POŠTNiNA PLAČANA V GOTOVI N POSKMEZNA S T E V IE K A’ 125 DIN DELAVSKA POLITIKA IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH Naročnina v Jugoslaviji znaša mesečno Din 10.—, v inozemstva mesečno Din 15.—. — Uredništvo in uprava.' Maribor. Ruška cesta 5. poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun št 14 335. — Podružnice: Ljubljana, Delavska zbornica — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. —- Mali oglasi trgov, značaju vsaka beseda Din L—, mali oglasi, ki slutijo v social,te namene delavstvu in nameščencem, vsaka beseda Din 0.50 Štev. 116 « Maribor, sobota« dng 12. novembra 1938 « Leto XIII Naivec 2 din na uro Pravilnik o pomoči pasivnim krajem. V naši državi imamo precej pasivnih krajev, beda pa lahko nastane v posameznih krajinah zaradi kakšnih uim, — faraditega je prav, da se država, ozir. lavna oblast, za take kraje in primere Pobriga. Praksa v Jugoslaviji je bila, da so v take nesrečne kraje pošiljali koruzo, s katero so se po izkušnji vršile tudi zlorabe. Sedaj je pa izšel Pravilnik o hitri pojoči pasivnim krajem, ki ga je odobril ®*inistrski svet. Pravilnik je stopil v veljavo dne 13. oktobra 1938. Razumemo stroge določbe pravilnika j* porabi kreditov v ta namen. Te določbe so potrebne, ker se pri javnih delih napravljajo ob razpisu in tudi poseje nepotrebni postranski stroški. Po tem pravilniku odloča ban, kje in katera dela naj se vrše v slučaiu potrebe. Dela se izvajajo v režiji ali pa v malem akordu izključno le s siromašnimi delavci v občini. Na vsakih 20 na-vadnih delavcev sme biti le po en strokovnjak ali nadzornik. Tudi vozovi in ttiaterijal se morajo jemati iz tistega kraja ali okraja. Dnino za delavce določa okrajni načelnik po krajevnih razmerah in ne sme znašati za navadnega delavca več kakcr din 2. - na uro. Odškodnina za vozove sme znašati največ din 20.— na c*an za konja ali vola, za spremljevalca Pa din 2.— na uro. Druge določbe pravilnika nas toliko ne zanimajo, ker niso toliko gospodarje in socialne bitnosti. Podrobnejša navodila še izda minister s°cialne politike. Socialisti in notranja politika v Franciji Sklepi francoskega socialističnega kongresa Jamstvo za meje Češkoslovaške reoublike Novi Češkoslovaški so obljubili mednarodno jamstvo za meje, če izpolni zajčeve v monakovskem sporazumu. — ^Ijub veliki okrnitvi ČSR, se pa °glašata Poljska in Madžarska, da prežameta jamstvo za meje republike šele, 9® se pridruži Podkarpatska Rusija "Madžarski, kar je dunajsko belveder-sko razsodišče odklonilo. V nedeljo se je vršila širša konferenca socialistične stranke, na kateri so razpravljali, kakšno stališče naj zavzame stranka glede novega notranjega in zunanjepolitičnega položaja. O notranji politiki je Blum govoril jako obširno in zagovarjal obstoj ljudske fronte. Smatra pa le, da bi bilo ne-oportuno nastopiti proti Daladierovi vladi v sedanjem položaju, v katerega je zašla Francija zaradi politike vlade, — Socialisti zaraditega ne bodo nastopili proti Daladieru, dokler se bo ravnal po programu ljudske fronte, ker bi sicer koristili le reakciji, ki se že veseli padca vlade. Resolucija konference poziva vse stranke, demokratske in na skrajni levici, da se združijo v obrambi demokratičnih temeljev francoske republike. — Socialistična stranka je zvesta ljudski fronti, zato prav ona poziva vse, da sodelujejo za ohranitev svobodnega parlamentarizma in demokratičnega režima, Stranka vztraja na zahtevi, da se skliče parlament 15, novembra, kakor je Daladier obljubil. Stranka ne bi mogla glasovati za proračun, ki se ne bi strinjal z načeli in nameni tistih, ki so izdelali načrt za obnovo Francije. Stranka pa hoče zaradi zunanjepolitičnega položaja staviti predloge v obrambo demokracije in delavskih pravic. — Stranka je prepričana, da bi vlada, ki bi združevala vse sile naroda, omogočila 1 Franciji pričetek velikega narodnega in mednarodnega dela. Taka vlada bo imela tudi avtoriteto, da voli v zunanji politiki primerno pot za popolno varnost Francije in sodelovanje pri organizaciji miru. Politični položaj v Franciji se nahaja na križpotju. Radikali iščejo sicer oporo na levici, ki pa mora biti zanesljiva. — Reakcionarne stranke pa skušajo sode- lovanje levih strank izigrati in desor-ganizirati, kar bi pomenilo velik korak v črno reakcijo. Ta položaj in to stremljenje socialisti vpoštevajo ter se zaradi tega izrekajo za Daladierovo vlado, dokler bo vršila program ljudske fronte. Nasprotno pa tudi radikali vidijo v j reakciji veliko nevarnost za današnjo 1 napredno Francijo. Udor ho*e ohraniti mir* mora tvegati vojno Blumcva izjava na malem strankinem kongresu, V Parizu je zasedal mali kongres socialistične stranke. Na tem kongresu je bilo govora tudi o zunanji politiki. En del govornikov je pri tej priliki zastopal pacifistične težnje. Zanimivo je, da ta del stranke tvorijo sami mladi ljudje, dočim je starejši kader strankinih zaupnikov zagovarjal potrebo odpora, če treba tudi z orožjem. Pacifistično razpoloženi mladinovci so izjavljali, da socializem ne more iskati rešitve problemov v vojni, ampak, da je zainteresiran na ohranitvi miru. Tragedija Češkoslovaške se zdi temu krilu strankinih članov neizbežna, ker je bila s sklenitvijo mirovnih pogodb napravljena napaka, da se je ustvarila država, sestavljena iz najrazličnejših narodov, čijih težnje no priključitvi izven države živečim, matičnim narodom je razumljiva. Pripadniki druge teze pa so povdar-jali, da je bila s Češkoslovaško žrtvovana demokratična država, s» '•« k*1'* n,.i <’» i * - • - Monakov- ski sporazum ni rešil svetovnega miru, ampak samo učvrstil pozicije Mussolinija in Hitlerja. Vsled tega je postal položaj Francije še slabši, kot pa je bil poprej. Ob koncu debate je rekel Blum: »Francozi morajo biti močan narod in ako hočejo, da bodo preprečili vojno, morajo v bodoče biti prav resno na to pripravljeni, da jo tvegajo,« Blumova politika odobrena Širša konferenca francoske socialistične stranke je v nedeljo s 6700 glasovi, proti 1249, odobrila podpiranje Daladierove vlade, dokler se ravna po programu ljudske fronte. — Vodstvo stranke in poslanski klub je konferenca pooblastila, da vodi nadaljnjo politiko v smislu sklepov konference. Radikali izstopili iz ljudske fronte. Radikali so sporočili odboru ljudske fronte, da izstopajo iz njega. Madžari sl tudi iele pomagati Madžarske desničarske stranke bi J"ade ustanovile »madžarsko fronto«, * svrho agitacije bodo zahtevali arijski 2akon, ki e du.ii t. i : .i.#a i« »4> »■ Opomin pohlevni Angliji , V Monakovem je dne 8. t. m. govoril kancler Hitler. Govoril je o mednaroden* položaju ter izjavil, da se oborože-vanja drugih držav ne boji. Nemčija pa ^ora brezpogojno še dobiti kolonije in *e namerava prosjačiti zanje v Londonu. e jih ne dobi, si jih pač vzame sama. *tava zmaga delavske stranke v Angliji Kandidatinja delavske stranke izvoljena. . V Dartfordu v grofiji Kent so bile na-. 0luestne volitve v parlament. Izvoljena f bila kandidatka delavske stranke j.^msonova s 46.514 glasovi proti kan-i. atu konservativne stranke Michelu, y! je dobil 42.267 glasov. Pri prejšnjih v°*itvah je Adamsonova podlegla proti °nservativnemu kandidatu s 2600 gla-s°vi. RazreSitev članov skuoiiine beograjske delavske zbornice Minister socialne politike je razrešil člane skupščine beograjske delavske zbornice, češ, da jih ni več toliko, da bi na skupščini lahko zakonito sklepali. Minister je tudi že imenoval nove člane skupščine, ki se bodo na skupščini, ki bo sklicana v zakonitem roku, konstituirali. Bolgarska vlada debila v parlamentu nezaupnice Bolgarska vlada je predložila sobranju predlog za odobritev naknadnega kredita v znesku 91 milijonov lejev. — Precejšen del te vsote naj bi se porabil za ureditev tiskarne, v kateri se tiska vladin organ. Opozicija je nastopila proti temu predlogu vlade. Z njo pa se je solidariziralo tudi precej poslancev vladine večine. Vlada, namesto, da bi bila odstavila predlog z dnevnega reda, je v nepoznanju položaja tvegala glasovanje, pri katerem je ostala v manjšini z 58 proti 69 glasovom. Izid glasovanja je vlado tako presenetil, da je nemudoma odgodila seje parlamenta. V debati o vladinem predlogu za odobritev naknadnega kredita je nastopila opozicija z ostro kritiko i.> t*u (Auala t (.o Govornikom opozicije so pritrjevali tudi vladini poslanci in tako spravili vlado v največjo zadrego. * Opozicija hoče, da |o zasliši kralj. Predstavniki opozicije so se obrnili na kralja in zahtevali, da jih sprejme ali skupno ali pa posamič, n? Kltalci navallulelo na Kanton Nenaden napad, ki ga Japonci niso pričakovali. Kitajska armada, ki je mesto Kanton na južnem Kitajskem takorekoč brez boja prepustila Japoncem in se umaknila proti jugu in zahodu od mesta, je sedaj nenadoma pričela s protiofenzivo. Kitajci so prodrli v predmestja Kantona, kjer se razvijajo živahni boji. Število kitajskih čet, ki se udeležujejo teh bojev, cenijo na 200.000 mož, dočim je Japoncev samo 100.000, toda so mnogo bolje oboroženi. Čankajšek je prepričan o končni zmagi Kitajcev. Vrhovni poveljnik kitajskih vojnih sil, general Čankajšek, je sporočil kitajskim diplomatskim zastopnikom v tujini, da se Kitajska ne misli pogajati z Japonsko za mir, ampak vztrajati do končne zmage. Obrambni načrt kitajskega vrhovnega vojnega poveljstva je bil od vsega po-četka ta, da se kitajska armada ne spo- Predsednlk Atatiirk umrl V četrtek zjutraj je umrl tur- ški predesednik Kemal paša, ki je dobil za svoje velike zasluge pri obnovi in povzdigu turške republike častno ime Atatiirk, t. j. oče Turkov. Kemal paša je postal leta 1923. iz skromnega nižjega uradnika predsednik turške republike in je s svojo energično roko res prerodil propadajočo turško državo ter uvedel zgodovinske reforme. Prepovedal je med drugim vse samostane, odpravil je fese in tančice, s katerimi so si morale žene zastirati obraz. Nadomestil je turško pisavo z latinico in uvedel sploh evropsko kulturo v svoji državi ter navezal tudi s sosednjimi državami, z Rusijo in z balkanskimi državami prijateljske stike. Atatiirk je bil rodom iz Soluna. prime s sovražnikom v morskih obrežnih pokrajinah, ampak da izvabi sovražnika čim dalje proti zapadu. Pač pa je postojala namera, da se iz-vojuje pri Hankovu, ob reki Jangce, odločilna bitka ali pa vsaj oslabi nasprotnika tako zelo, da se od tega udarca ne bo mogel več prav opomoči. Toda med tem je prišlo do padca Kantona na južnem Kitajskem. Iz Kantona je kitajska vojska prejemala svoje vojne potrebščine. Zato je vrhovno poveljstvo odredilo, da se vsled trenutnega zastoja v dobavi orožia in municije, umakne armada iz Hankova v smeri proti zapadu. Vojno pa bo vodila Kitajska tudi še v naprej in sicer na teh-le osnovah: 1. s pomočjo počasnega, toda trajnega odpora, 2. s oomočio odpora vsega kitajskega naroda in 3. s pomočjo boja, v katerem bo obdržala kitajska armada inicijativo. Stran 2 *DlLA\ SKA POLITIKA* S lev. V& OJ paniil naj oJUajo |panci Izjava zunanjega ministra del Vaya S Havas poroča iz Barcelone, da je ob priliki dveletnice obrambe Madrida govoril zunanji minister del Vaya, ki je izjavil: »Nič življenjsko trajnega se ne more roditi na kakšni konferenci, pri kateri ne bi bil zastopan tisti, ki bo imel končno besedo: španski narod.« Boji ob Ebru O bojih s fronte ob Ebru prihajajo; precej nasprotujoča si poročila. Republikanci priznavajo, da so nacisti v početku tega tedna s pomočjo lt)0 tankov in številnimi tujimi četami napadli republikanske postojanke in tudi dosegli neke uspehe. Nacisti pa govore o popolni zmagi nad republikanci, zavzetjem kraja Moro de Ebro tik ob desnem bregu reke in pogorja zapadno od tega mesta. Ta poročila se pa zopet razlikujejo od poročil nemškega tiskovnega urada, ki zadnja dva dni poroča, da so republikanci podvzeli protiofenzivo in da utrjujejo svoje nove postojanke, ki so jih zavzeli pretekli oon-deljek. Hudi letalski boji, V zvezi z bitko na Ebru se odigravajo tudi hudi letalski boji med republi-j 5.1000. kanci in nacisti. V enem samem tednu Nemška socialno demokratična stranka v ČSR je ustavila izdajanje svojih glasil. Nemška socialno demokratična stranka je imela 4. t. m. posvetovanje, na katerem je poročal socialno demokratični poslanec s. Jaksch. Na posvetovanju so soglasno sklenili, da se od 9. novembra t. 1. dalje ustavi izhajanje vseh je bilo sestreljenih 32 nacističnih letal, od teh dva bombnika. Republikanci so strankinih publikacij in časopisov, izgubili pet letal. Od 15. septembra je ' Romunski kralj Karol bo dne 14 bilo po poročilu angleških listov sestreljenih 111 nacističnih in 20 republikanskih letal. Te številke prikazujejo nadmoč nacistov v letalih. Dve leti od pričetka obleganja Madrida Reuter poroča: Dne 6. novembra t. 1. sta pretekli dve leti, odkar je pričelo obleganje Madrida po armadi generala Franca. V tem času je bilo ubitih od letalskih bomb in artiljerijskih izstrelkov 1176 oseb. V takozvani vojni zoni leži samo ena tretjina mesta. Na podlagi uradnih podatkov je udarilo v ostali dve tretjini mesta izven frontnega okoliša, samo eno tretjino toliko bomb in artiljerijskih izstrelkov, kolikor jih je padlo v oni del mesta, ki leži najbližje fronti. Skupno število na izven vojnega območja ležeče mestne dele padlih bomb in artiljerijskih izstrelkov cenijo na 9197. Skoro dve petini vseh hiš v območju fronte je bilo razdejanih, t. i. okoli 15.000, - število porušenih hiš v ostalih dveh tretjinah mesta pa znaša Nemci bi radi gradili ceste po balkanskih deželah. V Nemčiji bo kmalu pričelo primanjkovati javnih del. S tem bo nastopala tudi nezaposlenost. Zato se pa v Berlinu bavijo z mislijo, da bi v balkanskih deželah gradili ceste in pri tem zaposlili svoje delavstvo dalje. Nemške iirme ne zahtevajo gotovine za ta dela. ampak dolg naj bi se plačeval s poljskimi pridelki in raznimi surovinami. - * V Beogradu se je ustanovila družba za iskanje petrolejskih vrelcev v naši državi, ki bo baje razpolagala z veliko glavnico. Prosvetni minister Magaraševlč je bil odlikovan ?. redom viteza velikega križa italijanske krone. Morilec Ivanke Zakrajškove aretiran. Pred kratkim je bila umorjena v Celju Ivanka Za-krajškova, ki jo je neznan morilec zyabil na samotni kraj ob Voglajni v Čretu. Orožniki so kmalu izsledil morilca v osebi nekega Jurija Zabukovšeka. Zakrajškovo je Zabukovšek spoznal potom oglasa v časopisu in jo je izvabil v Celje, kjer jo je umoril in oropal. Po umoru je odšel z neko Sovinčevo. katero je nameraval poročiti v Ljubljano in na Brezje. Morilec je krivdo priznal. Aretirana je bila tudi Sovin-čeva, ki pa zanika, da bi bila pri umoru soudeležena. t. m. obiskal London, kjer bo gost angleškega kralja. Ob tej priliki se bodo vršili med angleškimi in romunskimi državniki politični razgovori tikajoči se obeh držav, deloma pa tudi Balkana. Poljska opozicija je pomagala proti reakcijo-iiarniin voditeljem iz vladinega tabora. Kakor znano je poljska opozicija, katero sestavljajo kmetje in socialisti, pri volitvah v parlament (sejm) izvajala strogo abstinenco. Vendar ne j brez izjem. V okrajih kjer so kandidirali na vladini listi najvidnejši predstavniki reakcionarne smeri, se je opozicija odločila za aktiven nastop in je dosegla, da je par takih vladinih kandidatov propadlo. Med propadlimi je tudi polkovnik Slawek, ki je poznan kot steber reakcije. Vlada bi bila gotovo raje videla da bi se bila opozicija vsaj v takih okrajih, kjer so kandidirali njeni najjačji oporniki, res vzdržala volitev. V poljski Ukrajini so pričeli Ukrajinci agitacijo za neodvisnost ... s . -.u» Vandervelde bo odstopil? Ker je socialistični demokratski kongres v Bruslju sprejel od Spaaka predlagano resolucijo, s katero izreka neomejeno zaupanje zunanji politiki vlade, je izjavil predsednik s. Vandervelde da z ozirom na te okolnosti odloži predsedstvo stranke. Vodil pa bo posle do izvolitve novega predsednika. Strankin kongres je zavrnil- samo Spaakov predlog o priznanju Francove Španije. Za novega francoskega poslanika v Berlinu je bil imenovan Coulondre, ki bo v kratkem nastopil novo službeno mesto. V Rimu pa je iz-Roparski umor pri Ptuju. Minulo sredo so ročil svoja poverilna pisma novi francoski po-v bližini Sv. Urbana pri Ptuju našli mrtvega j slanik Francois Poncet, ki je velik prijatelj zbli-24-letnega Matevža Kaisersbergerja iz Slo-; žanja Francije z Italijo, venjevasi na Dravskem polju. Pokojnika je še neizsledeni morilec ustrelil in izropal. Pri sebi | poslanec. V nedeljo dne 6. t. m. so bile v je baje imel okrog 6000 din izkupička za pro- Franciji volitve poslanca namesto umrlega so- doma Ut po svetu Sz Češkoslovaške Češki topovi proti Franciji? Pariški socialistični dnevnik »Populaire« P°' roča iz Berlina, da nameravajo v Nemčiji lZ zavzetega češkoslovaškega obmejnega PasU' takozv.ane češke Maginotove linije, prepelji' 12C0 težkih in daljnostrelnih topov na zahod00 nemško mejo in jih postaviti proti francosk1 Maginotovi liniji. Vest je vzbudila veliko raz' burjenje v Franciji in tudi v Angliji. Iz p°r0' čila, ki ga prinaša tudi »Pravo Lidu«, je raz’ vidno, da torej Čehi niso mogli odpeljati > svojih utrdb težkih topov, ampak jih je dobila v roke Nemčija. Višja delavska šola v Pragi. Socialistična »Delavska Akademija« v Prag1 bo tudi letošnjo zimo dvorila »Masarykov° višjo delavsko šolo«. Program letošnje šole ie razdeljen na 3 skupine in upošteva splošno za' nimanje javnosti, kakršno se kaže po dogodku1' ki so. tako bolestno segli v življenje češkeg3 naroda. V prvi skupini bodo obravnavali svojo glavno skrb: Gospodarsko obno-vo. Predavatelji se bo' do .pečali s temelji in principi narodnega Ž°' spcdarstva, z gospodarsko politiko, organizacij0 podjetja, češkoslovaškim in svetovnim gosp0' darstvom ter zemljepisjem itd. V drugi skupini so predavanja: Zgodovin3 Evrore iz 19. stoletja, češka zgodovina od na' rodnega prebujenja naprej in češka literatur3’ V tretji skupini se bodo predavatelji ozirab zlasti na strokovni pokret: Teorija in praks3 strokovnega gibanja, socialna politika in D®' lovno pravo. Poučevanje se vrši 4 krat tedensko po 2 uri zvečer. Predavali bodo med drugimi: Vseuč1' j liški docent dr, Josip Fišer, tajnik Arno Ha,s’ pisate’j docent dr. Julijuis Heidenreich, urednik »Delovnega Prava« Jaromir Hlavaček, dr. inZ' Jan Janaček, profesor Jankovec, prof. dr-Patzak, redaktor Stočes, odvetnik dp. Zelenk3 in drugi. »Pravo Lidu« ob tej priliki pravilno povdar' dane vole. Nevarni komunisti i v Bolgariji. Bolgarski notranji minister je razpustil organizacije pacifistov in abstinentov, ki so imele 40.000 članov, češ, da so se bavile z ilegalnim delom. V zvezi s tem so aretirali nad 100 oseb. Bolgari rujejo v Dobrudži. Zopet poročajo o ponovnem napadu bolgarskih komitov v romunski Dobrudži, kjer so komiti napadli obmejne straže in uporabljali tudi bombe ter pri tem izgubili enega mrtvega, dokler jih niso Romuni pregnali čez mejo. Bolgarija se oborožuje. Anglija je posodila Bolgarski 9 milijonov funtov za oborožitev. Madžarska socialna demokracija bo izstopila iz internacionale. Pod pritiskom razmer bo madžarska socialna demokracija izstopila iz socialistične delavske internacionale. Predstavniki stranke upajo, da bodo na ta način preprečili, da bi prišlo do razpusta stranke in razdejanja celokupnega delavskega gibanja. Glavni tajnik francoske socialistične stranke ; ja, da je izobrazba ona sila, s katero bodo ček* premagali svojo narodno nesrečo. Evropa bo vozila desno. Ministrski svet v Pragi je sklenil, da se uvede tu-di v Češkosl°' vaški od 1. rmajnika prihodnjega leta naprei vsa vožnja v desno. Češkoslovaška je morala sklep izvesti, ker so sedaj v Evropi, še sai°0 4 države, v katerih je ostala vožnja v le^ft l in sicer Češkoslovaška, Madžarska, Anglija 13 Švedska. Z uvedbo vožnje na desno, se h° olajšal mednarodni promet preko ČeškosloV3' ške, koje sosedi že tudi vozijo na desno. S i® uvedbo pa bo imela država seve mnogo str°' škov, ker bo treba velikih premestitev, pos®k' no pri cestnih železnicah po mestu. Najvišja češka gora 1065 m. S sudetski®1 ozemljem je izgubila Češkoslovaška vse svoi® dosedanje najvažnejše turistične - kraje in s° primorani sedaj iskati novih primernih kraj®'' za turistiko. Najvišja gora v Češki je sedaj S«*', pa je visoka komaj cialističnega poslanca Morija. Za poslanca je bil izvoljen glavni tajnik socialistične stranke Paul Faure. ki je dobil 8505 glasov, dočim je dobil radikalni kandidat Morin le 7918 glasov. Italija zahteva enakopravnost pri upravi Sueškega prekopa in bo to svojo zahtevo skušala! zlasti uveljaviti pri predstoječih pogajanjih s Francijo. Pred 20. leti je bilo sklenjeno premirje med Nemčijo in antanto na francoski fronti v gozdu pri Compiegne. Dne 11. novembra je poteklo 20 let, ko je bilo sklenjeno premirje med Nemčijo in antanto na francoski fronti v gozdlu Compiegne. — Par dni poprej je nemški cesar s svojim spremstvom pobegnil iz Berlina na Holandsko. Cesar Viljem je bil znan po svoji krilatici, ki jo je za časa svetovne vojne izustil ob vsaki priliki: »Durchhalten!«. S tem je hotel . šica v Južni Češki, ki reči: vzdržati do zmagovitega konca. Prišlo palmejrov je drugače. Po 20 letih se je zcpet mnogo spre- , __—^ menilo. In kako bo danes 20 let? Kdo bi vedel j Si Ž6 parSViaS narOČnl*!?*? AfcO povedati? Toda čas hiti in svet se vrti. | Š« KB, Izpolni SVOjO dOfŽSGStl Dr. Avg. Reisman: | šel sem na posvetovanje k svojemu Iz spominov na prijatelju, takratnemu sodnemu prak- ~ tikantu, sedanjemu ravnatelju kaznil-avstrijska sodišča Iliče N. V. in sva takoj skovala učin-Najhujše je bilo pri kazenskem sod- kovito obrambo: Prijatelj Vrabl je na-niku dr. -tischu, ki je bil rcnegat iz; sel v zakonu o praktikantih, da se mo-ptujske okolice, a strahovit štrebar. Ta-|ra morebitno nadurno delo posebej krat so hoteli Avstrijanci preganjati! naSTjaditi in sva takoj napisala na draginjo s paragrafi, kar se pa na sve- predsedstvo sodišča vlogo, da prosim tu še nikoli ni posrečilo. Izdajali so ne- za takojšnje nakazilo plačila za nad- prepozno, če se to še enkrat zgodi, bomo to odšteli od sodne prakse!« in mu je odleglo. Kakor vihra je v svojem sodnem plašču odjadral na št. 15 in jaz s papirjem za njim. Ko sem dobil oceno svoje prakse pri njem, mi je dal v nemščini »geniigend« in tudi v pridnosti. Istočasno je bil z menoj še drug tak J praktikant, sin posili nemca iz Celja in prestano strožje odredbe o- »preistraj-;arn0 delo na st. 15, pri katerem mi je!tudi sam je bil takšen, neki dr. F. beriji«, okrog katere so se gnetli zlastii ž? r°ka otekla. Že drugi dan sem do, denuncijanti. Ker je veleizdajalstvo z j bil rešitev, da ni kritja za takšno nad- zastrueljevalci studencev in špijoni prišlo polagoma iz mode, so se temni elementi opletali z ovadbami o draženju. Na sodišču so rasli takšni akti v cele skladovnice, in končno so dodelili dr. -titschu samo »preistrajberijo«. In jaz sem bil njen zapisnikar. Preganjali smo kar na debelo ves gospodarski svet in menda ni bilo v Mariboru obrtnika. trgovca, gostilničarja, liferanta, ali velepodjetnika, ki bi ne bil v preiskavi radi draženja. In notem smo preiskovali in ugotavljali režijske stroške. zasliševali izvedence, prelagali razprave, ker so bile priče raztepene po vseh frontah, draginja pa je rasla v istem razmerju, kakor je zginevalo blago iz trgovin. Razprave so se vlekle v brezkončnost, sodnik pa je hotel imeti vkljub temu čisto mizo in tako smo sedeli na zloglasni številki 15 tudi do 8. ure zvečer in še dalje. Jaz sem mazal in mazal papir, dokler nisem končno onemogel. Nekega dne sem pri-šem zjutraj v pisarno z oteklo roko in sploh nisem mogel več pisati. urno delo. a dr. -titschu, ki je bil seve po poreklu pristen slovenski -tič, so dodelili pisarniškega uradnika in jaz sem lahko zapuščal sodišče točno ob uradnih urah. Menda je dobil dr. -titsch pri tem tudi primeren »nos«, da me je tako zlorabljal. Maščevanje je sladko Ob prvi priliki se mi je revanžiral. Preko nedelje sem zahajal k svojemu tastu na Zgornjo Polskavo in se vračal v ponedeljek z jutranjim vlakom. Ko sem prišel nek ponedeljek ob 5. uri zjutraj na kolodvor v Rače, so mi povedali, da vlak enostavno ne vozi. Tako je bilo v tistih časih. Jaz pa sem imel že ob 8. uri zjutraj razpravo pri strogem dr. -titschu. Kaj napraviti? Bilo je mrzlo in izpod neba je rosilo, ceste blatne. Vseeno sem jo ob progi mahnil proti Mariboru in brzel kot bi me kdo poganjal. Res sem prišel ves premočen in blaten točno ob 8. uri na Tržaško cesto. Komaj sem se v pisarni sodišča vsedel, je že prihrumel dr. -titsch: »Kakšen nered je to, 10 minut Ta pa je lahko delal po mili volji, kar je hotel,- nihče ga ni nadzoroval, nihče okregal in je tako vršil svojo prakso večinoma s tem, da ni delal. Po cele dneve ga sploh ni bilo na sodišče, pa je bilo vse dobro. Potem sem ga dolga leta izgubil izpred oči, šele po prevratu sem naenkrat čital, da so ga v Celju.zaprli radi tatvine in goljufije. Na ta način so me izrabljali v korist ljube Avstrije celili 13 mesecev in vse moje ponovne prošnje za sprejem plačanega praktikanta so bile zaman. Pač pa so takoj sprejeli sina bogataša iz Ptuja, dr. B„ ki je sodišču takoj no končani praksi pokazal hrbet m šel v advokaturo. Bil je pa bogat Nemec iz Ptuja in kot tak seveda ni smel delati zastonj. »Saj ste študirali v Pragi.« Nekoč je prišla okrožnica, da se sprejemajo pravniški praktikanti za civilno službo v zasedeni Srbiji in imajo prednost tisti, ki znajo kak slovanski jezik. Takoj sem vložil prošnjo in sc skliceval, da znam poleg češčine in slovenščine tudi srbohrvaščino. Iz Gradca so prišle poizvedbe, kako in kaj živim, kak sem, a rešitev je b’*3 samo ta, naj mi sporočijo, da sem se i’3 prošnji neopravičeno označil kot sod' nega praktikanta, ker sem samo vetniški praktikant. Sicer pa mi ais° poslali niti rešitve, da mojo prošni0 zavračajo. Seve »politisch verdachtif* za Srbijo. Pač pa je bil takrat spreje* v to službo moj sošolec, takratni Pra, tikant rri deželni vladi v Gradcu d[-M., ki je postal kmalu celo šolski naCl' zornik v zasedeni Srbiji. Meni je bilo končno' tudi dovolj Ka' ranja in sem po 13. mesecih šel Pa' novno g. dr. Detischeggu in ga odhri' no vprašal, kaj je z mojim sprejem^ v sodno službo. A sva jo hitro opra' vila. • Dr. Detischegg; »Kaj pa čakate, a_ si hočete pravico pri sodišču nripose štvovati. saj vidite, da ni mesta?« . Jaz: »Ne, saj je vse prazno vsa voj na leta ni noben praktikant vstoP ^ celo sodišče je prazno, pa tudi dri. ff°d.« „.,k- Dr. Detitschegg: »Tukaj ze, arnP‘ imamo reflektante iz Solnograske * Tirolske. Sicer pa Vi še nemščine znate.« .;n Jaz: »Kako to. ko sem pa gimnazij' in še na univerzi nemško študiral -« . Dr. Detitschegg: »Ja, ja, aa1? študirali ste v Pragi!« Poslovil sem se in javil, da ** v ščam sodišče. In tako sem V[ ■ 1 .j0 mesto sodnik — advokat, ii 1 t, nikdar žal, » > • ' ■ri, (Konec > Štev. Ju »DELAVSKA POLITIKA* Strm 1 KRANJ Potrditev kandidatne liste. Okrajno sodišče I® 10. t. m. potrdilo kandidaturo Križnarja To-maža in Bajda, ki kandidirata na listi -dr. Vla-aimirja Mačka za srez Kranj. Lepo jesensko vreme, ki je trajalo zadnji čas, je Prineslo bolj zdravo življenje. Ne samo te-psno, tudi duševno se čuti ljudstvo bolj okrep-Jleno. V zdravem telesu je tudi zdrav razum ■n tega rabimo , . * ^Gimnerijski ravnatelj g. dr. Dolar upokojen. ‘Slovenec« z dne 10. t. m. poroča, da je upokojen ravnatelj tukajšnje realne gimnazije g. “r- Dolar. — rv,4. .. - ----- ^ IV»1«r PTUJ .\edno dražje je pri nas meso, dasi cena ži-!>ni ni bistveno izpremenjena. Za mesarji nočejo zaostajati Špeharji, ki so zvišali ceno ®esu in slanini kar za 2 din brez oblastvenega dovoljenja, kajti na uradnem’ ceniku določene nižje cene so še vedno v veljavi. — Tu-iežo kruhu, ki itak ne odgovarja ceni moke nasi peki okrnjujejo in bi res bil zadnji čas,! Qa bi oblast v Sloveniji postopala po zakonu; ° Pobijanju draginje. Če se najde v Petrinja P ' ki zamore prodajati kruh kg po din 2.50, i n verjetno to ne dela v izgubo, zakaj ne bi roogel stati črni kruh pri nas din 3? Umrl je 761etni davčni upokojenec Fran Ša-' •amon, ki se je udejstvoval pri godbi in tudi j ?lcer bil vedno naklonjen delavskemu gibanju našemu listu. Naj mu bo časten spomin, ’ Preostalim naše sožalje. - ac— j . Zaniudiiike-naročnike prosimo, naj upošteva-: J°, da se mora list vzdrževati iz lastnih sred-; zato naj poskrbe, da bodo naročnino v | redu plačevali. — Poverjeništvo. Ihedi in konference za okraj Laško se bodo vršila: V soboto, dne 12. t. m. ob 20. uri v gostilni Juvančič v Zidanem mostu; v nedeljo, dne 13. t. m. ob 8. uri zjutraj v gostilni Jež na Lokah pri Zidanem mostu; v nedeljo, dne 13. t. m. ob 16. uri v gostilni Henke v Laškem. Na teh zborovanjih poroča kandidat na listi g. dr. VI. Mačeka za srez Laško s s. Petejanom in drugi. Za okraj dravograjski: na Lešah v soboto, dne 12. t. m. ob 6. uri zvečer v poslopju stare šole; v Črni v nedeljo, dne 13. t. m. ob 10. uri dopoldne v dvorani gostilne Knez- j Kruleč; v Mežici, v nedeljo, dne 13. t. m. ob 3. uri popoldne v dvorani gostilne Toff. Kandidatna lista s, Petejana in Murna za okraj Laško je bila dne 4. t. m. vložena in od okrajnega sodišča v Laškem potrjena. Volilna konferenca za okraj Radovljica, V nedeljo, dne 6, t. m. se je vršila na Jesenicah volilna konferenca za okraj Radovljica, ki se je je udeležilo preko 70 delegatov iz 14 občin okraja. Konferenci je predsedoval s. Kristan Cvetko, poročala sta pa poleg njega še tudi s. dr. Jelenec iz Ljubljane in s. Čelesnik Ivan z Jesenic. Glavno delo je vršila komisija, sestavljena iz po enega zastopnika iz vsake izmed 14 občin, kateri je konferenca poverila tudi končno odločitev, ker komisija do poldneva ni končala svojega dela in razprav. Ob pol 4. uri popoldne je komisija končno v načelu odobrila predloženo kandidaturo, dala pa je volilnemu odboru navo* dila. Po teh navodilih je volilni odbor v torek, dne 8. t. m. odobril kandidaturo: kandidat g. Pavel Olip, posestnik in župan v Lescah, namestnik s, Čelesnik Ivan, tov. del. in glavni zaupnik delavstva KID na Jesenicah. — MARIBOR JESENICE Oderske predstave na Jesenicah so v otvo-‘•tvah dosegle lepa dela. Vsi trije odri, ki so' “e otvorili sezono, so jo otvorili z izbranimi | re'i. V Krekovem domu je bila trikrat predvajana odlična Čapkova »Bela bolezen« (čitamo Pravkar, da je bil film »Bela bolezen« od slovaške kV-. ; -■ vlade prepovedan), v Sokol- skem domu so predvajali dvakrat novo slo-Vensko igro duhovnika Canjkarja »Potopljeni Svet« v Sokolskem domu na Javorniku pa igro ruskega pisaetlja Sjevernija »Nasmeh smrti«, "se prireditve so bile na dostojni višini in smo ®amo zadovoljni, da skrbijo odri za dviganje! ; Kulture našega človeka, m j Zvočni kino »Radio« predvaja v soboto in nedeljo ob 8. uri zvečer (v nedeljo tudi ob 3. uri pop.) velefilm »Alarm v Pekingu« z Gustavom Frohlichom v glavni vlogi. Med dodat- j tudi kulturni film »Sove« in Paramountov zvočni tednik. POBREŽJE PRI MARIBORU Iz kakih razlogov odpuščajo pekovski moj-SJri vajence? Nek vajenec je vložil pri okraj-nem sodišču v Mariboru proti pekovskemu Rojstni Hubertu Auerju iz Pobrežja zanimivo Jožbo, v kateri navaja, da ga je g. Auer odpustil kot vajenca samo zato, ker je čital knji-p »Cankarjeve družbe«. Gospod Auer je celo Jrdil. da so te knjige protidržavne in je šel tožnika, kot le ta navaja v tožbi, ovadit na: zandarmerijo zaradi njih tako, da je žandarme-j ja prizadetemu vajencu napravila hišno pre-1 'skavo, ni pa seveda bilo iz stvari nič, ker je | sjubujoči orožnik takoj videl, da gre za knjige j ‘Cankarjeve drube«, ki so pri nas tiskane in j nas tudi dovoljene. Zaradi neupravičenega i ?upusta toži sedaj prizadeti vajenec g. Auer- j — Vsekakor je zanimivo, kaj vse pride j "av nekaterim mojstrom, kadar hočejo | ^Pustiti kakega svojega uslužbenca. Ali | ie morda gospod Hubert Auer tako zave-; ?en jugoslovanski nacijonalist in tako goreč ®°rec proti vsemu, kar bi utegnilo škodovati -jjpši državi, da se mu je naenkrat zazdelo, da utegnile biti za državo škodljive celo po-Vsem nedolžne knjige »Cankarjeve družbe«. Zvočni kino Pobrežje. 12. in 13. novembra ve!efilm »M A R Y Š A« z Jirino Stepničkovo ‘cehoslovaško Paula Wesely). Krasen film. Širite na§ list! Popravite Ruško cesto! Že večkrat smo v; našem listu opozorili, kako nujno potrebno bi bilo, da bi popravili Ruško cesto, na kateri je razmeroma zelo velik promet, ki pa je v našem mestu sedaj menda najbolj razorana. Pred leti so to cesto za poskušnjo na pol cementirali. kar se pa ni obneslo. Zmes mate rijala ni vzdržala pod pritiskom težkih mestnih avtobusov in drugih tovornih avtomobilov, zaradi katerih silno trpijo vse naše ceste. Pozneje so od časa do časa nasuli po njej nekoliko drobnega gramoza, sedaj pa tudi tega ne storijo več in so po tej cesti velike jame, kjer se bo v deževnih dneh nabirala deževnica in brozga. Nujno prosimo v tem pogledu odpomoči, m- j, ... O prisrčnem razmerju med delodajalcem in nameščenci so poročali časopisi ob priliki 60-letnice solastnika tvrdke Thoma & Co., g. E. Ripperja. Proslavo so baje priredili svojemu šefu nameščenci in delavci. To intimno slavje je poteklo v znamenju prisrčnega razmerja med delojemalcem in nameščenci. Radi verjamemo, da si je slavljenec pridobil mnogo zaslug za izpopolnitev tega podjetja, kakor tudi da običajno potečejo takšne intimne proslave v prisrčnem razmerju med navzočimi. V bodoče se bomo nekoliko bolj zanimali za to tvrdko m pa za številne inozemske nameščence, ki jih tvrdka še vedno zaposluje, ker ji v 20 letih ni bilo mogoče vzgojiti domačega naraščaja. Če bi vladalo med delodajalcem in delavstvom res tako prisrčno razmerje, bi se tvrdka in njeni inozemski nameščenci najbrže ne bali strokovne organizacije, ki lahko v vsa-Kem podjetju, kjer vladajo količkaj normalne razmere pripomore k disciplini, istočasno pa ščiti interese delojemalcev proti močnejšemu delodajalcu. Občni zbor društva »Šola in dom«, ki se je vršil v sredo, dne 9. t. m. je razpravljal poleg drugih društvenih vprašanj, zlasti tudi o poglobitvi stikov med starši in šolo, ki so v interesu naše mladine nujno potrebni. O društvenem delovanju so poročali posamezni odborniki, predavanje »Stik med šolo in domom« pa je imel profesor g. Bizjak. Pekovski mojstri v Mariboru so si ustanovili svojo nabavljalno zadrugo za nabavo moke, kvasa in drugih potrebščin, ki spadajo v pekovsko obrt. Pobudo za ustanovitev te zadruge je dal zadnji občni zbor »Združenja pekovskih mojstrov«. Tako polagoma prodira zadružna misel tudi med obrtnike, kar je zelo razveseljiv pojav zlasti ker so zadruge imele doslej baš med obrtniki največ protivnikov I ki so se krčevito borili proti zadružništvu. ' Slabo tlakovanje Glavnega trga in dovozov na državni most. Tlakovanje Glavnega trga se je vršilo z izredno naglico, ker so hoteli delo dokončati pred nameravanim mariborskim taborom, kar pa1 ni ostalo brez kvarnih posledic. Granitne kocke so neenakomerno položene in so mestoma vidne vdrtine, kjer se bo zbirala voda in brozga. Tudi dovoza na državni most sta v tem pogledu slabo dogotovljena Umestno bi bilo, da se ta nedostatek odpravi, še predno bo zapadel sneg. Truplo pokojnega policijskega nadzornika Kosmača, ki je pred kratkim skočil z državnega mosta v Dravo, je Drava naplavila v bližini Rogoznice. 'Po 'komfisijskem ogledu po pokojnika pokopali na tamošnjem pokopališču. Najemniki stanovanj in poslovnih lokalov! Dne 13. novembra se bo vršilo v Gambrinovi dvorani ob 10. uri dopoldne javno zborovanje stanovanjskih najemnikov. Na dnevnem redu je^ zahteva po znižanju najemnin. Najetnniki pridite, da s tem pokažete svojo zavednost in da niste zadovoljni z dosedanjimi previsokimi najemninami! Vsa društva in ustanove pa se naprošajo, da opozore svoje članstvo na velik pomen tega zborovanja. V bivšem muzeju je prostora dovolj. V javnosti so sprožili vprašanje, kam z umetniškimi razstavami, ki se prirejajo od časa do časa. ker je kazinska dvorana prešla v uporabo •Studijske knjižnice«. To vprašanje je mogoče rešiti zelo enostavno: V bivšem muzeju je prostora dovolj za take prireditve. 14 kaznjencev je bilo te dni izpuščenih na Pogojni dopust iz tukajšnje moške kaznilnice. Ko so korakali iz moške kaznilnice na policijo, kjer ^o jih fotografirali in jim odvzeli odtise prstov, so jim žareli obrazi veselja, ker so se vračali na svobodo. Protituberkiilozni dinar, ki se pobira pri stanovanjskih in hišnih posestnikih, ie dosegel v mesecu maju kosmato vsoto 438.379 din. Mariborsko gledališče Sobota. 12. nov. ob 20. uri: »Prevara«. Krstna predstava. Nedelja, 13. nov. ob 15. uri: »Boccaccio«. Ob 20. uri: »Hudičev učenec«. Zasedba v Štandekerjevi »Prevari«. V Mal- čevi režiji in po scenskih načrtih inž. arh. Franca: kot Lemež: Pavle Kovič, kot Lonka: Starčeva, kot Drobežev Tone: Nakrst, Leme-ževo ženo Trezo igra Gorinškova, njeni sestri Pepo in Tino predstavljate Kraljeva in Zakraj-škova, *:ot Tinin mož pa nastopa Gorinšek. 1 oleg zbora in kmečke godbe v ostalih vlogah nastopajo Savinova Košuta, Košič, Blaž itd. STUDENCI PRI MARIBORU Občni zbor »Vzajemnosti«. »Vzajemnost«, delavsko kulturno društvo, je imelo svoj redni občni zbor v nedeljo, dne 30. oktobra »Pri beli zastavi«. Zastopana so ibila tudi sosednja društva iz Maribora, Pobrežja in Tezna. Stari odbor je podal poročila o delovanju v preteklem letu ter se je ob tej priliki ugotovila potreba po pomladitvi in pritegnitvi novih sil. Po raz-rešnici je bil izvoljen nov odbor, v katerem so poleg nekaterih starih tudi ti-le novi člani: predsednik s. Leopold Brenčič ter ss. Korbun Franc, Plevanč Franc, Prosenjak Miha in Zalaznik. — Določile iso se smernice za bodoče delo, ki naj vsebuje :poleg ideoloških predavanj tudi obnovitev dramatike, ustanovitev šahovske sekcije in tamburaškega zbora. Društvo želi navezati čim tesnejše stike s sosednjimi »Vzajemnostmi«. Ker je v mariborski okolici mnogo delavske mladine, ki ni organizirana, čuti ;pa .potrebo po izobrazbi, je bila reorganizacija tukajšnjega društva nujna. Zato je pričakovati, da bodo pristopili k .društvu, ki hoče edinole širiti delavsko kulturo, vsi >o«i zavedni mladi in stari delavci (tudi sodružicel), ki jim je do močnega podviga delavske solidarnosti v Studencih. Iz prijaznosti je dal svoje prostore društvu na razpolago lastnik gostilne »Pri beli zastavi«, kjer se naj prijavijo tudi prijatelji dramatike. Vsak torek se istotam vrši ob 19. uri sestanek članov. Studenčani, zavedni delavci! Iskreno vabljeni v delavski krog! Družnost! B. SLADKI VRH Da se ve, da se zna. »Slovenec« (št. 260) poroča o spremembah pri »Sladkogorski tvor-nici lepenke«. Med drugim piše: »18 let je vodil to tovarno ravnatelj — madžarski žid. ki ... je povsod favoriziral nemško delavstvo in nemške mojstre. Povrhu se je pod tem ravnateljem vsidral med delavstvom marksizem in komunizem. Sedaj pa je posegla vmes oblast. Ravnatelj je dobil izgon ... našo državo mora zapustiti tudi neki mojster-inozemec.« — Da bo slika popolnejša, še dostavljamo: Ta tovarna je bila last Žida Sesslerja, kateremu je pred leti posodila znana »Zadružna gospodarska banka« v, n. t xt 65 milijonov dinarjev fr i s ** ' ' d ihri- "Ji Kar se pa tiče »Slovenčeve« denuncijacije, da se je med delavstvom zasidral komunizem, pa naj list blagovoli sporočiti javno ali pa na merodajnem mestu, kdo izmed delavcev je komunist, da se bo potem javno izkazalo, kaj je laž in kaj resnica in da si bo vsak izmed prizadetih lahko poiskal zadoščenja pred sodiščem proti zaplotniku ki pavšalno sumniči vse delavstvo m mu hujska na vrat oblasti. Doslej še nismo slišali, da bi bila oblast prijela kakšnega delavca v Sladkem vrhu zaradi komunizma, ">. GUŠTANJ Guštanjska »Vzajemnost« je priredila 6. t. m. pevski koncert v korist dece stavkajočih delavcev v Ribnici na P. Moški in mešani zbor sta pela 15 pesmi poleg tega so v zboru deklamirali dve pesmi. Začetek je bil določen ob 20. uri, toda še pol ure pozneje ni prišlo v dvorano niti 10 ljudi. Do 21. ure se je polagoma zbralo okoli 40 poslušalcev. Zakaj nis'o prišli guštanjski trgovci, gostilničarji, obrtniki? Ali ne bi bilo umestno, da bi obiskali delavsko kulturno prireditev in bi tako vsaj malo vrnili delavcem, ki posečajo njihova podjetja? Zakaj niso prišli delavci poslušat svojih sodrugov in sodružic, da bi se iz pesmi in družnost navzeli novih moči? Saj pesem, ki so jo sodrugi peli »to pesem žuljavih je rok... nas kliče v složen delokrog«. Hvala zborovodji s. Krivcu Viktorju in pevcem za trud, bodite prepričani, da so vam poslušalci hvaležni za pesmi: u,- »,» v . ,,, LESCE Prav pošteno se Je blamiral »Slovenec« s svojim poročilom, s katerim je obvestil svoje čitatelje da bo kandidiral na listi združene ■ opozicije v radovljiškem okraju advokat dr. Olip iz Beograda. Kolikor je znano, je beograjski advokat le stric kandidata sedanjega leščanskega župana Olipa. Cankarjev glasnik Dieslova tragedija _ Ime Diesel je tako splošno znano in *}1egovi motorji se tako obsežno rabijo, ^a bi bilo v tem oziru vsako tolmačenje ?dveč. Letos je petindvajset let odkar umrl, njegova smrt je pa še vedno krivnostna. Ve se seveda, da je utonil; ,°da kako se je to zgodilo, ne more ni-.povedati. Govorili so o samomoru, ,°da to je popolnoma neverjetna raz-£a, ker ni imel prav tedaj nobenega azloga, da bi sam končal svoje življe-.1 Ne da ne bi bil Diesel imel bridkih 'jušenj; ampak v času, ko so ga po-_°ltnili morski valovi, so novi, lepi upi ^magali stara razočaranja in pred ^Irtl se je odprlo polje delavnosti, ka-pJ^Sa gotovo ne bi bil radovoljno za- i Njegov oče je bil knjigovez v Augs-ro>. Da bi se izpopolnil v svojem ^odelstvu, se je preselil v Pariz, kjer j je bil rojen sin Rudolf. Dobil je vzgojo kakor drugi francoski otroci in je govoril francosko davno, preden je znal le eno nemško besedo. Ko je izbruhnila prusko-francoska vojna leta 1870, se je oče preselil v London, kjer je ostal do konca vojne. Potem se je vrnil v Pariz, sina pa je poslal k svojim staršem v Augsburg, da bi se naučil nemščine in se pripravil za kakšen poklic. Rudolfova želja je bila, da postane inženir. Ker so bili njegovi starši prerevni, da bi plačali njegovo šolanje, si je pomagal s tem, da je poučeval francoščino in si tako zaslužil učnino. Ko je dovršil visoko tehniko, se je vrnil v Pariz. Nadvse ga je mikal .motor na olje in leta 1893 je naredil na tem polju svoj prvi izum. Istega leta je izdal knjigo, v kateri je razložil glavna načela svojega izuma. V tehniških krogih je knjiga vzbudila veliko zanimanje. Med onimi, ki so spoznali veliki pomen Dieselovega izuma, je bil tudi nem- ški industrijski kralj Krupp. Nekoliko mesecev po izdaji knjige je Diesel dobil od Kruppa vabilo, da naj pride k njemu, kjer dobi laboratorij, ves potrebni materijal in kjer mu bodo delavci na razpolago. Seveda je mladi izumitelj z veseljem sprejel ponudbo. Nekoliko mesecev dela in poizkusov,' in prvi Dieslov model je prišel iz Kruppove tovarne. Izvedenci, katerim je bil pokazan, so izjavili, da je v vsakem oziru zadovoljiv in Krupp je obljubil Dieslu, da mu poskrbi patent. Menda je ni dežele, kjer bi bil tak patent spojen s tolikimi sitnostmi kot v tedanji Nemčiji. Diesel je to vedel, toda ko je minil mesec za mesecem, pa le ni bilo nič, je postal nepotrpežljiv. Začel je poizvedovati in na svoje začudenje je dognal, da je vso stvar najbolj zadrževal Krupp sam, oziroma neki član njegovega močnega trusta. Ko pa je zahteval pojasnilo, so mu namignili, da mora biti za uspeh svoje iznajdbe hvaležen dobroti svojega gospodarja in da je zaradi tega povsem naravno, če se njegov izum patentira pod imenom njegovega dobrotnika, ki mu bo pač priznal gotov odstotek dobička. Dieslu taka logika ni šla v glavo. Ves razdražen je šel naravnost v pisarno kanonskega kralja. »Moj motor je delo mojega življenja«, je dejal, »in nikogar ni, ki bi mu ga prepustil.« Stari Friedrich Krupp ga je miril in mu nazadnje obljubil, da bo izum patentiran pod Dieslovim imenom. Ko je pre-čital kontrakt in se prepričal, da bo novi motor imenovan »Dieslov«, ne pa »Kruppov motor«, je bil zadovoljen in je podpisal. Popolnoma je pa prezrl drugo določbo kontrakta, po kateri je bil skoraj ves dobiček zagotovljen Kruppu. Ogromne Kruppove tovarne so začele izdelovati nove motorje na debelo. Kruppu so prinesli ogromno bogastvo. Izumitelj ni dobil ničesar razen slave. (Dalje prihodnjič.) Stran 4 »DELAVSKA POLITIKA. Prej nego kupite blago za damske in moške obleke, plašče, kostume, hubertuse itd., obiščite Štev. I16 CESK1NAGAZIH, !!* RIBOR 1©. oktdbra, kjer dobite največjo izbiro najboljšega blaga po najnižjih cenah. Brezobveznose lahko prepričate! - Krojaške potrebščine! Kal bo zahtevala Italija od Francije ? Zlasti Suez V tedniku »Relazioni internazionali«, I pu. V delniški družbi lastnikov tega ki ima ozke zveze z italijanskim zuna- prekopa imajo namreč Francozi veči-njim ministrstvom, je izšel članek, ki no. Italijani so mnenja, da je že skraj-jasno napoveduje kaj vse bo Italija pri j ni čas, da se to mesto visoke finančne bližnjih pogajanjih zahtevala od Fran-! špekulacije prezrači, ciie: . . j Nadalje zahtevajo Italijani za svoje List piše, da je Francija sedaj v Sre-, prijateljstvo novo usmeritev francoske dozemskem morju že brez vsake moči (politike v Evropi v smislu oslabljenja proti dobri volji Italije. Zato se bo mo- j zveze z Rusijo, nadalje priznanje Fran-rala Francija pogajati z Italijo o Tuni-j ca ter izgon vseh protifašističnih živ-su, Džibuti in o tarifi v suškem preko-lijev iz Francije. Velikanska nuStoSenfa židovskih lokalo« v Berlinu Srečna Švica V »Pravo Lidu« objavlja pisatelj E. Maska zanimivo karakteristiko Švice in njenih državljanov. Med drugim pravi' Maska pod naslo- vom: »Švica naj nam bo vzor«: »V Švici ima vsak boljši delavec 4 do 5 sobno stanovanje. Nezaposlenosti skoro ne poznajo, saj je komaj 2 odst. nezaposlenih. V letu 1928. je prišlo na posameznega Švicarja okrog 100.000 kron narodnega premoženja, (v Ameriki 70.000, v ČSR niti 10.000, \ , « < V Švici imajo čista mesta, kurijo s plinom in elektriko, gospodinje lahko sušijo perilo na strehah hiš tudi v velikih mestih. Tam ni beračev, zločinec je tako redka izjema, kakor slučaj črnih koz. Švica ima svetovno znano tehniko in je na višini v psihi-jatriji. Znanstveni spisi njihovih učenjakov gredo po celem svetu. Tudi nekatere socijal- ne ustanove so lahko vzor celemu svetu. V Švici je začel boj proti trgovini z ženskami in otroci. Švicarji imajo najpopolnejšo obliko vlada- nja, vsak občan je svoj vladar. Glavar nekega kantona je na primer pismonoša ki ves dan raznaša dopise, a zvečer rešuje »vladne« zadeve. Osrednjo vladno moč vrši v Švici 7-članski izvršilni odbor, v katerem je sicer prezident prvi, toda ima enako moč, kakor ostalih 6. - Povprečni Švicar je delaven, pošten točen in dosleden. Ni sicer tako vesel, kot Francoz ali Avstrijec, toda on tudi tako hitro ne obupa! Svojo domovino iskreno ljubi, toda ne govori o tem. To mu je'umljivo samo ob sebi. Celo leto se vadi v streljanju s puško, da se ne odvadi. Pripravljen je braniti svojo domovino kadarkoli in proti vsakemu. V Švici nimajo niti komunizma, niti fašizma. Švicarju najbolje prija in odgovarja demokracija. On zna ceniti svojo svobodo in obžaluje vsak narod, ki mora živeti brez svobode.« Plaši no vetru Smrt tajnika nemškega poslaništva Ratha v Pariza, ki ga je ubil s strelom iz revolverja 17 letni Žid Griinspan, je povzročila, da je nacistični element v Nemčiji z vso silovitostjo nastopil proti Židom. Nacisti so aretirali 10.000 Židov in jih odgnali v koncentracijska taborišča, Množice nacistov pa so začele napadati židovske lokale in trgovine, zlasti v Berlinu in drugih večjih mestih. V trgovinah in lokalih so demonstrantje razdejali vse, kar jim je prišlo pod roko. Blagovne zaloge so uničili, deloma odnesli ali pa razmetali po cestah. Nadalje so zažgali 21 židovskih molilnic. 21 sinagog razdejanih in požganih, Ko so demonstracije že prekoračile svoj višek, je Gobbels izdal proglas, ^ katerem je rekel, da ne želi nadalje' vanja demonstracij, ker se bo proti ži' dom postopalo po zakonu, h p’* Nemški konzularni uradnik von Rath, na katerega je streljal 17-Ietni židovski emigrant Griinnspan, je podlegel poškodbam v sanatoriju v Parizu. Nemški in italijanski tisk ogofč.e' no napada Francijo, ki daje zaščito protifašf" stičnim elementom. Tudi francoski desničarski tisk izkorišča to priliko in zahteva izgon vseh takozvanih »sumljivih elementov«. * * ■ ■ 1 Nacionalizem preživlja zopet svoje znane preizkušnje . v obmejnih krajih Češkoslovaške. • Izkazalo se je zopet, da ljudje preko noči spreminjajo svoje politično prepričanje, da pljuvajo na to. na kar so še včeraj prisegali, in da z isto naglico spreminjajo celo svojo narodnost. O takih spremembah poročajo kot posebno značilno »Lidove Noviny« iz zadnjih dni mesta Košič, ki so ga včeraj zavzeli Madžari od Slovaške. Ze ponoči po dunajskem sklepu so se pokazale po hišah madžarske tri-kolore in ljudje, ki so še dan pred dunajskim sklepom prepevali slovaško himno, so kričali po ulicah »Eljen« Madžarski, okinčani z madžarsko trikoloro. Obenem so ti narodnjaki navalili v češke hiše in trgovine, celo v bolnico in začeli'temeljito pleniti, dokler jih ni pregnala češka vojska. V celih Košicah ni bilo več dobiti koščka blaga v belo-rdeče-zeleni barvi, ker so ljudje to blago pokupili za madžarske zastave. Sprejem Horthy-a so pripravili prav po madžarsko, s pompom grofov: Horthy je šel s kolodvora do magistrata po preprogah. Šele pred dvemi meseci je bila v Košicah velika razstava vzhoda češkoslovaške republike, ki je pred celim svetom pokazala ogromno delo, -katero je v 20. letih izvršila ČSR za te zanemarjene kraje. Letalska zveza med Anglijo in Nemčlio? Iz Londona poročajo, da bo začetkom decembra obiskal Anglijo nemški maršal Goring ter bo ob tej priliki sklenjen med Anglijo in Nemčijo letalski pakt. Prvotno so domnevali, da se bodo v Londonu pogajali ob tej priliki le glede omejitve oboroževanja v zrak«. Novejše vesti pa pravijo, da se bo sklenila medsebojna pogodba, s katero se bosta Nemčija in Anglija zavezale, da si ne bosta medsebojno bombardirale odprtih mest in da v slučaju vojne ne bosta uporabljale kemičnih bojnih sredstev. Aiko se bo res Anglija tako zbližala z Nemčijo, ibi v te