VESTNIK Poštni urad 9020 Celovec Verlagspostamt 9020 Kiagenfurt izhaja vCeiovcu Erscheinungsori Kiagenfurt Posamezni izvod 5 šiiingov mesečna naročnina 20 šiiingov ceioietna naročnina 200 šiiingov P. b. b. : LETNIK XXXVii! CELOVEC, PETEK, 8. JULiJ 1983 ŠTEV. 27 (2130) V Šolska oblast odloča mimo Slovencev Trojni predlog deželnega šolskega sveta o šolskem nadzorniku Koiegij dežeinega šoiskega sveta je v ponedeijek skiepai o trojnem prediogu za razpisano mesto okrajnega šoiskega nadzornika za dvojezično šoistvo. Odiočitev na Koroškem je torej padia, zdaj pa ima besedo ministrstvo za pouk in umetnost. Kot nam je povedat posievo-deči predsednik dežeinega šoiskega sveta Kari Kircher v teiefonskem Pogovoru, je za prediog SLO giasovaio vseh 31 prisotnih čianov ko!e-9ija z giasovaino pravico. Prediog siovenskega zastopnika v koiegiju, k' pa nima giasovaine pravice, pa po besedah Kircherja „ni naše) privolitve in večine Kolegij deželnega šolskega sve- kom deželnim glavarjem vred imajo ts je sestavljen glede na številčne socialisti 20 glasov, ljudska stranka razmere v koroškem deželnem zbo- dvanajst in svobodnjaki štiri, dvaj-in ima 36 članov. S predsedni- set članov pa nima glasovalne pra- Čemu taka demonstracija moči? Deže/ni šo/ski svet je torej od/oči/. *-h//oč;7 je mimo interesov s/ovenske prodne skapnosti. Poda njegova od-'Oc;'re^ je ki/a samo Jorma/na potrdi-^ drage od/očitve, do katere je pri-že davno prej ;n izven tega arada. fajt: ta je Ho za po/itično od/očitev, "r po/it/čna od/očitev socia/istične ači-j^/jske org^M;z^e/je, katere pred/og je *°pka ok/ast spreje/a, gotovo ni š/a ^Wo predsednika ^ocM&t;'ewe stran-Domnevamo /akko, da je ime/ tem od/oč;7no kesedo ravno or;. . Ok tak; po/zt/fr;; od/očitvi, ko je ^°'^ka ok/ast /in pred zzjo socia/istič-r*" frakcija šo/ske ok/astij od/oča/a Prot; vo/ji rzepotrezjzzo prizadetik, je ^ kako zzpMvzčezzo vpraMrzjez 7/akšne '0e zas/edaje toezzz/zttzčzza manjšinska e°ut;'ka/ /1/z /zo /zorzec koncev ret ok-^ta/o, kar rza Aoroškem zzzerzt/a edi-Zagotav/ja po/ztzezzo večino; nem-tzaczozza/zzezrzf P^z te drago vprašanje; Aaj to ko-z ^/ovcrzcezzt dokazati t tako od/o-^z;of /1/; gre za ponovno z/cznon-raczjo moči v deže/i? Čeznzz ta/z o r°^zževanje, četna tak prezir/ , rtajt; prav gotovo n/ š/o za kon-^rne /jaz/z, ki to ki/i v razprav/. $aj ^z č/anz' socia/istične stranke, ka- kor po/itični proporc to za/zfeva. ^aj /znajo vsi tadi strokovne kva/ifikacije. Pdina raz/ika tnez/ prvztn ^anz//z/atotn socia/istov /n prvztn ^anz/zz/atotn s/o-venskik organ/zac/j je v tetn, z/a te z/rag/ že z/o/ga /eta angažzra v dvoje-z/čnetn šo/stva, piše v „A//adi roz/" zn te faz/z' t/cer przzaz/eva za napre-z/ovanje z/vojez/čnega poa^a na pedagoškem /n didaktičnem poz/ročja, mez/tetn ko prv/ /tna forma/ne kva/i-fikacije, tzcer pa o kakem njegovetn angažmaja za z/vojez/čno izokraževa-nje te n/ /t//o s/išati zn taz// n/ ki/o mogoče s/išati, če je zaz/nj/A nekaj /et ači/ na nemškojezični to/z. Z/i torej gre za to, z/a je cz/en oz/ tek ,,preveč" ^/ovenec/ Zadnjo kesedo zrna zz/aj ret ministr-ttvo. Poda ko/iko je mogoče apat/, z/a /zo po/itična oz//oč/tev na Danaja dra-gačna kot v Ce/ovca/ Neko apanje prav gotovo je. Za Danaj te /a/z^o zmerom rečemo, z/a je v manjtznt^o-po/zt/čn/Zt zaz/eva/z ne^o/z^o /*o/j ten-z//z//en. V natprotnem pr/mera pa /zorno mora/z agotov/t/, z/a gre ta za na-t/a/jnj/ ^ora^ v tmerz' z/ettra^c/je z/vojez/čnega to/ttva. P. W. vice, med njimi tudi zastopnik slovenske manjšine. Predlog, ki je bil v ponedeljek sprejet, je predložila socialistična frakcija, ki z njim ni upoštevala slovenskega predloga. Doslej se je to mesto zasedalo vedno s kandidatom, na katerega sta se zedinili obe strani. Tokrat pa frakcijski predlog socialistov ni upošteval slovenske strani in je za prvega kandidata trojnega predloga, ki ga bodo zdaj posredovali ministrstvu, izbral kandidata, ki iz različnih razlogov ne uživa zaupanje slovenskih osrednjih organizacij. Na vprašanje, ali je o slovenskem predlogu spioh prišlo do razprave, je Kircher dejal: „Seveda, bil je prezentiran, diskutiran, vzet na znanje, in potem se je glasovalo." Kot predsednik šolske oblasti pa se mimo formalnih zadev pri enoglasnem sprejemanju predloga ni hotel spuščati v politične implikacije. Kircher sedaj pričakuje od zveznega ministrstva, ki mu načeluje novi minister Ziik oa bo s stvarne strani trojni predlog deželnega šolskega sveta sprejelo, če pa ga bo zavrnilo, mora dati tudi obrazložitev, ker gre za soglasen sklep vseh frakcij. Medtem pa sta Zveza slovenskih organizacij in Narodni svet koroških Slovencev že naslovili pismo ministru Zilku, v katerem ga informirata o zapletih okoli zasedbe in ga naprošata, da zveznemu predsedniku za imenovanje za okrajnega šolskega nadzornika predlaga kandidata, „ki ima po tej strani potrebne strokovne kvalifikacije, po drugi strani pa tudi uživa zaupanje slovenske narodne skupnosti na Koroškem". PREBERITE Rotitve v Italiji m Slovenci str. 2 Zveza koroških partizanov — Področni odbor Piiberk Siovensko prosvetno društvo ..Edinost" v Piiberku Zveza siovenske miadine — Krajevno združenje Piiberk Zveza slovenskih organizacij — Krajevni odbor Piiberk OB DNEVU VSTAJE SLOVENSKEGA NARODA VABiMONA Slavistično Pedagoški seminar str. 2 Gostovanje kulturnikov SPD „Trta" v Sloveniji str 3 lx dejavnosti Kluba Prijateljev lova str. 4 koncert Avsenikovega ansambla V Dobrli vasi str 5 ^ako čiste so koroške reke str s Pavliha po reakcijah na film „Vas ob nieji" str. s 4. spominski pohod na Komelj „Po poteh Domnove čete" Ki BO V NEDELJO, DNE 17. JULiJA 1983 Zbiraiišče je od 8.30 do 9.00 ure pri tovarišu Janku Apovniku na Borovju štev. 3Z pri Piiberku }Woroujach bei Bieiburg). Apovnikova hiša je ob cesti, ki vozi iz Piiberka proti državni meji — Hoimec, Z km pred mejo na razpotju Šmarjeta — go-stiina Kos. Odhod od Apovnika bo ob 9.00 uri preko Grabeij in Beišaka do spomenika padiim partizanom na Komeijnu, kamor bomo prispeii ob 13.00 uri. Tam bo kratka spominska svečanost, potem pa partizanski miting. Za matico in pijačo bo poskrbtjeno. Pot pohoda je doiga 7 km v eno smer. Za vse tiste, ki te poti ne zmorejo zaradi boiezni aii starosti, je zbirno mesto pri spomeniku pri Cimpercu. Na pohodu bomo obujaii spomine ^ težke čase naše narodnoosvo- bodtine borbe m se spominjati vseh tistih, ki so v tem težkem času trpeii in dah svoja živijenja za našo svobodo. Na spominski pohod vabimo vse. posebno še naš miadi rod, da se bo še boij seznanit z našo stavno pretekiostjo. POHOD iN SPOMiNSKA SLOVESNOST BOSTA OB VSAKEM VREMENU! Novi impulzi za mlado kulturo Po koncertu so se zbrati vsi nastopajoči kantavtorji Z nastopom kantavtorjev, pevcev in popskupin na Radišah je po zastugi Stovenske prosvetne zveze dobiia stovenska mtadina na Koroškem nove impuize v pevskem in gtasbenem ustvarjanju. Hkrati se je zakijuči! krog prireditev, ki se je začet tetos februarja ob dnevih stovenske kutture v Trstu. Po nastopu v Trstu in Ljubtjani so ti mtadi zagnani pevci s kitaro in gtasom na Radišah utrii tej zvrsti svojo pot tudi na Koroškem. Sicer poznamo tudi na Koroškem mtadino, ki sama piše besediio in metodijo, predvsem z raznih taborov, mitingov in krajevnih prireditev, toda ta „Popoidan kantavtorjev" na Radišah — ki so ga v siovenski oddaji koroškega radia označiti kot eno najtepših prireditev teta — je dvignit to sodobno mtadinsko zvrst kutture na višjo raven. Prireditev je združita te mtade avtorje in pevce s Koroške, Trsta in Rezije in jim s tem vtita še več samozavesti, da bo mtadina še z večjim pogumom izražata v pesmi to kar čuti in misti. Več o prireditvi na Radišah berite na str 8. Delovna skupnost za manjšinska vprašanja Na Dunaju so te dni ustanovili Delovno skupnost za manjšinska vprašanja. Društvo si je za cilj zastavilo obravnavanje vprašanj Hrvatov, Slovencev, Čehov in Madžarov, ki živijo v Avstriji, na strokovno podkovani osnovi in izdelavo predlogov za konkretne rešitve. Za predsednika Delovne skupnosti je bil izvoljen dr. Heinz Tichy, jurist pri ustavni službi urada zveznega kanclerja. 90.000 brezposelnih Čeprav je v poletnih mesecih brezposelnost zmeraj nižja, pa je konec junija kljub temu dosegla številko 90.000 ali 3,8 % vseh zaposlenih. To je za več kot 35.000 več kot lansko leto. Med brezposelnimi je skoraj 23.000 mladincev mlajših od 25 let. Čeprav se je število inozemskih delavcev lansko leto zmanjšalo za več kot 9 °/o, pa brezposelnost naprej raste, tako da jih za letos v Avstriji pričakujejo 150.000. Parlament o Južni Tirolski Novi zunanji minister Erwin Lane je na predzadnji seji parlamenta pred potetno pavzo v sredo — biia je posvečena avstrijski zunanji potitiki — obijubii intenziviranje avstrijske po!i-tike giede Južne Tiroiske. Pred njim je že posianec jjudske stranke Steiner v zvezi z Južno Tirotsko dejal, da mora Avstrija podpirati življenjske možnosti narodnih skupnosti na Južnem Tirolskem, vendar pa morajo Južni Tirolci sami izkoristiti to šan-zo. Svobodnjak Peter pa je italijanski vladi očital zamujanje pri izpolnjevanju paketa. Pozneje se je na to temo vrnil še svobodnjak Probst, ki je v zvezi z nedavnim volilnim nastopom desničarskega Stidtiroler Heimat-bunda menil, da razcepljenost na Južnem Tirolskem prav gotovo pomeni zavlačevanje pri izpolnjevanju paketa. V ostalem se je zunanji minister Lane zavzel za to, da naj bo v ospredju avstrijske zunanje politike dobra sosedska politika. Hkrati je tudi zahteval, da naj bo avstrijska zunanja politika v smislu pluralistično parlamentarne demokracije rezultat skupnih prizadevanj vseh parlamentarnih strank. O manjšinah v Avstriji in njihovem mestu v avstrijski zunanji politiki po poročilih na zasedanju parlamenta ni bilo govora. Za realna merila Tre/?,? je, TTtoratMO, /epo /?/ Mo — ?M?M govor/jo in p/Šejo t/att dMfTT!, ot/ MtjMsfit/jivejšiZ; in /eporeč-Mi/; pret/set/tt/^ov t/o zttt/nj//; stof. Vs/ so strokovnjaki za kodoč-nost, vsak ve, česa nam najko/j manjka. $evft/a, ž/v/mo v pogoj/k, k/ nam j/k diktirajo drag/, de/amo pod sta/-n/m pritiskom, v straka, da nas kodo te razmere nekoč akZ/e. Toda k/jak tema /n prav zato ne k/ sme/; dopa-ščat/, da nam krom/jo naše sZ/e s tem, da j/k drok/jo na sto /n tisoč koncev /n krajev, /n m/ v svoj/ majknost/, kot da so se nam /zgakZ/a mer//a za dejanske d/menz/je. /V/kče se ok vsek prepotrekn/k zadevak, k/ manjkajo, ne vpraša/ kaj pa pravzaprav zmoremo/ kčea/izem je tajka za nas. Prav zaradi diktiranega drok/jenja si/ ki ki/o moje priporoči/o tako; raje manj, pa tisto ko/je. Da se ne komo peka/i in gna/i vsak na desetik krajik, konec koncev pa ostaja/i na površja, po/ovičarski in nedomiš/jeni. Zato skrčimo naše predstave o tem, kaj sami zmoremo, na rea/ne dimenzije, ne da ki odstopa/;' od našik /egitim-nik zaktev do državnega aparata. Postavimo prioritete, namesto da se zgak/jamo v tisočik ma/enkostik, ki se nam pod roko pre/evijo v di/etant-sko krk/janje. P. W. Italijanska politična nadaljevanka teče dalje /td//jgM/ jo /efoj jpet vo/Z/Z nor p