URN_NBN_SI_DOC-KENFBNS9

K N JIŽN IČ A R STV O IN M NOŽIČNA OBČILA B ru n o H a rtm a n višji bibliotekar specialist, ravnatelj, U niverzitetna knjižnica M aribor U D K 021.7:659.3/.4(497.12) HARTMAN Bruno: Knjižničarstvo in množična občila. Knjižnica, L jubljana, 21(1977)1-4, str. 59—70. Uvodoma poudarja avtor družbeno pom em bnost knjižničarstva in opozarja na potrebo, da si knjižničarstvo u trju je svojo prisotnost v družbi s publiciteto v množičnih občilih. Po krajši inform aciji o odnosu slovenskih množičnih občil do knjižničarstva se avtor posveti predvsem odnosu knjižničarjev do množičnih občil: ugotavlja razlo­ ge, zakaj knjižničarji sami tako malo obveščajo javnost o svoji de­ javnosti, razpravlja o osnovnih oblikah inform acij o knjižničarstvu v množičnih občilih in poudarja potrebo, da se knjižničarji povezu­ jejo s časnikarji in jih zalagajo z gradivom o knjižničarstvu, pri tem pa izbirajo ustrezna občila. U D C 021.7:659.3/.4(497.12) HARTMAN Bruno: Librarianship and Mass Media. Knjižnica, L jubljana, 21(1977)1-4, p. 59—70. In the introduction the author emphasizes the social significance of the librarianship and calls attention to the necessity of the libra­ rianship to stabilize its position in the society by means of mass media. A fter a short inform ation on the relation of the Slovenian mass media to the librarianship the author points out prim arily the relation of the librarians to the mass media. He states the reasons why the librarians do not keep the public better inform ed on their activity, he discusses the basic form s of inform ation on librarianship and lays em phasis upon the need of the librarians to collaborate w ith journalists and provide them with m aterial on librarianship selecting appropriate media. D andanes je važno, da so ljud je, se prav i družba, dovolj ob­ sežno in poglobljeno seznanjeni z različnim i dejavnostm i, ki so pom em bno tako za posam eznikovo življenje k ak o r za dobro fu n k ­ c ioniranje družbe. L e če spoznajo, čem u je k ak šn a dejav n o st n a ­ m enjena, k ak šn e so dobrine, ki jih ponuja, se bodo zanjo tu d i za­ vzem ali in ji omogočali, da se bo razm ah n ila v razsežnosti, ki bodo u strezale n jen i fu n k ciji v družbi; zagotovili ji bodo po trebno gm ot­ no osnovo. T akšna d ejavnost je tu d i knjižničarstvo. V naši sam o u p rav n i družbi se o posam eznih d ružbenih d ejav ­ nostih odločam o na različnih rav n eh . O dločanje se začenja v te