Posamezna Številka 30 stot Letnik Ll l a— EDINOST Ib U|)i»»irfn»m Trrt (3), uhem S. Pimi(iw3 d'A«fal aa T* U-37. Dopfcl Mi M poOjafc> fafcjjn^ pa aprrrs&tru. Rokopisi m ipfttraja — Last uMbt in ttafc ▼ Oorlci: uHca Ok*oi CMrcI R. 7, L l — Tcftd it tV Otamri ta odgovorni ondalk: pni nap Ma Moramo fitati!! Pod vestmi i* tržaške pokrajin* prt-načuoo dopis is Trnove o, t katerem .toži dopisnik, kako majhno je v tamkajšnjem okoliša zanimanje za čitanje časopisov in knjig-. Ta dopis nam nudi priliko in nas obenem sili, da zopet spregovorimo par besed o potrebi in koristi čitanja. Se prej pa ena pripomba o tem dopisu sa*-mem Dopisnik povsem pravilno naglasa, cla žalostna ugotovitev ne velja samo za Trnovco, temveč tudi za vse okolne vasi. Naš prijatelj in dopisnik se je ustavil le pri vaseh svojega, bližnjega okraja, kar je povsem v redu. Mi pa gremo dalje in pravimo, da velja njegova ugotovitev ne samo za tamkajšnjo okolico, temveč sploh za vso deželo, kjer prebiva naš slovanski rod. Zato naj se naši KraŠevci iz trnovskega okoliša nikar ne čutijo užaljene radi pouka, ki ga vsebuje dotični dopis. Zamerljivost je sploh ena najslabših lastnosti. V «Edinosti» smo že pokazali, dcfci m mamC vprega* kaj je ta ali oni narod ustvaril na knUnmfaa polju«, kaj in koliko čita* Čoeebnopri Urokih kmetskih tu delavskih sftojfn Je mero-dajno, koliko Citajo. Ako hočemo biti napredni in kultrumi« moramo čitati, mnogo Čitati. In to se samo tu pa tam, temveč sistematično, redno, mladi in H!^!^5 stari. Tako delajo vsi civffizžrani na»- ^ * ~ rodi našega veka, majhni in veliki. To je eaino pravo kulturno stališče, ki mora biti tudi naše, ako hočemo veljati za kulturen narod. JO&KkmmSkl BlRllM OffDOtOOOlI *** ** — Ministrski predsednik in mi- bomo pričeli z delom. Upamo, da se bo 1 ' DlajZ« delo sta se te pripeljala v v Ženevi doseglo vsaj znižanje obaro Z DlHHI (London. žene moči na suhem in na morju. BLED, 20. Danes bo se na Bledu JES^L* nadaljevale avdfience. Ob 11. uri s^i^0?1^^ se pripeljala v gred S*x*or ministra Združene driave in Evropa LONDON, 20. Zanimive so izjava, k) jih je dal ameriški profesor Barnes s Miiia siiM$a pMita , Orsl Volpi in Tura« pil MnsseHafl« RIM, 20. V sedanji poletni dobi delo vlade m bik> prekinjeno. Ministri, ki so se oddaljili od Rima* so bili ves čas v stikih s posameznimi ministrstvi Vsekakor pa znači povraftek ministrskega predsednika M usso linija v Rim, da se bo delo pričelo sedaj spet v živahnejšem tempu. On. Mussolini je danes dopoldne kako je ta lastnost hčerka pretirane ob- i odšel v palačo Cbigi ter se je dalj časa čutljivosti, iz katere se rodi nedisciplina, dezorganizaicija, razpad društev ali njihovo spanje pravičnega itd. Ne zar mcrljiroeli« temveč globoko in resno razmišljanje mora roditi v nas vsak pouk, ki nam pride iz naših listov. Isto smo rekli te dni glede plesa. Naglasili smo, da nočemo sipati prokletstva nad tem, če se mladina po starodavnem običaju enkrat na leto na pošten način malo poveseli. Ne! Pač pa velja naš boj o«d plesni nori ji, v imenu katere so se bila začela ponekod ple-sarjenja vsak mesec ali celo vsako nedeljo. Nočemo torej jahati na skrajnostih, ker *nas uči izkušnja, da gre življenje po svoji zlati srednji poti. Isto moramo reči o naši propagandi za treznost. Kdor bi si postavil nalogo, da mora doseči, da naši ljudje ne bodo več hodili v gostilne, ta bi kazal malo resnosti; - Ni gostilna kot taka, ki je škodljiva narodnemu zdravju, temveč njeno zlorabljanje, torej nezmemost in pijančevanje. To pa je bolezen, proti kateri je prepotreben neizprosen boj raviioiako kakor proti plesni noriji. Vzemimo katerokoli našo vas in vprašajmo se: kpliko vaščanov gre v nedeljo ~v gostilno? Malodane vsi. Koliko vaščanov pa prečita n. pr. «Edinost», «Gospodarski Vestnik» itd. Ali se bo glasil tu odgovor: vsi? Odgovor bo porazen. «Edinost» se sicer mnogo čita med našim ljudstvom in to nam je v veliko pomoč in bodrilo pri našem delu. Toda če vzamemo v roke svinčnik in papir ter začnemo računati, bomo videli, da so odstotki či-tateljev po posameznih vaseh žalostno nizki Dva, tri — pet, če vzamemo vse naše liste, deset od sto čitateljev bomo morda našli. In ta slika je porazna, ta slika mora postati drugačna, . vesel ejša in čast-nejša za nad rod. Naš dopisnik naglaša povsem pravilno, da je zanimanje za čitanje padlo posebno po vojni. Pred tajnik Terunci, gl. tajnik stranke on. vojno je bik> tudi v tem pogledu dru-1 Turati in več drugih. x iGlavni tajnik je podal obširno poro- posvetoval z državnim podtajnikom Grandijem o važnih zunanjepolitičnih vprašanjih. Sprejel je nato glavnega tajnika fašistovske stranke on. Tura-tija, ki mu je poročal o svojem potovanju po Kal&briji in dragih južnih krajih. Glavni tajnik je poročal ministrskemu predsedniku tudi o poftožasu stranke, nakar se je podal v palačo Liti orio, kjer je predsedoval pripravljalni seji giaflmega vodstva fasisiovske stranke. Na seji, ki se bo ^rfiila nocoj, bo on. Turati podal izčrpno poročilo o sestankih pokrajinskih vodstev stranke. On. Mussoižni je sprejel pozneje tudi finančnega ministra sen. Volpija* s katerim se je celo uro raagovarjal o finančnih in gospodarskih vprašanjih £en. Volpi se je bfl že prej sestal i ravnateljem zavoda Danca cTTtalia in z glavnim ravnateljem zakladnice, comm. Pacejem. Grof Volpi bo nocof odpotoval v ne tke, odkoder bo odšel v Viiio San? tino, kjer bo prisostvoval odkritju spomenika padlim vojakom Slavnosti se bo udeležil tudi prestolonaslednik. Ministrski predsednik se je razgo-varjal tudi z državnima pod tajnikoma Suardom in Terruzzijem, ki mu je poročal o notranjem položaju; on. Feder-zoni se namreč ne nahaja v Rimu. On, Mussolini je sprejel tudi rimskega guvernerja Cremonesija. Seja te fa&tovslra stem&c Jfainl sklepi, ki se panačajo na IMi-stovske odvetnike r RIM, 20. Tiskovni urad fantovske stranke javlja: Danes ob 16. uri se je sestalo v palači Chigi pod predsedstvom načelnika vlade glavno vodstvo stranke. Prisostvovali so seji dri. pod- jenca je takoj vzbudila mnogo pozornosti. Pozneje Je prišel na skupno av-dijenco tudi znnanji minister dr. Nin-čić. Oprtne so ministri odšli na obed z dr. Nikićem. Smatrajo. da so ministra Nikića obvestili o ukrepih, ki so dosoreli te dni, ki so se ministri mudili na Bledu. * Popoldne je notranji minister Maksi-movič sprejel dopisnika ljubljanskega «Jutra» ter mu govoril o rami h vprašanjih, ki se tičejo Slovenije. O svojih avcHjencah je izjavil, da je kralju podal referat o rezultatu občinskih volitev v Srbiji in Crnigort. Na vprašanje, kedaj da se bodo vršUe (Minske volitve v Ljubljani pa minister ni hotel dati ^^benega odgovora. Po tem razgovoru je Maksimcrvič odpotoval proti Ljubljani v družbi dr. Ninčića. Ministrski predsednik Unmović je bil ob 5. pop. v poslovilni avdijenci Novinarjem je zatrdil, da so bile avdi-jence Tvssvečene tekočim poslom in da ni bilo govora o velikih vprašanjih, s katerimi se bavi javnost sadnje dni v zvezi s sejo HSS. Končno je zatrdil, da so razmera v vladi normalne Pozneje je tudi Uauuurlć odpotoval z Bleda. BEOGRAD, 20. (Izv.) O zdravstvenem stanju Nikole Puši ča so se sadnje dni razširjale po Beogradu alarmantne vesti, ki jih pa radikali dementiraja Radikalski poslanski klub je danes sklicali sejo izvršilnega odbora. Takoj, Smith-College~a v Northamptonu, ki se ko je bil objavljen ta korak rudarske zdaj vrača lz Evrope domov, v razgo-zveze, se je sestala ministrska komt voru z novinarji v Monakovem na vpra-sija za premog in z zadoščenjem ugo- šanje* kako misli ameriško javno m neto vil a, da so se obnovila pogajanja brez nje danes o udeležbi Zedinjenih držav posredovanja vlade. Vlada je izjavila* na svetovni vojni. da rada postavi nepristranskega pred-1 V političnih poučenih krogih Amev sednika za pogajanja. Pričakujejo, da rike, tako je dejal Barnes, je splošna se bo spor v najkrajšem času likvidiral.' sodba ta, da je bila Amerika v to vojno Državni tajnik Churchill je v nekem napeljana oziroma naščuvana. Ko bi govoru izrazil mnenje, da bodo poga- Amerika ne bila priskočila na pomoč, janja o rudarskem sporu kmalu uspe^ bi bila vojna najbrže končala brez la, ter da bo kriza premogovne tndu- zmagovavcev in premagancev. Končala stri je s tem rešena za dalj časa. i bi bila enostavno vsled onemoglosti in LONDON, 20. Pogajanja med zastop- 2e bi lmela teh strašnih posledic za niki rudarjev in zastopniki industrij- EvroP°> kakor se danes pokazuje jo. cev so končala zaenkrat brez uspeha. Amerika je bila, ki je jeziček na teht- Po seji so zastopniki delavcev izdali nici tako odločno obrnila v prilog za- komunike, v katerem pravijo, da ni bi- voznikom. Da je moglo priti potem lo mogoče doseči sporazuma, ker se &PIoh 60 tako krivičnega diktiranega lastniki rudnikov smatrajo za zmago- miru> 10 Je sokrivda Amerike na seda- valce ter nimajo nikakega namena pri- nilh obžalovanja vrednih razmerah v stati na kompromis, pač pa hočejo na- Evro*>L v tem Pa ie tudi utemeljena rekovati pogoje. Zastopniki rudarjev (k)lžnost Zedinjenih držav, da zboij- izja^ijajo, da bodo naprosili vlado za ^^^ teh razmer krepko vzamejo v ro- sodelovanje ko. Je samo vprašanje časa in popri- Gospodarji rudnikov navajajo v svo- T^Th^^ ^^ ^ jem komunikeju, da so zastopniki Caso^e dar^ev prišli na sejo z zahte^da se ^vnati po teh vidikih. Mednarodni mirovni kongres PARIZ, 20. Na mednirodni demokra- ta če, boljše. Gre torej za rano, ki nam jo je v veliki meri zasekala vojna. Treba jo je zdraviti, da se ne zagnoji neozdravl j ivo! Tudi tu ne iščemo skrajnosti. Smešno bi bilo, če bi hoteli od našega tru-dečega in potečega se kmeta napraviti učenjaka. Ne letamo tako visoko. Toda neobhodno je potrebno, da se vzbudi v našem ljudstvu zavest, da mora vsak naš človek skrbeti tudi za svojo duševno hrano. Mnogo je sicer razumnih in preudarnih mož, katerih beseda ima v vasi veljavo. Koliko več bi lashko koristili svoji vasi, vsej svoji okolici s svojim svetom, ako bi bili načitani! Mnogi so, ki znajo dobro čitati, a odkar so zapustili solo, niso več vzeli roke ne knjige ne časopisa. Tej nevarnosti je izložena tudi naša mladina« ako ne krene na pravo pot, ako je ne prešine spoznanje, da mora skrbeti ne samo za lišpanje svoje zunanjosti, temveč tudi za svojo duševno izobrazbo. Končno ne smemo pozabiti tudi na naše male. Moramo jih vzgajati k čitanju. V ta namen nujno priporočamo lepo navado, ki smo jo opazili ponekod: ko prebere oče ali mati «Edinost», jo dasta sinu ali hčerki, ki hodi v šolo, da jo črtata vsem ostalim. Posnemajte! Pogostoma se sliši od sicer preudarnih oseb po naših vaseh, da se ne izplača čitati listov, da nima človek nobenega dobička od tega itd. Taka du ševnost mora zginiti iz naših vasL Po-jnisliti moramo, da je v našem XX. stoletju položaj kmetskega ljudstva popolnoma drugačen nego pred 100 leti. Vsa izobrazba in kultura je bila tedaj v posesti gosposke in meščanov, medtem ko so bile široke mase nepismene. Danes je drugače. Pismenost in splošni kulturni napredek sta objela pri vseh narodih najširše mase do zadnje vasi. Judi naš narod je šel od svojega kulturnega preporoda dalje vedno vštric s tem splošnim napredkom. Tudi pri nas velja v polni meri, da ni ve C pismenost sama dokaz o naši kulturni stopnji. To merilo je zastarelo. V naši čilo o sestankih pokrajinskih fašistov-skih svetov, na katerih so sklepali o gospodarski bitki. Poročal je tudi o svojem potovanju v Siciliji in Kalabriji in o tamkajšnjem pokčaju. On. Mussolini je ugotovil, da se fašizem popolnoma zaveda velikih nalog, ki ga čakajo in ki jih mora rešiti. Pojasnil je pomen govora, ki ga je imel v Pesaru in zatrdil, da bo vlada ukre- sprejel iz Karlovih Vari sporočilo, da se Nikola Pašić prav dobro očutt in dr. N&li BEOGRAD, 20. (Izv.) Politični svet se najbolj gjinira^ za dogodke na Bledu in v Zagrebu. Mnogo komentirajo star lišče Stjepana Radića napram Uzuno-viču. V političnih krogih zatrjujejo, da je obljubljena zaupnica, Ueunoviču izostala, ker Radič ni prejel z Bleda sporočilo, da Uzunović sprejema njegovo stališče v vpraSanJu izključitve dr. Nikića iz vW&». To vprašanje postaja sploh zmerom bolj aktualno. Radičevci so upali, da bo dr. Nikić podal ostavko, ker je HSS vložila proti njemu interpelacijo na anketni odbor. Kakor vse kaže pa dr. Nikić nima ni kakega namena, (la bi se umsknil iz vlade. Danes je prispel v Beograd Pavle Radič, ki je obiskal pomočnika zunanjega ministra Jovana Markovića. St. Radič pa je nocoj ob 18. prispel v Bosanski Brad, kjer je imel zborovanje. Jutri bo odpotoval proti Tuzli in bo priredil v Bosni veš shodov. delovni rernik ne zviša nad 7 ur, da naj »veljajo delovne pogodbe aa vso drŽavo ^ne s^o^^kl^jine t^ sploh niso;^ krovni kongres v Bierwille je o heffli nemirih v Alhairfjl BEOGRAD, 20. (Izv.) Alarmantne vesti o veliki revoluciji v Albaniji se ne potrjujejo. Jugoaftovenska vlada ni prejela od svojih predstavnikov v Albaniji nikakega poročila o neredih. Neredi so bili najbrž samo lokalnega značaja. Važni sklepi francoske etade nila vse potrebno za obrambo lire in j vojne reparacije PARIZ, 20. Ministrski svet je imenoval senatorja Lebruna za predsednika upravnega sveta avtonomne amortizacijske blagajne, senatorja Seiapsala pa za francoskega delegata v komisiji za za vzpostavitev njene vrednosti. On. Turati, ko* glavni tajnik stranke. je poročal tudi o položaju v stranki ter podal podrobnejše podatke o onih krajih, kjer stvar še ni popolnoma u-rejena, kakor v Trstu, Vidmu in Ro-vigu. Govoril je nato o nekaterih sindikalnih vprašanjih, nakar je vodstvo sklenilo, da se bo v prihodnjem tednu vršil sestanek voditeljev velikih sindikalnih organizacij. Razpravljali so nato o vprašanju odvetnikov, ki so včlanjeni v fašistovski stranki, v zvezi z nefašistovsko klijentelo. Direktorij je sklenil, da noben fašistovski odvetnik ne sme braniti pred sodiščem v političnih zadevah protifašistovske elemente in tudi take ne, ki — čeprav niso nasprotniki fašizma so pa v sporu z osebami, včlanjenimi v stranki. Kar se tiče sodnih zadev, ki niso političnega značaja, a se nanašajo na protisocijalne zločine, ali pa na take, s katerimi je hudo prizadeta morala, prepušča vodstvo stranke uvidevnosti glavnega tajnika, da lahko pozove k redu one odvetnike, ki so vpisani v stranko. Slavnost izročitve častne izkaznice fašistovske stranke gen. Nobilu in ostalim '.udeležencem polarne ekspedicije, ki so redno vpisani v stranko, se bo vršila 15. septembra. Seja je bila zaključena ob 18.30. Predsednik republike je podpisal odlok. ki se nanula na kontrolo Sitnega pridelka. Vlada je pripravila obširen načrt za štednjo. Skteo&a je uvesti nadzorovanje razprodaje živil in drugih glavnih potrebščin. Kosila in večerje v restavracijah bodo omejene. Cene živil in drugih potrebHin bodo določene in u-vedeno bo v tem pogledu strogo nadzorstvo. Tudi na javnih trgih bodo posebne oblasti nadzorovale cene in razprodajo. Sedanji ukrepi tvorijo samo del vseh onih odredb, ki jih bo vlada izdala za izboljšanje življenjskih pogojev. Namestnik generala Gajde PRAGA, 20. Na mesto upokojenega generala Gajde v generalnem štabu je imenovan dosedanji poveljnik za Mo-|legatov ravsko, general Podhajsky. Da Jonvenel podal ostavko PARIZ, 20. Poincare je včeraj sprejel De Jouvenela, francoskega komisarja za Sirijo. De Jouvenel je že večkrat izrazil željo, da bi rad odložil to funkcijo. Kar se njegovega naslednika tiče, ni Še nič sklenjenega, vendar pa je skoro gotovo, da bo na to mesto imenovan Pierre Etienne Flandin. SE? /^SSŠti0« rfn^f^^-i t^NitU. Čaan ikarj em samo o reorganizaciji dela v rudnikih. • • •, . J. ^ , . , .J - , ^ izjaAnI, da je vsako prizadevanje za Williams, zastopnik delodajalcev, je.mfa. velikega pomena, tudi če se takoj pozneje izjavil, da je zvišanje delovnih ne pokažejo uspehi. Zadnja vojna je ur eno glavnih vprašanj, preko kate-jjas^ pokazala, da narodi z vojno ni-regi ne morejo lastniki rudnikov. | ^ar ne pridobe, naj si so zmagovalci Tudi zastopniki rudarjev so podali ali premaganci, naknadne izjave. Ugotovili so, da so pogogi, ki so bili sedaj stavljeni delodajalcem, taki, kakršnih si pred stavko še želeti niso upali. Lastniki vedo, da se rudarji nahajajo v skrajni bedi in da se ne bodo mogii več upirati; izkoristiti hočejo sedanji položaj ter nari-niti delavskim slojem nečloveške pogoje. Cook je izjavil, da bodo rudarji apelirali na angieško javno mnenje. Anisfflra In upračirajs razorožita LONDON, 20. Dva dni že trajajo raz-rgovori med državnim tajnikom Kellog-gom in predsednikom Coolidgem. Kel-log je predsedniku predložil poročila o razorožitvenem vprašanju, ki je v Evropi prišlo popolnoma na mrtvo točko. Če se nikakor ne bo mogla sklicati v okviru Družbe narodov razoroži tvena konferenca, bo v kratkem času sklical tako konferenco predsednik Coolidge v Ameriki. Dalje se posvetujeta državnika o pristopu Amerike k mednarodnemu razsodišču. Amerika je, kakor znano, stavila goiove pogoje, ki so jih doslej odobrile šele tri države. Gotovo je. da države, članice sodišča, ne bodo pristale na vse ameriške pogoje. Zato bo Coolidge moral ali pogoje izpremenitl ali pa opustiti misel o pristopu k Družbi narodov. Kellog bo v Plattsburghu imel velik političen govor, v katerem bo obravnaval tudi meksikanski verski boj. Coolidge bo sprejel ameriške poslanike v Londonu, Parizu in Meksiki. PLATSBURGH, 20. V svojem govoru pri odkritju nekega spomenika je državni .tajnik Kellogg podal pregled ameriSke politike v Ženevi. Dejal je: V vprašanju razorožitve se je izkazalo* da ni mogoče izdelati razorožrtvenega načrta, ki bi ga sprejeli vsi narodi Poleg tega je silno težko delati primero med oborožitvijo v Aziji in zapadni Evropi in med vzhodno in severno Evropo in Ameriko. Če pa hočemo čakati, da bodo nrctopile idealne razmere za rešitev tega problema, potem sploh ne CaSS@3 ae p&pusia Nevl spopadi — Nezadovoljnost generalov — Verski konflikt in trgovinske zbornice RIM, 20. Zadnje vesti iz Meksike pravijo, da bo Calles zavrnil nove predloge škofov za rešitev sedanjega verskega konflikta. Calles pravi, da se Cerkev mora podvreči vsem državnim zakonom. Krvavi spopadi so na dnevnem redu. V glavnem mestu so se katoličani spoprijeli s policijo; v spopadu so bili težko ranjeni tudi štirje poslanci, med njimi Garrido in Garcia. LONDON, 20. Iz Meksike poročajo preko Washingtona- da je mnogo vplivnih meksikanskih generalov nezadovoljnih s Cal lesom in nekateri celo odkrito nastopajo proti njegovim verskim zakonom Poročila pravijo tudi, da je najuglednejši general mek si kunske vojske, Ser-rano, vnet katoličan, ki ne odobrava boljševiških reform predsednika Cal-lesa, posebno pa ne njegovih protiver-skih zakonov. Tudi Gomez, poveljnik posadke v Vera Cruz, ni prav nič zadovoljen z novimi Callesovimi metodami. Vsi ti generali lahko računajo na brezpogojno pokorščino podrejenih čet V meksikanskih političnih krogih nekateri že govore o možnosti krvave meščanske vojne. LONDON, 20. Iz New-Yorka poročajo, da je množica pobila župana mesta San Juan, ker je ukazal zapreti cerkve. Udruženje meksikanskih trgovinskih zbornic je naslovilo na predsednika Callesa odprto pismo, v katerem ga prosi, naj bi ukinil verske zakone, ker sedanji nemiri zelo škodujejo trgovini. Zračno oboroževanje Amerike WASHINGTON, 20. Družba Aircraft-development v Detroit je dobila naročilo od ameriške vlade, da zgradi pomorsko zračno ladjo, ki bo imela plinske prostornine 2000 kubičnih metrov, 150 čevljev dolgo in 53 čevljev v premeru. Hitrost te ladje bo 70 milj na uro. DNEVNE VESTI Angleško rudarsko stavka Nepopustljivost lastnikov rudnikov LONDON, 20. Sklep, da se obnove pogajanja z lastniki premogovnikov, je bil sprejet z malenkostno večino 68.000 glasov. 428-000 glasov je bilo za, ,360.000 pa proti tej resoluciji. Uspeh pogajanj z vi ado in podjetniki mora izvršilni odbor predložiti konferenci delegatov. Distrikti sami bodo potem končno odločili ali predloge sprejmejo Zftormnje fsilstovsUk političnih tajnikov In stedatatov v Gorici V četrtek se je vršilo v Gorici zborovanje fašistov&kih tajnikov in sindikatov. Predsedoval je general Ronchi. Po včerajšnjem «Piccolu» in drugih italijanskih listih posnemljemo sledeče podrobnosti o tem zborovanju: Poleg drugih so bili navzoči na zborovanju: sen. Bombig, posl. M ara ni, ini. Ribi, Anton Orzan, komisar trgovske zbornice odvetnik EH Blae in vsi zastopniki sinda-katov iz slovenskega ozemlja. Predvsem je podal dolgo poročilo prof. -Cavalotti o dehi, ki se j« že izvršilo in ki se ima izvršiti v dru&orodnem ozemlju, in sicer glede društev šole, časopisja in duhovščine. Za Cavalottijem je govoril general Ronchi, ki se mu je zahvalil za vse njegovo delovanje v prid fašizma v drugorodnem ozemlju. Omenja, da med f&gizmom in sin-dikalizmom ne sme biti nobene razlike. V mejah Italije smejo biti samo Italijani, svesti si svojega dela, in fašizem mora r&-ditega rešiti na vsak način to nujno in važno notranjo zadevo države. Na vsak način se more izvršiti asimilacija drugorodcev, kot so že očetje izvršili asimilaceijo drugorodcev ob N&diži. Mi moramo računati na . oni kontingent vojakov, katerega nam bo dalo drugorodno ozemlje. Tudi ti vojaki bodo morali dati dokaz svoje hrabrosti in vrlosti. Tega ne bomo dosegli s starimi sistemi Nedolgo, .pravi dalje, gen. Ronchi, .je razložil v nekem zborovanju v Rimu Krajevno situacijo zadevajočo drugorodce. (Prlp. ured. Pred mesecem smo poročali o zborovanju prefektov in političnih fa5i-stovskih tajnikov naših krajev v notranjem ministrstvu). Takrat je razumel, da so vsi enih in istih misli v dosego zaželjene asimilacije. Poprej se ni enotno postopalo. Nekateri prefekti so postopali v asimilacijskem vprašanju z mnogo bolj odločnizg kriterijem, drugi pa bolj zmerno ter so se tako oddaljili od revolucijcmamih smernic fašizma, ki je hotel da bi se v boj vpletlo tudi drugorodno vprašanje ter se redilo n vso odločnostjo. Sedaj pa velja ena sama beseda: ali z nami, ali proti nami Drugorodd morajo imeti najboljšo voljo postati dobri Italijani. Kajti v nasprotnem slučaju se bomo zatekli do skrajnih sredstev. Zahtevalo se je *od pristojnega ministrstva, da se razpuste ona drugorodna udruženja, ki niso v skla« \c IL vskim listom «Popolo di Trieste® in. «Sero>s oziroma g. Pierro BeHi-jem, ki je vstopil s 1. avgusta v ravnateljstvo tega Usta. Tedaj smo rekli, da se je s koncem tedna polemika i »črpal a. Nage predvidevanje pa se ni uresničilo. Ta teden je sledila še hujša polemika, ki se je stopnjevala z Vsakim dnem. V zgodovini trfcaške italijanske žurnalistike povojnih let je menda bil ,fco-edini primer tako hudega spopada med dvema listoma. V kratkem času prerekanja je bila «Sera» večkrat zaporedoma zaplenjena. Včeraj-inja njena Ste vtika pa objavlja na prvi strani besedilo svarila, ki ga je odredil tr-ftaSki prefekt gr. uff. Gas ti proti odgovornemu uredniku AJdu Chieu. V utemeljevanju odJoka je rečeno, da «Seara» z svojo vsebino in s o svojega pissn£a httjska meščanstvo a. povzroča aprtacij^ protivne družabnemu miru in nevarne za javt*i red. Radi tega j^ smatral pregeict za primerno opozoriti ravnatelja in urednike «Sere», da morajo bolje umevati prave interese meSčanstva in bolj objektivno izvrševati svojo novinarsko nalogo. POZIV STAREŠINAM ^DIJAŠKEGA DRUŠTVA AURIJEa. Posivimo nade absolvirane in diplomirane akademske naobražence v Gorici in na deželi, da se včlanijo v našem «Dij. društvu «AdrUa» kot starešine ter s tem podprejo pilzadevanja mladih, doražčajočih. Obenem prosimo c&nj. starešine, ki so že včlanjeni, da poravnajo članarino za. tekoče leto v znesku 25.— L, da ne bo imel sitnosti niti odbor z nepotrebnimi revizijami niti odborniki p os-! a z nadležnim pisarje-ii jem. — Odbor. ftGLNTSA NA VINARSKI IN SADJARSKI ŠOLI V MARIBORU. Ravnateljstvo imenovane šole sporoča: Minifrfcrrtvo za poljedelstvo je določilo, da bodo plačevali odslej privatni učenci enoletne vinarske in sadjarske šole v Mariboru za oskrbo v internatu, Če dokažejo z občinskim potrdilom, da so sinovi kmetovalcev, mesečno Din 200.—, dočim ostane ea sinove drugih stanov mesečna oskrbnina v višini Din 400.—. Enoletna vinarska in sadjarska šoia bo sprejela letos 30 učencev in sicer 20 državnih gojencev, ki dobijo vso oskrbo zastonj, ter 10 plačujočih (privatnih) učencev. Polov ica državnih gojencev bo iz ljubljanska, ostala polovica pa iz mariborske oblasti. Državne gojence bo izbrala posebna komisija, ki se bo sestavila pri srezkih glavarstvih. Oni prosilci, ki so že vposlali prošnje za sprejem, naj to javijo komisiji v svojem srezu. O sprejemu bo šota obvestila vsakega prosilca pismeno. Direkcija srednje vin;?: ?;e in sadjarske šole v Mariboru. . Nesroča pri V novi palači, ki jo gradijo v ulici Maz-zini, na vogalu ulice S. Caterina, se je včeraj pred poldne ponesrečil 53-letni zidar Nikolaj Zaccardi, stanujoč v ulici Indu-stria št. 53. Pri delu na zidarskem odru, visokem ****** 6 metrov se je spotaknil ob kos lesa, izgubil ravnotežje in padel z odra v jarek za temeljni zid, kjer je obležal nezavesten. Medtem ko so navzočni delavci priskočili k nesrečnemu tovarišu in mu skušali na Kiiii način pomagati, je nekdo hitel telefonirat na rešilno postajo. Kmalu potem je dospel na lice mesta zdravnik, ki je dognal, da se Zaccardi navidezno ni hudo pobil, pač pa si je močno pretresel živce. Ker pa je siromak zadobil notranje poškodbe, je bil prepeljan v mestno bolnišnico. — Tudi 23-letni zidar Karel Derganc, stanu Tnr v Ricmanjfh št. 150, ie imel včeraj nesrečen dan. Mladenič je bil v zadnjem času zaposlen pri popravljanju hiše št. 8 v ul. Montecucco; včeraj popoldne je tam v družbi nekega tovariša sekal velik kamen; pri tem poslu je rabil posebno dleto, po katerem je njegov tovariš udrihal z veli-r Jcim kladivom. Nesreča je hotela, da je kladivo pri udarcu na dleto odskočilo nekoliko vstran pri tem zadelo Derganca v prsa in glavo. Udarilo ga je tako hudo, da je ie precej in lepo. Gospodarji mlatilnic so la z dramo »Sad greha», petjem in tambu-letoe kar tekmovali med seboj. Ponujali raškim zborom. Prireditev s bo vršila ob so se nam kar Mir je. Korom kaže tudi pre- vsakem vremenu. Upamo pa, da nam bo cej obilno. Grocdja bolj malo a sdravo ker ono milostljivo. Zato bodite milcetljfvi tudi je dofri cvek> v det Ju, deloma pa, ker je vsi vi in gotovo pridete ob času, da ne bo pre^-t j škode napravil grozdni molj. Krom- zamude. Nasvidenu ob našem novem cM Al___Ul-___• ____ -___a__ pir je srednje lep. Škodila mu je rosa m peronospora. Da bi ubranili krompir teh dveh bolezni bi bilo potrebno tudi krompir Škropiti kakor trte. Učinek zadnjih solnčnih in toplih dnevov se opaža posebno na ajdi, ki je začela zelo bujno rasti. — odru. — _ STUBI JE. Pet in štiridesetletni Josip Bončina jo je mahnil s svojim psom proti Logu. V bližini pokopališča mu je prišel nasproti av-I tomobil. Ali je ta vozil prehitro, ali je Bon- PoSto si moramo ge vedno hoditi iskat sa- gjna hotel rešiti nea ki sp ip bil r^kad« '"^jMi0"®?. M»r WI ioAUsene v*de* vprašanje čim prej priliki pa še kaj. reši. Za danes to. Ob Vesti z Goriškega Goriške mestne vesti V VČERAJŠNJI ŠTEVILKI stvo je, da je avto sunil Bončino s tako s> I lo, da je padel na tla. Krmitel j je nato usta-ivil avto, položil vanj ranjenca in ga peljal j do prvega zdravnika t. j. do dr. Furlanija i v Ajdovščino. Bončina si je bil pri padcu | ranil levo koleno in zlomil nogo. ŠTANBREŽ. i " Kdcr drugim jamo koplje. od- Osem inštiridesetletni Josip Spacapan iz je v notici «Harlekinade v Trgovskem domu* pomotoma odpadel zadnji __ _ stavek, ki pravi, da je nove inscenacije lukovice je naznanil svojega tovariša An- mladeniču zlomilo rebro in ga poleg tega ♦originalni, vsebinsko pa za naše kraje nu preiskavo^ in izkazalo se je, da je špa-tudi precej hudo ranilo na glavi. Derganc zdravnika rešilne je dobil prvo pomoč od postaje, nato ip bil prepeljan v mestno bolnišnico. 7 1 viti se bo moral kake tri tedne. — Pri delu v tovarni strojev pri Sv. Andreju se je včeraj popoldne ponesrečil 27-letni težak Jakob Minca, stanujoč v ulici Castaldi št. 14. Ko so s pomočjo električnega žrjava dvigali težak del stroja, se je u-trgala vriga in tovo je pri padcu dregni! Minco tako hudo v desno nogo, da mu jo je zlomil na dveh mestih. Nesrečni mladenič je bil prepeljan v mestno bolnišnico, kjer se bo moral zdraviti približno mesec dni. Nesrečno končana vožnja s kolesom 40-letni zidar Fran Stančič, doma iz Jur-danov v Istr!, se je odpravil predsinočnjlm po končanem delu iz Ležeč s kolesom v V romski Britof, kamor je navadno hodil večerjat Medpotoma je mož srečal dva voza, ki sta vozila tfk drug ob drugem, tako sta skoro popolnoma zapirala cesto. Meneč, da bo kljub temu prišel skozi, je Stančič zavozil s kolesom med voza. Toda pri tem je mož padel tako nesrečno, da si je zlomi J desno roko nad komolcem ter poleg tega zadobil rasne druge poškodbe. Voznika sta prepeljala nesrečnega kolesarja v bližnjo vas, kjer je dobil prvo pomoč od tamošnjega zdravnika. Na njegov nasvet se je Stančič včeraj zjutraj podal v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirur-gični oddelek. , izdelal po načrtih g. Ferdo Delala, naš f reja Mlečnika, čef on mu je ukradel čev- ___ „Jr 4. „ni, ^ r> ljarsko orodje. Hisma preiskava pri Mleč- 7r h Jf^ s^r S- »a- niku je bila brez uspeha. Ko so k^rabinirji l^rovaajn. nekoliko poizvedovali, so zvedeli, da Šp£- Včeraj so se pojavili po mestu in oko- capan sploh ni imel nikdar črevljarske&a lici lepaki, po svoji zunanji opremi orodja. Napravili so sedaj pa pri Spacapa- Vesti It Istre IZ OPATIJE. 1 SL S. S. (Maribor*, Maribor -01ymp, Opatija 10:7/7:2. Š. K. Tržaško sodišče Ena vreča krompirja. Rigo Kari iz Kopra se ima zagovarjati radi navadne tatvine na škodo neke trgovke z zelenjavo, kateri je izginila pri razkladanju parnik;; iz Kopra ena vreča krompirja. Odnesel ga je obtoženec, kakor sam priznava. V vreči je bilo 32 kg krompirja, katerega je prodal za 16 lir t. j. po 50 cent. k«. Državni pravdnik skuša dovesti do aplikacije paragrafa, ki govori o blagu pri razkladanju («scalo») kar pa bramba ovrže. Sodišče obsodi Rigo-a Kari- na podlagi Člena 403, peti del na 1 met -t in pet dni zapora, vStevši ie prestanega. — popolnoma novi. Vabijo vse občinstvo capan Mlečnika okradel. Spacapan je svoje na predstavo mladih, ki se vrši danes« dejanje priznal, za to se bo moral zagovar- dne 21. t. m. ob pol 9. uri zvečer v Tr- Jatl pred _ govskem domu, tako-le: Norci, pridite in spametovali se boste. Pametni pridite in genijalni boste. Seniji pridite in nesmrtni boste. Starci pridite in pomladili se boste. Deklice pridite in omožile TT . ,. . .. . .. k/ui^a ^ U nedelju 15. t. mj. odigrala se sa veli- se boste. Otroci pndite in možje posta- kom Enatieljnošču iščekivana utakmica nete, ker nafia umetnoet — je umetnost iz:m6dju dvaju gore navedenih Hazena dru-življenja. žina, koja je svrihla sa pobjedom gošča. Ce- A stopnice sa to jMireditev, ki bo vse- la igra vodjena je od početka do kraja u kakor na,lvremen^ ^ ^^ Promenila-l ■ ^ R Oljmpijašice se tom poluvremenu oporav- najsirsim slojem. j ijaju te preuzimaju igru posve u svoje ru- Ksic tliiidal j ke, te ako im nije aspijelo da igru izrav- Po goriSkih ulicah na jalni strani mesta naju, to može Maribor da zahvali jedino je štirinajsti«kni deček ponujal svoje kolo za 100 L. Nenavadno niska cena sa Se precej dobro kolo je abudlla pozornost. Kara-blnirii so kmalu zvedeli aa tega lahkomiselnega trgovca. Povedal jtm je, da se piše Marij Bizjak, da je iz Trata, kolo je pa pred kratkim podedoval pc svojem pokojnem izvrsno deponiranoj vratari ci, koja je hvatala i najteže lopte u krasnoj formi. Mariborska družina ostavila nam je najbolji utisak, te nam se pokazala kao jedna dobro uigrana cjelina bez slabih točaka. Kod Dlympa opaža se u glavnom pomanjkanje redovitog odigravanja utakmica a očetu. Ta ieja*a nikako ni magla prepriča- ; posljedica je toga gubitak volje do redoviti karabinirje, brsojavili so v Trst, od ko-; tog treninga. Slabo financijalno stanje ne der je doSel odgovor, da je bilo kolo ukra- dozvoljava, da se češće pozivaju jače dru deno Mihaelu Zingmnelttju, radi Česar naj iT se pošlje mladi tat v Trst. FRBSEBJE PRI BIHEHBERGU Z revolverjem streljal na nasprotnika, TRŽAŠKI BLAGOVNI TRG. Zelenjava: Solata 80—120; radič BO—320; kumare 00—75; pesa rudeča 30—40; pesa be!a 30—40; buče 30—50; malancane 130 do 200; paprika (zelena) 160—200; poper (zftlen) —.—; korenje 60—W0; zelje bek) 50 do 80; vrzote 80—100; fižol v strocja zelen velik 40—70; fižol v stročiu za lužčenje lisast 140—200; fižol v stročju mali 140—200; fižol nov 180—210; Krompir 50—60; paradižnik 30—60; spinača 50—80; Čebula 50 do 70; česen 150—220. — Sadje: ČeŠpIje 50—90; breskve 80-^550; hruške C0—320; jabolka 70—150; grozdje 120—200; melone 80—120; limone 25—40 L za zaboj. — Trg kaže že par dni isto sliko. Pada sicer in se dviga, a le za spoznanje. Kupčija z zelenjavo dokaj mirna, s sadjem živahna. Nič novega. — DruStven* vtill — D. K. N. Tom m ase o. Danes ob 16.30. uri športni, ob 18. uri važen skupni sestanek, katerega se morajo vsi udeležiti. Iz triaikega življenja Nevaren padec starca. Včeraj okoli 10 ure se je pripetila na dvo-riSču hi5e 5t. 12 v ulici Fabio Severo huda nesreča, katere je bil žrtev C0-letni krčmar Anton Castina, lastnik gostilne, ki se nahaja v omenjeni hiSi. Castina je hotel splesati na figovo drevo, ki raste na dvorišču, da bi pobral sadje. Ko je s tem namenom plezal po lestvi, ki jo je bil prislonil k drevesu, je nenadoma izgubil ravnotežje in strmoglavil z višine kakih 3 metrov na tla; pri padcu se je tako hudo udaril v glavo, da mu je počila lobanja. Na lice mesta poklicani zdravnik rešilne postaje je podal nesrečnemu krčmarju prvo pomoč, nato ga Je dal prepeljati v mestno bolnišnico, kjer so ga sprejeli v kirurgični oddelek. Njegovo stanje je zelo nevarno. Iz triaSke pokrajine B TBSOVCS. Cital sem poziv na mladino v «Edinosti®, da naj tudi o. prime za pero in naj se s kuća uveljaviti v časopisju. Cital sem tudi, da ta poziv ni bH brez uspeha in, da se je marsikatera vas predramila iz spanja ter da je mnogokteri kmečki mladenič prijel za pero in poslal sem pa tja kak dopisič v časopise. Upal sem, da se bo tudi od nas kdo odzval temu pozivu in sem Čakal... Toda moj up je šel po vodi^. Da ne bo naša ! vas še nadalje spala spanje pravičnega in, da se bo vendar enkrat predramila, prav zaradi tega sem prijel danes za pero in hočem napisati par besed. Naša vas je ena izmed onih, kjer se malo ali skoro nič ne čila časopisov kakor tudi knjig ne. Pred vojno je skoro vsaka hiša bila naročena ta ali oni list. Pojdite danes pogledati in videli boste, da maiokate-ri čuti potrebo po časopisu in da sb oni, ki redno čitaj o kak časopis, res bete vrane. In ta slučaj ni samo pri nas, ampak še v marsikateri okol??fci vaei. To je zelo žalostno če pomi^1 da živimo v času, ko smo bolj 5 kdtij ^oi-iebni pouka in dobrih svetov. In -k. jih hočemo dobiti, če ne v časopisju in revijah? Ni čuda, da se posledice takega življenja tja v en dan prej ali slej vedno pokažejo in da zlasti mladina na ta način drvi v pogubo. Jasno je, da Človek, ki ne čuti nobene potrebe tudi do duševne hrane ampak le za telesno, da tak človek več ali manj posurovi. Naj navedem samo en primer iz naše vasi. Bilo je preteklo nedeljo proti polnoči. Dva fantiča (gotovo precej v rožcah) sta hkratu začutila spontano ljubezen do neke vaške dekle. Prerekala sta se precej časa, kdo bo šel k nji. Beseda di besedo in kakor sta tudi majhna, sta ~se segrela kakor dva možakarja. Ker se nista mogla na noben način sporazumeti, potegne eden izmed «n:L karjev» nenadoma nož iz žepa in ga za vihti drugemu čez lice. To ju je streznilo in ohladilo od prevelike in prevroče ljubezni, da sta se končno podala domov, hladit vsak svojo rano. Prvi bo najbrž v dogled-nem času pozabil svojo srčno rano, (čeprav pravijo, da jih je težko pozabiti) dočim bo za drugega malo težje skriti svojo rano na licu. — Da pride do takih iz podobnih slučajev, nosijo del krivde tudi stari-ši sami, ki dovolijo mladim pobom, da se pijanijo in ponočujejo pozno V noč ter da niso tudi drugi dan navadno za nobeno rabo. Vse to bo bolj jasno, Ce povem, da imamo v bližnjem Šempolaju izobraževalno društvo, da pa ni niti eden od naših fantov vpisan v njem V tem oziru pa nad-kriljujejo fante naše punce, ki se jih je vsaj par vpisalo v društvo ter na ta način osramotilo naše fante. Fantje, malo več ponosa sami nase in ne dopuščajte, da vas punce prekašajo! Letina kaže pri nas Še precej dobro. Seno smo skoro vsi že pospravili. Žita je bilo Žine iz vana, dok se domaće često ne odazivaju pozivu. To je glavni uzrok, da je 01ympu uspijelo odigrati ove sezone jedva tri utakmice. Iste nedjelje nastupio je za boje Olympa na plivačkim natjecanjima «Popolari di V gostilni Ludvika Pečenka so bili v nuoto» na Rijeci član Tomašić Rudolf, koji nedeljo zvečer fantje iai se zabavali, j se placirao u finalu na drugom mjestu, te kakor je pač običaj, po svoje. Nenado- ' " ma je nastal med njimi prepir. Ko so bili v najhujftem sporu med sabo, je prišel od večerje trgovec Vetrih Franc, ki ima v isti hiSi, t. j. v Pečenkovi trgovino e jeatvinami. KerŠevati Leopold, ki se je pravkar prepiral z Besed-njakom, je p sertnjak je tako-j opazil kretnjo, skočJ ka f$Ce primernKcga me^ta pl„udhe ^ h Kerševaniju- udaril ga po roki: tem na upravnistvo. je počil strel, a krogla ni zadela Be-;-- se d n jaka, marveč čisto nedolžnega trgovca Vetriha. Kerševani je izginil iz gostilne, potikal se vk> noč okrog, MALI OG! LUSI 1 BEIUR-SCHOII I Via Fabio Fi»zl 23, pouk in Sprevodi v vseh jezikih. (1.266 z znanjem sloven-a in nemškega fezi- ridr*- » 12S5 GLTKOL je pravi dobroLaik vseh onih ki trpijo na živčni oslabelosti, glavflbohi, p©m*nffeanfa y!»« *«L Glykol J« splofen 10 eoer*rt«a obnovitelj Pro-4«m se ▼ Murni CastatfcnovK*. Trat Via Gin-Bani 42. 126$ Razpisuje se mesto zdravnika v Kobaridu Prošnje naj se predložijo do 31. avgusta t i. Natančnejša pojasnila daje Občinski urad v Kobaridu. 88* plačuje vedno par cent, več kot drugi ALOJZIJ POSH, Plazza omm 2 prvo nadstropje 842 Pazi te- na naslov! Pazit« na naslov! )e pohlepen in misli; Kaj bi dal. da bi se mi povrnile gliste. Tedaj mi bi dala moimi ČOKOLADNI BONBON AKKIBA PROTI GLISTAM, ki ima lako izboren okus in uni£i vse gliste. V zelenih zavitkih po L. 1. -Prodaja se v vseb lekarnah- Č0K0UJDNI BOttBON PBOTI GLISTO* KendČTto-lekemiik! »evod „AJlo Madoimn dcllo Sclttle' . Cov Katl Godina • TrJesle. S. Giocomo. Glavni zAStopmli in zalornd za Molijo in kolonije: Adolfo Ochrl - Trle*t« Via S Nlcolo 1) NA MORJU. 9 HRIBIH IN NA LETOVIŠČU IMEJTE 9EDN0 NA RAZPOLAGO ..ARRIBO" ZA ZDRAVJE VA$IH OTROK. «GOSPODIČNA, katera je dovršila dva tečaja gospodinjske šole, iiče mesta pri samostojnem go- j 3>odu, v župmšču. Gre pa tudi k majhni obitelji.* askrv pove upravoiitvo. 1234 ICrane po 2.40 skrival se, a se drugo Jutro sam javil VDOVEC, sortni posestnik m trgovec na Pri-j g zfiaSo __ ___i_iii „ a Votrlh BO i P HA i mnrtltpm 4oli nnmMti JA Infnn i R na sodmlji v AJdovftčini. Vetrih se je pa prepeljal nerarao ranjep v goriška bol-mSnico. Tu so ugotovili, da je šla kro-gia škod želodec, ki je bil ranjen na dveh krajih, šla je skoči pljuča in jetra, prodrla kožo na hrbtu in se ustavila v srajci. Zdravniki so takoj napravili operacijo. Stanje Vetriha je sicer o-pasno, a je de vedno upanje, da ozdravi. Se vedno je preveč aruftja med fanti, ki menijo, da morejo streljati na svojega nasprotnika, kakor hitro so se bili — a le dozdevno — rasžalilL To krvavo dejanje se je prt nas in po celem Ri-hembergru Živahno razlagalo._ morskem, želi poročiti 40-letno, premožno žensko. P>«na pod «Vdovec» na upraniiStvo Edinosti. 1281 FlANINI, krasni modeli, se prodajo proti takojšnjemu plačilu ali na obroke. Eventuelno se zamenja- jo z drugim blagom. Kupujejo se dragocenosti. So-litario S/IIL 1283 plačuje po višjih cenali nego vsak drugi Erlliaafe plato, 2Q-kronske zlate kanala Albert Povh — urama Trst« vid Mazzini 46 841 „V nedeljo zjutraj vstala bom, V Biljano se podala bom41. (Narodna pesem). Ni dolgo, od tega, kar je bila dograjena cerkev, in sedaj smo ie na tem, da dvignemo v novi zvonik note zvonove. V četrtek so bili blagoslovljeni v Gorici trije novi vrtojbeki zvonovi. Sli smo p on je z vozovi. Dekleta so jih okrasila. Kmalu bo zopet donel njib klic iz lin. su£n>. V nedeljo bo pri nas prireditev. Nastopili bomo prvič po treh mesecih vstrajnega de- Vsled obnove prodajalne in vsJed reorganizacije naše blaga prodajamo do preklica vse potrebščine po zaloge Popusti so povsem realni in prosimo občinstvo, da obišče našo prodajalno brez vsake obveze ter da se prepriča o Ezredsti prlglki katere naj se vsakdo okoristi. Prodajalna M. Kirscfmer CAMPO S. 431ACOMO 7 "ZT Odpretje danes 21. t. m. ob S. uri i PODLISTEK J U LES VERNE: (102) Skrivnostni otok «Pustimo mu prosto voljo, je dejal Cir Smith. — Tega ne bo več nazaj... je rekel Pen- croff. — Vrne se,» je zatrjeval inženir. Preteklo je več dni, toda Cir Smith — morda je bila to slutnja — je vztrajal pri svojem mnenju, da se neurnčnik prej ali slej povrne. «To je bil zadnji izbruh divjosti njegove narave, je dejal, pekoča vest mu ni dala miru, a ponovna osamljenost ga bo ozdra-la». Medtem so nadaljevali najrazličnejša dela na planoti Lepega razgleda in poleg staje, kjer je inženir nameraval napraviti popolno pristavo. Semena, ki jih je Har-bert prinesel s seboj z otoka Tabora, so skrbno posejali. Planota se je polagotna iz-preminjala v velik zelenjadni vrt, ki je zahteval toliko opravila, da niso imeli naseljenci časa držati roke križem. Zaradi pove£fi!ijči in pomnožena nasadov je bilo treba prejšnje gredice povečati, tako da so nastale pravcate njive, ki so nadomestile travnike. Krme ni nedostajalo tudi v drugih delih otoka in onagam se ni bilo treba bati, da bodo stradale. Sicer pa je kazalo izpremeniti pJanoto Lepega razgleda v zelenjadni vrt, ker je bila od vseh strani ob-danu. z vodnimi strugami in torej zavarovana, travniki pa so mogli biti tudi zunaj, ker niso potrebovali posebnih varnostnih naprav. 15. novembra je bila tretja žetev. Površje polja se je silno povečalo, odkar je bilo vsejano prvo zrno! Druga žetev je prinesla 600 tisoč zrn, ki so zdaj obrodila 4600 mernikov žita, t. j. več kakor 600 miljonov zrni Naselbina je imeSa dovolj Sita, zakaj deset mernikov je popolnoma zadostovalo za vsakoletno setev. Spravili so torej pridelek in zadnja polovica novembra je potekla v predpripravah za izdelovanje kruha. Imeli so pač žito, toda to ni bila Se moka. Treba je bilo torej postaviti mlin. Cir Smith bi bil mogel izrabiti za gonilno silo drugi slap, ki je padal v Hvalo — ker prvi je gonil, kakor se čitatelj spominja, valjarje — toda po tehtnem preudarku so sklenili, da postavijo na planoti Lepega razgler da preprost vetrni mlin. Izvršitev načrta je bila zvezana s težkočami toda planota je bila vedno izpostavljena vetrovom, zato se ni bik> bati, da bi gonilna eila nedostajala. «Ne glede na to, je dejal Pencroff, — da je vetrni mlin lepši in se bo pokrajinski sliki podajal.» Začeli so z delom, da so najprej izbrali primerna drevesa za stene in mehanizem. Nekaj velikih kosov peščenjaka, ki so ga našli na severni strani jezera, je imelo služiti za mlinske kamne, a neizčrpni zrako« plovni ovoj je dal blago za krila. Cir Smith je napravil načrte, in prostori za mlin so izrabili desno od kurjega dvora; v bližini jezera. Cela stavba je moral^ ostati na tečaju, da bi mogli obračati vso napravo z mehanizmom vred po vetru. To delo je bilo kmalu končano. Nab ir Pencroff sta se dobro izvežbala v tesarstvu in ni jima bilo treba drugega, kakor da sta se držala inienirjevega narisa.