rfAJK, 7. NOVEMPKA 1974 — ŠTEVILKA 44 — I.ETO XXVIII — CENA 2 DTN
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE
KONJICE. ŠENTJUR. ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
Z UREDNIKOVE MIZE
Danes se v Celju začenja osmi kongres slovenskih sindikatov, v NT vam T-red-
stavi jamo delegate za kongres in vsa najvažnejša sporočila o tem pomembnem
zboru slovenskih delavcev. Naša redakcija je neposredno vključena v kongresno de
lo. Prevzeli smo skrb za novinarje, ki smo jih včeraj popeljali na Stari grad, danes
zvečer pa bomo na Golteh. Delovni kolektivi z območja so za poročevalce s kon-
gresa pripravni praktična darila in ]im tako v miniaturi prikazala naše gospodar-
stvo. V radiu Celje borno pozoriio spremljali delo kongresa, v prihodnjem NT pa
preberite odmeve na kongresno delo.
Kadrovska novica. Dominika Poš se je zaposlila v Kovinotekni, Mateja Pod jed
pa je postala nova novinarska »racmanka«.
V soboto zjutraj odpotujem na daljšo pot v dežele, ki so nam odmaknjene, a
nas privlačijo. Da jih spoznamo, začutimo njihove posebnosti. Bom pisal o tem. V
moji odsotnosti prevzema urednišKO taktirko Jure Krašovec.
VAS UREDNIK
KONGRES:
111
NOVINARJEV
z 8. kongresa zveze sindi-
latov Slovenije bo poročalo
111 novinarjev radijskih in
televizijskih hiš, dnevnikov,
tednikov in glasil delovnih
ljudi. Press center so uredili
v Domu Jugoslovanske ljud-
ske armade, ki je povezan s
kongresno dvorano. Sektor za
obveščanje in politično pro-
pagando pri Republiškem sve-
ta ZSS je za večje redakcije
agotovil direktne telefonske
linije, za ostale pa štiri tele-
fonske celice, dva telepr*m-
terja, perforirni stroj za te-
leks in možnost, da v press
center priključijo stroj za
odpošiljanje fotografij — te-
lefoto.
Pri organizaciji press cen-
tra je pomembna tudi foto
služba, ki so jo prevzeli no-
vinarji in sodelavci naše re-
dakcije. Hkrafi s tem pa je
naše uredništvo priiiravilo
dvoje tovariških srečanj no-
vinarjev iz vse Juijoslavije.
Prvo bo v sredo zvečer na
Starem gradu, ko se bo »rac-
manom« predstavila skupina
»Poetica« (člani SLG Celje —
Anica Kumar jeva, "ogomir
Veras in Miro Podjed), drugo
pa na Golteh, kjer bo zaigral
vesele viže ansambel Borisa
Terglava.
ms
PARKIRANJE
MED
KONGRESOM
Celjani smo te dni priredi
'6lji in gostitelji udeležencev
kongresa zveze s ndikatov
Sbvenije. Želja nas vseh je,
da bi se gostje in ud-^leženci
l^ar najbolje počutili n znašli
' našem mestu. Zato odde
'^k za notranje zadeve napro-
^ vse udeležence v prome-
% da se po možnosti te
dni izogibajo vožnji Ln parki-
fanju po mestu in ^bvešča.
^ je iz teh razlogov zaprta
^ubčcva ulica, Titov trg in
""I ravni vhoda v restavracijo
doma JLA za smer proti za-
'"Hlu in Kocenov trg i/ sme
" Slomškovega trga. in sicer
ves promet.
Za udeležence kongresa so
^zerviran'1 tudi naslednji
("•ostori: V Gubčevi u!ici, Ti-
^^fm trgu, Cuprijski ulici,
I^Su petega kongresa. Stane-
^^i ulici in parkirni prostori
5'' Ojstric'i, hotelu Celeia in
«Ierxu.
''^ novembra pa so rezervi-
tudi parkirni prostori pri
K^^tavraciji   Turška   mačlsa,
^Su svobode, Zidanšlcovi uli-
^' 'n prostori okoli objektn
Jl^^benih služb v Gledališki
Občani mesta Celja po
t^ni lahko parkiramo na
p'iniskem nabrežju. Malga-
ulici. Trgu oktobrske re
.^'ucije,  Ul.   29.  novembra,
J^^^erčevi ulici in na prost-o-
,     viaduktom ob Teharski
^6Sti.
ADI FURMAN je že 15 let kovač v kovaški industriji v Zrečah. Doma je iz Lakove
pri Zrečah. Je član odbora za medsebojne odnose in član 10 sindikata v tovarni.
Foto: DRAGO MEDVED
SOLIDAR-
NOST:
CELJE
ZA
SISAK
Solidarnost ne pozna meja.
To ugotavljamo na vsakem
koraku in ob vsakem prime-
ru. Ko je Celje ugotavljalo
škodo po junijskem potresu,
so se takoj oglasile pobratlm-
ske občine in ponudile svojo
pomoč. Na srečo ni bilo tre-
ba izkoristiti ponujene roke.
Zdaj je položaj nekoliko
drugačen. Poplava, ki je pr'i.
zadela Sisak, pobratimslto ob-
čino Celja, je zapustila tak-
šno škodo, ki jo prebivalci
te občine ne bodo mogli sa-
mi odpraviti. Po prvi cenitvi,
ki pa še zdaleč ni dokončna,
znaša najmanj sedem mili-
jard star'th dinarjev. V akci-
jo za pomoč prizadetemu Si-
sku so se takoj vključili tudi
Celjani. Po sklepu izvršnega
sveta občinske skupščine bo
Cel.ie dalo Sisku v sklad za
odpravo posledic po poplavi
pet starih milijonov dinarjev.
Sporočilo o tej odločitvi bo
predstavnikom obSne Sisak
posredoval predsednik izvrš-
nef^a sveta Marjan Ašič, ki
jih bo obiskal in si ogledal
poplavljena območja.
TRiMOVCi
Zveza za športno rekre-
aoijo obvešča vse, ki so
v letošnjem letu izpolnje-
vali modre kartone za
TRIM športni znak. da
jim, čimprej osebn/o ali
pismeno vrnejo na zgor-
nji naslov zaradii podelit-
ve zlatih, srebrnih in bro-
Jiastih zmakov.
ZDRAVO, TOVARIŠI!
Ta delavski zdravo nosi v sebi delavsko središče,
staro industrijsko mesto Celje, ki samo v treh tipičnih
tovarnah — v Cinkarni, Železarni in EMO — združu-
je skoi-ajda 10.000 delavcev Celja in celjskega območja.
Imenovane tovarne še ^najbolj zaslužijo pridevniško
oznako — stare, saj je v n.}ihovem nastanku, razvoju
in težavah, a tudi v sedanjem vzcvetu, odtisnjena sko-
rajda vsa značilna življen.)ska podoba delavskega raz-
reda Celja in območja. In njegovega organiziranega bo-
ja za boljše življenje.
Od tistega velikega zleta Zveze delavskih kulturnih
društev Svoboda v letu 19;;5 v Celju. Pa prej tudi. In
pozneje še bolj — saj ne bi bilo revolucije ne samoup-
ravljanja in ne trdnosti našega družbenega sistema, sa-
moupravnega socializma, če ne bi naš delavski razred ko-
val kladiva boja v organiziranem boju. Kot tovariško po-
vezan in politično združen delavski razred, razred vseh
delavcev z enim samim ciljem — da bi svobodni človek
svobodno delal in upravljal svoje in družbeno življe-
nje ter delo.
Takrat ni bilo visokih razprav o tem, kod je dela-
\'ec. Razlika so je kazala v pripravljenosti za boj, za
to, kako in kcliko se bo kdo tolkel za delavsko stvar.
Čisto neponi.embno je bilo, če je delal z glavo ali z
roko.
Danes na to nu-rilo pozabljamo, kot da je primer-
no le še za spominsko knjigo.
Pa ni. Tovariši delegati, če boste na kongresu ob-
šli razpravo o tem, kdo je in kdo ni delavec, in mi-
slim, da jo lahko, pa ne pustite na obrobju dveh tem
— tovarištva in političnega organiziranja delavcev.
Tovarištvo spet nekam sramežljivo vlečemo iz za-
prašenih družbenih predalov, kjer sta se naselila pogo-
spodenje in malomeščanstvo. Zdravo tovariš — kot da
bi slišal neresničen odmev iz temnega gozda, tako se
človeku zazdi, ko zasliši ta pozdrav na cesti, v to-
varni, v šoli, v bolnišnici, v trgovini... Kot nam vča-
sih zmanjliuje nacionalnega ponosa in se brezsramno
podajamo v Trst ali v Gradec na nakupe še celo ta-
krat, ko se sosedi očitno požvižgajo na naše rojake
ali pa celo na vso Jugoslavijo, tako nam je tudi tova-
rištvo zdrsnilo s srca pa še na jeziku ga je malo osta-
lo.
Samoupravnega socializma pa z gospodi ne bomo
mojili graditi. Kajti tovarištvo ni prazna beseda — to
so človeš!ii  odnosi  novega časa neodtujenih ljudi.
Tovariši delegati, moramo si priznati, da sta prob-
lema tovarištva in politične organiziranosti delavcev
med seboj tesno sprijeta. Povezana in odvisna.
Delavci, predvsem pa neposredni proizvajalci, ni-
smo dovolj dobro i»olitično organizirani. Delovni. Ak-
cijski. Preveč političnega in samoupravnega odločanja
prepuščamo poti, ki ji pravimo »pot v imenu ...« To
odločanje V I.^ilKNU smo z ustavo pokopali. Skoraj-
da pokopali. Kajti lagali se bomo, če bomo videli poti
brez ovir in garnirane odločitve brez tistega — V IME-
NU.
Prav sindikat bo kot močna politična organizirana
sila najbolj učinkovito orožje delavcev proti takemu
odločanju, ki nujno vodi v monopol. Zato pa moramo
vsi več delati, več samoupravljati in bolje politično de-
lovati v delovni organizaciji in na terenu.
To, tovariši, delegati, je delovni pozdrav vašemu
delu.
Našemu kongresu,
Jože Volfand
2. stran — NOVI TEDNIK
Št. 44 — 7. november 197^1
INTERVJU S PREDSEDNIKOM CELJSKIH SINDIKATOV IVANOM KRAMERJEM
NI ZLATA KLETKA IDEAL
J8 V razgovoru za NOVI TEDNIK in Radio Celje združi! v eno misel svoje razglabljanje o nujnosti večje socializacije
naše družbe gostitelj in domačin 8. kongresa Zveze sindikatov Slovenije
NOVI TEDNIK: Kongresi
v (lelju niso vsakdanjost. Do-
slej je Cleljc doživelo le ene-
— mladinskega. Zakaj je
bilo Olje izbran(» za domači-
na 8. kongresu Zveze sindi-
katov Slovenije?
IVAN KRAMER: Izbira je
padla na pet slovenskih mest:
na Ljubljano, Kranj, Mari-
bt)r, slovensko obalo in Celje.
Ko smo se v Celju navdušili
nad kandidaturo vsi, ki da-
nes nosijo težo organizacije
in priprav, smo mesto ob Sa-
vinji predložili republiškemu
vodstvu sindikata z uteme-
ljitvami: da je Celje star re-
volucionarni delavski center.
Da njegova današnja sindi-
kalna organizac-ja šteje oko-
li 28.000 članov. Da sindikal-
no delo v Celju ne ostaja v
mejah občine in da so mnoge
celjske akcije našle odmev v
Sloveniji in celo v Zvezi sin-
dikat-ov Jugoslavije. Končno
je pomembno tudi to, da Ce-
lje leži v središču Slovenije
in da je skratka prijetno in
gostoljubno mesto.
NOVI TEDNIK: Lahko ka-
tero od takih akcij navedete?
IVAN KRAMER: To 'ludi
želim. Ena takih je bila uved-
ba obrazcev SDK, ici sicer
ima povezavo s Službo dru-
žbenega knjigovodstva, v re-
snici pa pomeni »samoupra-
vno delavsko kontrolo«. Uve-
dli smo obrazce za ugotavlja-
nje stroškov proizvodnje še
pred sprejemom ustave, ne-
koliko izpopolnjeni pa so bi-
li tu obrazci osvojeni za vso
Jugoslavijo. Ne moremo mi-
mo akcije TRIM, ki je bila
s tujih logov in dodatnimi
domačimi idejami uspe.šno
presajena najprej v Celje in
od tod v vso Slovenijo. Ena
takih akcij je bila tudi bitka
za »sindikalni minimum«, za
določitev najnižjega osebnega
dohodka, kar je naletelo na
odobravanje in odpor . . .
NOVI TEDNIK: Ta posled-
nja akcija, ki .ste jo navedli,
je dvi.!|;nila res največ prahu.
Pravite, da je imela močne
nasprotnike?
IVAN KRAMER: Odobrava-
li so akcijo delavci, pred-
vsem pa prizadeti. Nasprotni-
ki niso bili močni, so pa mo-
čno nasprotovali z nizkimi
udarci, ko so nas etiketirali
s kruhoborci, borci zs mezd-
na gibanja, z demagDgi.
NOVI TEDNIK: Po osmih
letih, ko se ,je pojem »sindi-
kalnega minimuma« udoma-
čil in se seveda o njem raz-
pravlja sproti z rastjo živ-
ljenjskih stroškov, teoretiki
in praktiki v gospodarstvu
začenja,jo ugotavljati tudi
stranske posledice ukrepov
zoper socialno razlikovanje.
Predvsem naj bi bile tu ne-
gativne tendence uravnilovke
znotraj istih panog, izobraz-
benih in kvalifikacijskih stru-
ktur?
IVAN KRAMER: To je go
t070 problem, ki bo moral
mnogo bolj angažirati politi-
čno javnost, ne samo sindika-
te. Strinjam se, da sistem
kalkulatiTOih osebnih dohod-
kov ni bil najboljši, tOda bil
je vsaj ne'k sistemski izdelek.
Boljšega m v tistem času ni-
hče ponudil.
NOVI TEDNIK: Doživlja ta
sistem spremembe, se obeta
izboljšava?
IVAN KRAMER: Ravno
celjska regija je bila določe-
na za izdelavo regionalnega
sporazuma o delitvi dohodka
in osebnih dohodkov. Tega
bomo na kongresu ponudili
delegatom tiskanega. Seveda
moramo takoj povedati, da
tak sporazum še vedno ohra-
nja tako imenovani sindikalni
minimum. Zavzemamo se za
65 odstotkov povprečnega ose-
bnega dohodka v Sloveniji.
Sam sem nekoč živel od pla-
če ključavničarskega pomoč-,
nika. Vem, kako je 'ežko ži-
veti 7. dohodkom najnižje pla-
čanih delavcev. Ravno zato,
ker imam v sindikatih pred
očmi eksistenčni minimum
delavca, se moramo boriti
proti uravnilovki, zlasti pri
strokovnih kadrih. Od dobre-
ga, kreativnega dela strokov-
njakov, je odvisen lohodek
delavcev, zato morajo biti ra-
zlike med pridnostjo, spo-
sobnostjo in uspešnostjo stro-
kovnjakov vidne tudi v nji-
hovih ovojnicah za osebne
, dohodke.
NOVI TEDNIK: Nedvomno
je odločitev, da je kongres
v Celju, za vse nas čast. Je
ob tej časti tudi primerno
vzdušje v kolektivih, je za
to častno nalogo bilo treba
tudi dodatno naprezanje?
IVAN KRAMER: O časti,
ki ga Celje občuti, ko gosti
8. kongres slovenskih sindi-
katov, ni dvoma. Kar zadeva
delo, je res, da ga je veliko,
čeravno glavno težo nosijo
delavci na republiškem svetu.
Vendar dela za celjsse sindi-
kalne delavce, za vse Celjane,
ni zmanjkalo. Mora:n reči,
da imamo tako imenovane
binanco kredite v organizaci-
jah združenega dela. Ne rav-
no denarne kredite, vendar
more občinski svet po presoji
in potrebi, tako so sklenili
mnogi delavski sveti    Celju,
razpolagati s strokovnjaki,
delovnimi ekipami, pa tudi z
določenimi materialnimi sred-
stvi za potrebe kongresa. Zla-
sti pa smo veseli veliko in-
formiranosti med delovnimi
ljudmi o kongresu in njego-
vih ciljih. Po podatkih pol-
znanstvene raziskave informi-
ranost med ljudmi o kongre-
su presega informiranost ob-
čanov v času sprejemanja in
razprav o novi ustavi. Tu ste
nemajhen del prispevali tudi
vi, časnikarji.
NOVI TEDNIK: Morda še
besedico o vzdušju. Kaj me-
nite, je razpoloženje odraz
vse boljših odnosov. Kako
ocenjujete celokupno vzduš-
je, in skladnost med teorijo
med izraženim interesom in
voljo ter med konkre*.no pra-
kso,  vži\ljanjeni  in   vrašča-
njem novih idej in .«ahtev no-
ve ustave, kongresov Z,K in
drugih dokumentov?
IVAN KRAMER: Da n- raz-
koraka med hotenji .n dosež-
ki, med teorijo in prakso, bi
bila neresnica, če ne až. Da
se ne vraščajo najbolj progre-
sivne vrednote, ki jih je kdaj
delavski razred izboril dovolj
hitro, je verjetno kriva naša
metodološka nespr^tnost.
Pravzaprav, bi lahko ekli.da
je mnogo delavcev še neosve-
ščenih o lastnih pravicah, ki
pa jih lahko uporabijo ob
izpolnjevanju dolžnosti. Seve-
da je treba vedeti za te vred-
note. V naši družbi moramo
te stvari premakniti .n najti
načine, da bo interes bolj živ.
NOVI TEDNIK: /ia revo-
lucionarne spremembe so ne-
koč bile krizne situacije prav
dobrodošle. Imamo tudi do-
mače reklo, češ, sila kola lo-
mil Pripisu.jete določeno pa-
sivnost .standardu?
IVAN KRAMER: Ne stan^
dardu, čeravno se je življenje
za večino ljudi močno izbolj-
šalo. To pripisujem dejstvu,
da je osebni standard preveč
izpostavljen, da bledi soli-
darnost, da premalo cenimo
in vlagamo v družbeni stan-
dard, da se zapiramo v krog
družine, v stanovske m druge
interesne skupine. Ni zlata
kletka ravno ideal človeka.
Skrb za obče zdavje, za raz-
vito šolstvo, streho nad gla-
vo, za rekreacijo in ^udi za-
bavo, za toplejše stiKe med
ljudmi se bo treba boriti.
Napovedati bo treba bitko
proti zatomizirani    množici.
NOVI TEDNIK: Osebno ste
znani, da radi v svojih pogo-
vorih in govorih uporabljate
primerjave. Menite, da je tu-
di pomanjkanje ljudskosti,
ljudskega jezika in upošteva-
nje ljudske psihe krivo za
bolj ali manj široke razpoke
in reže med vodstvenimi
strukturami ter kolektivi,
skupnostmi, množ'icami?
IVAN KR.-LMER: Najbrž
imajo na moj način politič-
nega delovanja posamezniki
pripombe.   Mislim,  da  med
temi ni ravno veliko delav-
cev. Nikoli, če bo skupina, v
kateri bom moral kaj pove.
dati, mešanega tipa, ne bom
jemal merila p>o rameh
okusih tistih na višji ravni,
Če bi se razni referenti na
sejah delavskih svetov prj.
pravljali za delavce, ne pa za
ušesa vodilnih, bi bilo veliko
nejasnosti manj, pren-^kateri
konflikt preprečen. In na.
vsezadnje sem po izvoru ven-
darle delavec. Bil sem blizu
trideset let, ko sem se lotil
politike poklicno in tudi do-
študiral.'
NOVI TEDNIK: Mislite, da
je socialni izvor pomemben
za družbeno orientacijo člo.
veka?
IVAN KRAMER: Saj -sem
vedel, da bo sledilo o vpra-
šanje, čim sem omenjal svoj
delavski izvor. O tem, »caj je
pomembno in kaj ni. trejo
orehe sociologi. Jaz pravim,
da je izvor samo eden od de-
javnikov, važnejša je odloči-
tev, zavestna opredelitev in
delovanje. Tako približno, kot
recimo izobrazba nadarje-
nemu človeku velilco pomeni
— čeravno brez nje ri neu--
men. Moram pa reči, 'ia mno-
ge zadeve bolje razumem, če-
ravno že dolgo ne vihtim kla-
diva.
NOVI TEDNIK: Kaj si T
tem trenutku najbolj želite?
IVAN KRAMER: Je treba
vprašati? želim si, da bi kon-
gres uresničil pričakovanja
delavskega razreda Slovenije.
To kot sindikalist. Tixla kot
predsednik občinskega sveta
v Celju želim, da oi se v
zadnjem treaiutku nič ne za-
taknilo, da bi šlo vse v redu
in da bi vsem, ki so nam
zaupali domačdnstvo kongre-
sa, ne bilo ž^l, da so to sto-
rili.
Izkoriščam priložnost, da
zaželim delegatom, gostom in
vsem, ki bodo te dni v Celj«
kako>i1toli povezani s kongre-
som, ugodno počutje :n obili-
co aspeha!
TEKST: JURE KRA30VEC
FOTO: DRAGO MEDVED
Javna razprava o osnutku
programa družbene zgradnje
iz sredstev referenduma in
družbenega dogovora j žalski
občini se je minuli .eden za-
ključila. V teh dneh so že
pripravili i spremenjen oziroma
dopolnjen predlog prjgrama,
ki je usklajen s pripcmibami
iz javne razprave. Čeprav
smo pričakovan, da bodo po
zaključku razprave program
nekoliko skrčili, se pripe-
tilo prav nasprotno. V javni
razpravi so delovni !,iud,ie in
občani žalske občine jrcgrrm
v celoti podprli, zahtevali
pa so še pospmezne dopolnit-
ve. V prf'f:>ni m.<-i-i so te
dopolnitve v končnem predlo-
gu upoštevane. Ogleimo si,
kaj je novega v programu.
Poglavitna novost pro-
prsmu je to. da je ta razde-
ljen v A in B del. Program
A bodo financirali s samopri-
soevkom in prisnevkom de-
lovnih orgfiniracM. nrog^^m
B pa le s prispevkom   OZD
na osnovi sklenjenega druž-
benega dogovora. S samopri-
siM'vkoni bodo tako občani
s(»financirali izgradnjo: j)red-
šrtlskega in šolskega varstva,
posebnega in osnovnega šol-
stva, srednjega in poklicnega
šolstva, zdravstva, dejavnost
krajevnih skupnosti in komu-
nalno izjrradnjo. Program 8
z;»jema izgradnjo objektov
splošnega  pomena.
Pri otroškem varstvu naj
bi izgradili več objektov, kot
so prvotno predvid*?;!. Kar
10 igralnic več v osmih kra-
jih občine so predvideli. Pri
šolskem varstvu so po javni
razpravi tudi razširili pro-
gram in na to na izgradnjo še
9 uč'lnic v Šempetru, Prebol-
du, Brpslovčah in na Vran-
skem. Pri razvoju osno\mega
šolstva so programu dodali
še izgradnjo 4 novih učilnic
na osnovni šoli Petrovče. ter
2 učilnic na osnovni šoli Pol-
zela, v Libojah pa bi dobili
novo telovadnico.
Pri programu za razvoj
zdravstva so prejšnje",nu pro-
gramu dodali še dva ibjekta,
adaptacijo ambulante \\a Pol-
zeli in obratno ambui;mto v
Šempetru.
Povsem nov v programu
je del, ki predvideva pomoč
za hitrejši razvoj krajevnih
skupnosti. Tem naj oi name-
nili po 50 milijonov starih
dinarjev, ki jih bodo upora
bile za rešitev prostorske sti-
ske krajevnih skupnosti kot
tudi za nekatere ko.nunalne
probleme. Pri delu programa
o komunalni izgradnji so do-
dali še izgradnjo cest. Uredili
naj bi 5 cest: Griže—Sešče,
GomHsko—Kamenče, Petrov-
če—Kasaze, Polzela—Andraž
in Prebold—Reka.
Program B, ki zajema iz-
gradnjo objektov splošnega
pomena predvideva izgradnjo
skupnega doma deleg.itov in
dnižbenopolitičnih organiza-
cij   občine  Žalec,   izgradnjo
kulturnega doma v Žalcu ter
izgradnjo prostorov za občin-
sko gasilsko zvezo, skupnost
požarnega varstva in civilno
zašč-to.
Vsi trije objekti bi po pred-
računih stali dobri ftve stari
niilijardi.
Za program A bi t/ilo po-
trebnih 14.604.500.000 starih
dinarjev.
V programu so zapisali tu-
di, da bo imela prednost iz-
gradnja objektov za otroško
varstvo, osnovno in posebno
šolstvo, srednje šolstvo in
zdravstvo. Podrobnej-^e prio-
ritete niso določali.
Program bo na svoji pr\n
prihodnji seji obravnavala
občinska skupščina. Na sveča
ni seji občinske skupščine ob
dnevu republike bodo nredvi-
doma že podpisali družbeni
dogovor z OZD v občini, re-
ferendum o samoprispevku
občanov pa bo 8. decembra.
BRANKO STAMEJČIČ
MED DELEGAT!:
VILI SKRT:
ZA URESNIČITEV
USTAVE
»Kot delegat prihajam
iz celjske industrije, sicer
pa iz kolektiva Topra, kjer
se je sindikalna organiza-
cija zlasti v letošnjem le^-
tu močno uveljavila. Sin-
dikat je uskladil svx>je
delo in organiziranost s
temeljnim: organizacija-
mi združenega dela, raz-
veseljivo pa je še to, da
so v teh osnovnih sindi-
ka'n'h odborih povečini
mladi, zagnani ljudje, ki
hočejo v tej organizacija
nekaj napraviti.
Na kongresu namera-
vam sodelovati tudi v
razpravi, v delu komisije
seveda. Pripravljam se na
tisto pogla.vje, ki ix)meni
dejansko uresničevanje
ustave v novih pogojih
dela. Mi smo sicer uspe-
šno končali s formira-
njem TOZD in OZD, spre-
jeli tudi vse samoupraft'ne
akte, toda, zdaj gre za to,
kako vse, kar smo napi-
sali, uveljaviti v delo, živ-
ljenje. To bo težko in od-
govorno delo. Za vse. Te-
ga se zavedam. Gre torej
za resoično uveljaivitev
nove ustave v naših de-
lovnih sredinah.«
j^t. 44 — 7. november 1974
NOVI TEDNIK — stran 3
OBMOČJE
LE TRI ODSTOTKE VEC
2veza komunistov se mora
tudi v vrstah prosveuuh de-
lavcev potrjeva-ti kot avant-
^arda delavskega razreda in
(orej tudi kot ava.itgarda
pix>svetnih delavcev. Zbrani
podatki o gibanju 'ji stanju
(jlanstva ZK med prosvetni-
jni delavci delno potrjujejo,
^ako se je zveza komunistov
utrjevala v vzgojnoizobraže-
valnih zavodih. Te podatke
je v oktobru letos zbrala celj-
ska organizacijska enota za-
hoda SRS za šolstvo. Zadnja
tri leta so dala ZK pomemb-
no vzpodbudo in na*;ajičneje
opredelila njeno vlogo ln
mesto v šolstvu. Zato je eno
iained izhodišč prikaza član-
stva trend sprejemanja v
zadnjih treh letih. To so le-
ta po skupščinski resoluciji,
leta priprav na VII. in X.,
kongres ter zdaj /e nekaj
časa pokongresne dejavnosti.
Zbrani podatki so ie odraz
trenutnega stanja. Pri tem
niso upoštevani tisti prosvet-
ni delavci, ki so v -em času
odšli drugam, niti tis*i, ki so
že od drugod prišli tcot člani
ZK. Vendar pa fluktuacija
ne predstavlja tako \elikega
odstotka prosvetnih delavcev,
da bi bili 25aradi tega podat-
ki oddaljeni od resničnega
stanja.
V začetku leta 1972 je bilo
v celj.ski regiji med prosvet-
nimi delavci 554 članov ZK,
letos pa jih je 670 ali 116
več, kar predstavlja 31,9 od-
stotka vseh zaiposlenih (leta
1972 pa 28,1 odstotka). V tem
prikazu se bomo omejili sa.
mo na osnovne šole, medtem
ko bomo v prihodnji številki
objavili podatke za druge vr-
ste vzgojnoiaiobraževalnih za-
vodov celjskega področja.
Leta 1972 je bilo med 1361
zaposlenimi prosvetnimi de-
lavci v osnovnih šolah 390
članov ZK (28,7 »o), .etos pa
je med 1375 zaposlenimi 448
članov ZK (31,7 ".o). iNajvečji
porast članstft'a beležijo
osnovne šole konj'ške ln
šmar&ke občine. Med sedaj
zaposlenima na osnovnih šo-
lah osmih občin >e bilo spre-
jetih v ZK leta 1972 19, leto
kasneje 23 in letos 41. Zanl
mivo pa je, da še imamo
dve osnovni šoli, na katerih
ni nobenega člana (Zibika in
Frankolovo), in vrsto šol, na
katerih v zadnjih treh letih
niso nikogar sprejeli v zve-
zo komunistov. Na vseh
osnovnih šolah občine Celje
imajo le na treh šolah ko-
muniste, sprejete v zadnjih
treh letih, in sicer na Hu-
dinji in Otoku po onega in
na osnovni šoli I. celjske če-
te dva, poleg' tega pa še v
pionirskem domu dva. Nobe-
nega člana iz zadnjih treh
let nimajo šole Planina, Po.
nikva, Dramlje, Slivnica, Bi-
strica ob Sotli, Velenje MPT,
Prebold in Polzela. To seve-
da ne pomeni docela, da na
t^-h šolah niso prav nikogar
Razlika med številom spre-
jetih in povečanim številom
v globaLi gre na račun odha.
Janja drugam, bodisi v dru-
ge službe, v druge kraje in
v pokoj, manjše število pa
velja tudi izstopom in iz-
ključitvam.
Ko tako potegnemo črto
pod statističnimi po^tki,
nikakor ne moremo bitJ za--
dovoljni. Triodstotno poveča-
nje članst^'a treh najbolj
ugodnih letih je slaba ute-
ha.  Res  je,  da predstavlja
sprejeli, prav tako pa ne po-
meni, da so na vseh drugih
šolah kog:a .sprejeli v ZK,
ker je lahko kdo prišel od
dmgod že kot član. Vseka-
kor pa so zanimivi podatki
po občinah:
okrog 32 odjt. članstva eno iz-
med največje vključenosti v
zvezo komunistov v primer-
javi z drugimi delovnimi or-
ganizacijami. Toda ob tem
se je treba zavedati, da spa-
dajo vzgojnoizobraževalni za-
vodi med institucije poseb-
nega pomena.. V vzgoji in
izobraževanju je vsak posa-
meznik obiskovalec /javesti in
osebnosti mladega rodu in
ta mladi rod je treba naj-
bolj pozitivno razvijati.
JOŽE LIPNIK
VPRAŠANJE
JAVNEMU
DELAVCU
rov. FRANJO ing. TEPEJ, predsednik IS
skupščine občine Slovenske Konjice
Na zadnji seji izvršnega
sveta ste člani razpravlja-
li skupaj s predsedniki
skupščin samoupravnih in-
teresnih skupnosti o po-
rabi sredstev, ki se ste.
kajo v samoupravne sku-
pno.std. Ugotovili ste, da
je tudi v Konjicah nekaj
samoupravnih skvipnosti,
ki izkazujejo več sredstev,
kot so jih v dogovoru z
delavci v temeljnih orga-
nizacijah združenega dela
planirali.
Zanima me, katere sku-
pnosti izkazujejo viške
sredstev in v kolikšni me-
ri boste presežek v pla-
niranih sredstvih vrnili
gospodarstvu?
DAMJANA STAMEJCIC
VPRAŠANJE JAVNIM DELAVCEM:
MARJANU AŠIČU, IVICI FIŠER, IVU
POTOČNIKU, ZDRAVKU BOŽIČNIKU,
ALBINU ZUPANCU, DANIJU VOVKU
Ni več veliko časa do
Novega leta, zato ste ver-
jetno, vsak po svoje že
razmišljali, kaj bomo le-
tos pripravili malčkom za
dedka Mraza. 2e nekaj
let v Celju ni bilo osred-
nje prireditve ob tem ve-
likem otroškem prazniku.
Ni bilo zabavišča, zgovar-
jali smo se na pomanjka-
nje elektrike, na tesno de-
narnico. Kaj pa letos? Za-
nima nas, ali kaj priprav-
ljate  in kaJoo boste  vi,
vsak po svojiih močeh in
f'jnkcijah, sodelovali v tej
otroški prireditvi? Vpra-
šanje smo namenoma za-
stavili organiizatorjem in
trgovskim propogandi-
stom, ker mislimo, da tak.
šna povezanost laiiko ob-
rodi pl^aden sad — v za-
dovoljstvo naših otrok in
vseh nas, ki smo pokli-
cani, da jjm prižgemo
liučke v očeh.
. ^.^-ZBENKA STOFAR
PONOVNO NA PRETRESU
Ni naključje, da v Celju
v zadnjem času vse ".>olj opo-
zarjajo na nekatera odprta
vprašanja srednjega in višje-
ga šolstva v mestu in na
območju. Ta problematika je
bila že dvakrat zapored na
seji izvršnega sveta občinske
skupščine, nov pretres pa je
doživela tudi na srečanju s
podpredsednikom republiške-
ga izvršnega sveta dr. Avgu-
štinom Lahom in predsedni-
kom izvršnega odbora repu-
bliške izobraževalne skupno-
sti Jožefom Deberškom, kate-
rega so se poleg Celjanov
udeležili tudi predstavniki ne-
katerih sosednjih občin.
Gre za vprašanje starejše-
ga datuma in ne nazadnje za
dejtsvo, da je Celje v uresni-
čevanju zastavljenega načrta
za razvoj srednjega iv višje-
ga šolstva napravilo več, kot
bi moralo. Pobuda .;e tu iz-
redna, prav tako tudi breme
finančnih obveznosti, še zla-
sti, ker so zatajili nekateri,
ki so sicer obljubili pomoč
tudi v tej obliki. Celje je re-
ševalo te probleme celo na
račun osnovnega šolstva. Za-
to je odgovornost, kašo bo s
temi vprašanji v prihodnje,
toliko večja. In ne samo to,
prav tako gre za vpr.ašanje,
kako bo z obveznostmi, ki bi
morale biti že zdavnaj porav-
nane. To tud' za šolski cen-
ter za blagovni promet itd.
Pa tudi sicer se pojavljajo
vse bolj pogosto vprašanja,
kako je pri nas sploh s fi-
nanciranjem investicij v sred-
nje šostvo? Ali še velja deli-
tev obveznosti v razmerju
30 odstotkov republiška sred-
stva in 70 odstotkov domača.
In ne samo to — kdo je od-
govoren za takšne investicije,
kdo naj jih načrtuje, kdo
naj zanje sploh skrbi?
Kot rečeno rešuje Celje ta
vprašanja z največjo mero
razumevanja. Celo v lastno
škodo. Podobno bi 'ahko re-
kli za nekatera področja vi-
šjega šolstva, saj je ia pri-
mer oddelek VEKš še vedno
v finančno breme celjske ob-
čine, četudi gre za ustanovo,
ki presega občinski značaj.
Tudi glede na slušatelje, ki
ta oddelek obiskujejo.
Skratka, vprašaiij nič koli-
ko, pa tudi novih pobud za
razširitev srednjega in višje-
ga šolstva. To predvsem v
skladu s potrebami našega
gospodarstva. Tako se že zdaj
v 2alcu pripravljajo na usta-
novitev nekaterih dislociranih
oddelkov celjskih srednjih
šol. Temu zgledu bodo brž-
čas sledih še drugi. Vrh tega
ima tudi celjska tehniška šo-
la vse pogoje, da razširi svo-
jo dejavnost in da ustvari po-
goje " tudi za oddeiKe višje
šole.
četudi so bile rešitve na ne-
katera vprašanja nakazane, se
zdi, da bo nadaljnji raz-
voj srednjega in višjega šol-
stva tudi v prihodnje odvisen
od občinskih pobud in seve-
da potreb. Pa tudi od razu-
mevanja vseh, ki takšne ka-
dre iščejo in potrebujejo.
MB
»Na kongres prihajam kot delegat sindikata storl^
venih dejavriosti. Torej tudi trgovine. Res je sicer, da
delam v Kovinotehni, na.vzlic temu bom v d^lu poseb-
ne kongresne komisije spregovorila o položaju živil-
ske industrije. V bistvu ne gre za nič novega, v resni-
ci pa za položaj, ki bi ga morali že zdavnaj rešiti, pa
na nove ukrepe le predolgo čakamo. Men:m, da bo
treba čimprej uresničiti napovedi o drugačnem polo-
žaju živilske trgovine, ki se tudi po zadnjih ukrepih,
ki so sicer prinesli nekatere izboljšave, v bistvu ni ve-
liko popravil. Vprašanje formiranja cen, razlike v ce-
m in podobno je še vedno tisto poglavje, ki čaka na
rešitev. Lahko bi rekli na nove pristope k reševanju,
na družbeno dogovarjanje in podobno.
Sicer pa še besedo, dve o delu naše sindikalne or-
ganizacije. Nova organizacija našega kolektiva, formi-
ranje temeljnih organizacij združenega dela, je prine-
sla tudi v sindikalno življenje nov veter, veliko novih
pobud in možnosti za uveljavitev. To pa naše organiza-
zija hvaležno izpolnjuje. Zato vse priznanje.«
ŠTORjE
Pogovor sekretar,jev komite-
jev občin.skih konferenc ZK
s seminarja na Dobrni je bil
na osnovni šoli v štorah za-
nimiv in konkreten. Celotno
problematiko so razdelili na
tri dele.
Najprej so se pogovorili o
idejnem delu na šoli. Skupaj
so ugotovili, da so na šoli
ie od blej-skcga kongresa pe-
dagogov dalje z vsemi odklo-
ni sproti razčiščevali, (iradiva
in resoluci,je so proučili na
učiteljskih konferencali. Bili
so skratka na eni strani
»ažurni«, na drugi pa zaradi
aktivnosti celote in koiikret-
nili sklepov, katere so spre-
jeli, vedno boljši soustvar-
jalci z učenci v razredih ter
povi-zovalci šole z okoljem,
tako da so se do neke mere
lokalni oblikovalci vzgoje in
i/obrawvanja povezovali in
sooblikovali mladega človeka.
Drugi del i>ogovora je bil
namenjen konkretnemu pove-
zovanju šole z okoljem. Za-
pisati moramo, da so bili se-
kretarji zelo zadovoljni z us-
meritvijo Sole. Na šol] že tre.
tjc leto uspešno dela svet
staršev, drugo leto imajo vsak
prvi torek govorilno »xro, ko
so vsi učitelji na šoli, o
delu na šoli so starši obve-
ščeni preko časopisa Štorski
železar. I*rireditve za star.še
so že tradicionalne. Vedno več
je učnih ur, ko učitelji in
učenci pok.ižejo staršem, ka-
ko poteka vzgojno i/.obn'.7.(^-
valno delo. Na osmih roditelj-
skih sestankih .je ravnatelj
skoraj 500 staršem razložil de.
I o in usmerjenost šole, o
^zgoji so spregovorili na kon-
ferenci SZDL, učenci pomaga-
jo starejšim kmetom pri de-
lu in še bi lahko naštevali.
Sola ,ie bres dvoma odprta.
.Starši so zadovoljni. I^etos bo-
do to sodelovanje okrepili .še
z več ol)likami. pri katerih
bodo učitelji Sli domov, k
staršem. Sola je tako resnično
|>oIitizator kra.ja. L'smer.)enost
je jasna. IV-lo zahteva velik
napor, veliko odpovedi, zato
ni čudno, da učitelj v tem
zahtevnem delu zahtevajo
bol,iše vrednotenje svojega de.
la. Zato bo ZK i/postavljala
vrednotenje   učiteljevesa  dela.
Tretji del pogovora na os-
novni šoli v Storah je bil
posvečen kadrovskim proble-
mom in vprašani<-m celodnevne
•iole. Kadra je v prosveti vedno
manj. Problem ,)« prisot<'n že
več let in ga v zadnjem ča,su
po akciji ZK dokaj uspe.šno
rešujemo. Naloge za vse —
od šole, preko družbenopoli-
tičnih organizacij do republi-
ke je še veliko. Učitelji za-
htevajo, da vpra.šanja rešu-
jemo kompleksno. Celodnev-
no šolo učitelji podpirajo.
Menijo pa. da so potrebni
vsa i določeni minimalni po-
goji.
JOŽE   ZUPANČIČ
KONJICE
iVIIRKO PAJENK, LIP, Slo-
venske Konjice: »Osmi kon-
gres Zveze sindikatov Slove-
nije mora biti kongres akci-
je za dosledno uresničevanje
vsega, kar je bilo sprejetega
na 10. kongresu Zvez komu-
nistov Jugoslavije in 7. kon-
gresu Zveze komunistov Slo-
venije. To pa pomeni uresni-
čitev popolne oblasta delavcev
nad razmerami, v katerih ži-
vijo in delajo ter nad sred-
stvi, ki jih uporabljajo za de-
lo. Enako morajo delavci raz-
polagati s sredstvi, ki jih ust-
varjajo s svojim delom. Dejal
bi, da nobena stvar ne sme
mimo sindikahae organizacije.
Prav sindikat mora i>iti pri-
soten na vseh področjih zdru-
ženega dela in tam, lijer de-
lavec živi. To novo ustavno
vlogo in odgovornost, ki jo
imajo sindikati, bomo morali
uresničevati vsi, kajti e tako
bo sindikalna organ'zacija ti-
sto, kar bi morala biti.
T.^TJANA TUTEK, Konus,
Slovenske Konjice: vMislim,
da bo kongres veliko dopri-
nesel k delu vseh .hsnoraih
organizacij sindikata in da bo
dal osnovne smernice nadalj-
njega dela sindikalne organi-
zacije nasploh. Dosledno pa
bomo morali v osnovnih or-
ganizacijah izvajati s.klepe, ki
jih bo sprejel kongres, in
jih dan za dnem potrjevati v
praksi. No, če se dotaknem
še javne razprave o kongres-
nem gradivu, bi dejala, da je
bila ta le premalo odzivna
med delavci. F*redvsem pa je
krivda sindikalnih delavcev,
da niso bili sestanKi dobro
organizirani. Kljub vsemu pa
lahko rečem, da smo vseeno
dosegli tisto, kar smo priča-
kovali in želeli. Dodatnih
predlogov na kongresni mate-
rial delavci niso im?ii, tako
da smo besedilo kongresnega
gradiva v celoti sprejeh. Tu-
di o tem, kaj naj bi razprav-
ljala na kongresnj, se še nd-
Slavko  Burja
sem odločila. O tem se bom
pogovorna Skupaj z ostalimi
člani naše osnovne organizar
cije.«
SLAVKO BURJA, Kovaška
industrija Zreče: »Mislim, da
lahko vnese kongres bistve-
ne spremembe v bodoče delo
sindikalne organizacije. Os-
nutki sklepov 8. kongi-esa na-
mreč direktno zahtevajo
vključevanje neposrednega
proizvajalca v odločanje o
delitvi dohodka in osebnih
dohodkov. In kaj bo prinesel
kongres nam, delavcem kovin-
ske industrije? No, vsi vemo,
da zaposluje kovinsko prede-
lovalna industrija v Sloveniji
preko 400 tisoč ljudi, ki pa
so po mojem mnenju v neko-
liko podrejenem položaju. Mi-
slim predvsem na podrejen
položaj glede preskrbe z re-
promaterialom in glede na
carinske olajšave, ki Jih ima-
jo delavci nekaterih drugih
industrijskih panog. Prepri-
čan sem, da bo kongres tudi
o teh zadevah spregovoril ne-
kaj besed in izrekel določeno
stališče. In tudi jaz bi rad
prav o tem, za nas kovinarje
pomembnem -vprašanju, govo-
ril na kongresu.«
D. S.
4. stran — NOVI TEDNIK
§t. 44 — 7. november
GOSPODARSTVENIKI
Novi tečaj dinarja — Zmanjšanje uvoza in povečanje
izvoza — nujnost vsega gospodarstva
Minuli teden je na domačem trgu narodna banka premaknila interven-
cijsko stopnjo za približno 7% v primerjavi s konvertibilnimi valutami,
tako da velja dolar 17,28 dinarja (kot decembra 71), z namenom zaustaviti
in zmanjšati negativne tendence v plačilni bilanci države in zaostriti boj
proti inflaciji.
Zvezni izvršni svet je sklenil, da mora izvoz naraščati prihodnje leto
z večjim tempom kot doslej, ko se fizični obseg izvoza povečuje letno le
za 5 odstotkov.
Jasno je, da so z novim tečajem dinarja »prizadete« delovne organi-
zacije, ki SO prisiljene uvažati surovine in polproizvode, hkrati pa so (ozi-
roma bodo) Stimulirani izvozniki. Kaj menijo o novem tečaju in kaj bo
pomenil za gospodarstvo v celjski regiji smo govorili z dvema direktorje,,
ma in dvema načelnikoma oddelkov za gospodarstvo.
RISTO GAJSEK, načelnik
oddelka za gospodarstvo ob-
čine Celje:
»To je restriktivni ukrep.
Osnovni namen je v zmanj-
ševanju uvoza, preusmeritvi
delovnih organizacij na do-
mače surovine in polproizvo-
de, na drugi strani pa stimu-
lacija izvoza, ker dobi izvoz-
nik mnogo večje dinarsko
kritje. To pomeni, da so na
boljšem tisti, ki imajo v svo-
ji bilanci večji uvoz kot iz-
voz in seveda na slabšem
tisti, ki več uvažajo kot iz-
važajo. Na celjskem območ-
ju je seveda več tistih, ki
več uvažajo, kar kažejo tudi
bilance. Lahko bi enačil slo-
vensko poprečje s celjskim,
namreč, v Sloveniji odpade
na 13 izvoznih enot 20 uvoz-
nih. Razmerje je torej očit-
no.
Z novim tečajem dinarja
bodo v Celju predvsem tež-
je prizadete tri do štiiri po-
membnejše delovne organiza-
cije. Akumulativnost se bo
zmanjšala, razen če se ne bo
mogoče na podlagi novih pa-
ritet cen dogovoriti o novih
prodajnih cenah na domačem
tržišču in tudi pri izvozu. De-
valvacija sama je eden gene-
ratorjev inflacije, zato lahko
pričakujemo ponovno zviše-
vanje cen na domačem trgu.
Posebej 'se zato, ker je pre-
delovalna industrija že sedaj
v matno slatošem položaju
kot bazična industrija, glede
na svojo akumulativnost.
Splošno je zaradi situacije
na svetovnem tržišču (kjer
izvoz upada) položaj sloven-
skega dn jugoslovanskega iz-
voznika vedno težji, ker je
nekonkurenčen. Kaj je mo-
goče narediti več? V naših
razvojnih ambicijali se mo-
ramo oprijeti da v nadaljnih
investicijskih naložbah us-
merjamo našo dejavnost v
modernizacijo tehnologije, v
manjšo porabo materialov rn
več živega dela, izključeva-
nje podvojevanja kapacitet in
postopno (kar pa seveda ni
odvisno samo od celjskega
gospodarstva) ustrezno pre-
struktuiranje celotnega go-
spodarstva.
Dalje je izredno pomemb-
na produktivnost dela :n var-
čevanje. To so edine možno-
sti, drugih ni!
Za to leto je značilno del-
no umirjanje cen surovin na
svetovnem tržišču. V barvni
metalurgiji so cene znatno
padle. Ni pa povsod tako.
Glede na izvoz dievalvacija
stimulira naše izvoznike su-
rovin, hkrati -pa smo že
imeli kritične pripombe do-
ma, ker so nekateri izvaža-
li in tako zmanjševali mož-
nost nakupa naših proizvajal-
cev doma.«
Šentjur se kot manj raz-
vito območje čedalje uspeš-
neje vključuje v izvoz, pred-
vsem z Lesno industrijo Bo-
hor. Načelnik oddelka za go-
spodarstvo občine Šentjur,
FRANC SENICA:
»Nov tečaj dinarja ocenju-
jemo kot iK)zitiven ukrep,
ker je z njim podana večja
možnost za izvoz. Nismo še
naredili izračunov, kar po-
meni, da bi težko dali že
sedaj končno oceno vpliva
ukrepa na gospodarstvo v
naši ob Sini.«
Med delovnimi organizaci-
jami v celjBki občini, ki za-
radi: strukture proizvodnega
programa veliko uvažajo —
kar je nujnost zaradi po-
manjkanja domačih surovin
— je tudi Aero. Direktor Ae-
ra MILAN ZUPANČIČ:
»Brez vsakega pomisleka se
strinjam, da je bila potreba
po realnem tečaju dinarja
zelo potrebna. Res pa je, da
ukrep še bolj občutijo vse
delovne crgan-izacije, ki so
bile zaradi proizvodnje zelo
vezane na uvoz. žal, hkrati s
to spremembo niso dstočas-
no sistemsko rešena vsa
vprašanja prostega formira-
nja cen proizvodov, Iri srno
jih prisiljeni izdelo^^ati iz
uvoženih surovin ali polpro-
iiZTvodcv.
Pri nas smo že izračunali,
koliko nas bo stal uvoz in
pomeni ta razlika zmanjša-
nje akumulacije, če seveda
ne bo rešeno vprašanje for-
miranja cen. Hkrati pa ta uk-
rep še bolj opravičuje naše
težnje po povečanju izvoza,
saj je v zadnjih letih ena od
osnovnih nalog prav področ-
je izvoza, žal pa je še vedno
odprto vprašanje stimulira-
nja izvoza.«
FRANC DRAGAN, direktor
Žične: »Razumemo vzroke, ki
so pogojih ta ukrep, želel bi,
da bi bil ta ukrep le eden
cd pomembnih ukrepov v
zvezi z urejanjem naše pla-
čilne bilance, inflacije itd.
Zato lahko rečem, da priča-
kujem še učinkovitejše pri-
jeme.
Seveda se bo tako kot pri
ostalih nov tečaj dinarja po-
zitivno izrazil pri izvozu in
negativno pri uvozu. Mf v
smeri zahoda izvažamo pri-
bližno toliko kot uvažamo.«
Tako so menili tudi v dru-
gih delOTOih organizacijah.
Potrebno bo varčevati, pre-
prečiti nesmiselne uvoze in
poveča M možnosti domače
surovinske industrije, saj v
bodoče ne bo težko samo
uvažati temveč zaradi kon-
kurenčnih cen na svetovnem
tržišču tudi izvažati.
MILAN SENIČAR
Ludvik Krajnc je kontrolor v štorsJd železarni. Nadzoruje delovanje velikih škarij,
ki režejo skoraj neskončen trak razbeljenega železa, ki prihaja iz velike topilne
peči. čeprav je vročina na njegovem delovnem mestu huda, pravi, da mu pri delu
ni vroče, saj se je Ž3 navadil. »Pri vlivanju in razlaganju je vročina hujša.« pravi.
»Tudi do 60 stopinj in več pokaže termometer poleti.« Sicer pa je Ludvik Krajnc
s svojim delom zelo zadovoljen. »Da bi le ostalo tako,« pravi.
Foto: BRANKO STAMEJČIČ
REKU SO
JANEZ .\H.\CIC:. IZ i.\\.C.\:
»Javna razprava o kongres-
nem gradivu v naši občini je
zelo dobro ixitekala v vseh
TOZD. Glavna značilnost teh
razi)rav ,je predvsem v odo-
bravan.ju načina priprav na
kongres. Osnutki so najprej
pripravljeni in tako je lažje
oblikovati   dodatne   pripombe.
Gradivo za kongres je bi-
lo dobro pripravljeno. Dovolj
obširno in hkrati ne preobšir-
no. Zajema celotno področje
delovanja sindikatov. Nalog je
0UlOq    HI!-'""'    "I    0>{!IdA    013Z
krepko poprijeti, da jih iz-
polnimo. V.seh zadev naenkrat
se ne bd mogoče lotiti. Naj-
prej bomo morali ustrezno or-
ganizirati delo sindikatov, po-
tem pa se kar samo od sebe
ponuja področje dograjevanja
samoupravnih odnosov, uvelja-
vitve delegatskega sistema.
8. kongres Z.SS nedvomno
veliko pomeni za bodoče delo
slovensiiih sindikatov. Dal bo
vzpodbude za Se aktivnej.še de-
lo v osnovnih organiw»fijah,
še posebej pa je pomembno,
da je sindikat sedaj dokonč-
no ustrezno organiziran za
svoje delo. Vsi si želimo in
si bomo prizadevali za ures-
ničitev Mključkov kongresa.
IZ DELOVNIH KOLEKTIVOV
OZD Konus je uspešno
zaključil tudi tretje tro-
mesečje svojega poslova-
nja. Kljub nekoliko po-
slabšani likvidnosti žiro
računa še niso imeli blo-
kiranega. Devetmesečni
celotni dohodek je za 49
odstotkov nad doseženim
v enakem obdobju lani.
Ob tem velja opozoriti na
podatek, da porabljena
sredstva naraščajo počas-
neje od celotn&ga dohod-
ka, že danes je jasno, da
bo plan celotnega dohod-
ka presežen vsaj za 3 od-
stotke.
Izreden je ostanek do-
hodka, ki je kar za 154
odst. višji od doseženega
v lanskih devetih mese-
cih. Tudi letos bodo pre-
težni del ostanka dohod-
ka namenili novim inve-
sticijam.
Raste tudi amortizacija.
Ta je po devetih mesecih
za 37 odst. višja od lan-
ske v enakem obdobju.
Osebni dohodki so se
močno popravili. V pov.
prečju so višji 7A 30 od-
stotkov. Najhitreje so na-
raščali v proizvodnji, zna-
tno počasneje pa v skup-
nih in režijskih službah.
Povprečni osebni doho-
dek po devetih mesecih
je 2.3(>3 dinarjev.
Med vsemi TOZD so
naju?pešnej.še s področja
kemijske dejavnosti, med-
tem ko usnjarstvo po
predvidevanjih slabše po-
sluje. To vnovič dokazuje
pravilnost razvojne usme-
ritve Konusa, ki je v po-
speševanju in razvijanju
kemične proizTv-odnje.
V Ljubljani je bila pr-
va seja delavskega sveta
sestavljene organizacije
združenega dela združenih
podjetij elektro kovinske
stroke, kjer so tudi zdru-
žena industrijska podjet-
ja Gorenje iz Velenja.
Konstituirali so nekatere
organe, k]er so tudi de-
lavci iz Gorenja. Tako je
postal namestnik predsed-
nika delavskega sveta
SOZD Združenih podjetij
elektr oko vinske industrije
.laiiez Miklavčič iz ZIP
Gorenje Velenje. Vršilec
dolžnosti poslovnega od-
bora je postal Ivan Atel-
šek, glavni direktor Zdru-
ženih industrijskih podje-
tij Gorenje Velenje. V po-
slovnem odboru so še na-
slednji predstavniki Gore-
nja: Avgust Jeriha, Gre-
gor švajger in Jože Her-
lah iz Velenja ter Alek.
sander Uzelac iz Suboti-
ce in Hrabroslav Sterdln
iz Mute. Obe podjetji sta
v okviru Gorenja. Pred-
sedniik odbora za gospo-
darsko načrtovanje je po-
stal Ljubo Kovačič, pred-
sednik odbora za trženje
Mile Gregorič in namest-
nik predsednika »dbora
za programiranje razvoja
Janez Miklavčič, vsi iz ZIP
Gorenje Velenje.       T. V.
Tudi kolektiv TOZD
EMO »Tovarna kopalnih
kadi« v Kruševcu je pro-
slavil 80. obletnico obsto-
ja matične tovarne. Na
svečanosti je govoril di-
rektor EMO ing. Miro
JANČIGAJ, delavci in pre-
bivalci Kruševca pa so si
pozneje ogledali predsta-
vo amaterskega gledališča
iz Štor »Veronika deseni-
ška«.
Kruševski TOZD je bil
še nedolgo tega v izredno
težkem položaju zaradi
cen kopalnih kadi. Po
sprostitvi so začeli delati
s »polno paro«. Sedaj ima-
jo toliko dela, da so uve-
dli četrto izmeno in po-
večali proizvodnjo za 60
odst. Za prihodnje leto so
si zastavili proizvodni
program kar 100.000 ko-
palnih kadi.
Tovariški večer, ki so
ga organizirali v Krušev-
cu ni bila samo formalna
zabava, temveč tudi ma-
nifestacija bratstva in
enotnosti naših narodov
ter solidarnost: delavcev
ZP Iskra. E. .J.
MILAN L OŠ TRK - 60-LETNIK
Komur so poznani gorenj-
ski hribi nad Škof jo Loko,
ta ve, kako trdni ljudje raste-
jo tam.
Pred šestdesetimi leti so
v Žireh v družini čevljarja
Loštrka prijokala na svet še
ena lačna usta, ki jih je bilo
treba preživeti. Očetov kruh
je bil z znojem prepojen,
zato ni čudno, če se je ozircl
v lepši svet in k temu nava-
jal tudi svojega sina Milana.
Delavčeva roka je bila preveč
žuljava, da je ne bi opazil,
da bi jim ne pomagal, zato
se je že v stari Jugoslaviji
vključil v delavsko gibanje
in postal že pred vojno član
KP.
Ko je osvajalna fašistična
sodrga preplavila Evropo, pri
nas pa se je začela organizi-
rana borba proti njej, se je
vanjo vključil tudi mladi Mi-
lan. Partizanu je vsa leta
borbe in v njih opravljal ve-
liko političnih jn i-ojaških
funkcij. Je tudi nosilec ne-
redkega priznanja — Parti-
zanske spomenice 1941.
Po osvoboditvi se zanj bor-
ba za enakopravnejši svet,
pravičnejši in bratski, ni us-
tavila. Znal je braniti vridob-
Ijeno svobodo in utirati pot,
ki je bila iz dneva v dan bolj
zahtevna. Milan ji je bil ve-
dno kos in predan z vsem
srcem. Najtrdneje pa se je za-
sidral v zavesti ljudi kot di-
rektor Okrajnega in kasMfi
Komunalnega zavoda za sod-
lano zavarovanje v celjski re-
giji. Medtem pa je tudi a^'
tivno deloval v republiški)^
svetih, kjer se je razpravlp
lo o borčevski in, aocial^'-
problematiki. Od 1965 do ^^''^
je opravljal poslansko funk-
cijo v republiški in zve^^'
skupščini.
Pred nekaj meseci se
upokojil, sprcvil visoka od^'
kovanja, ki jih je za 'svoj^
delo dobil in zaslužil ler z"'
čel vlivati, počitek, ki
gre. A le za nekaj časa, do-
kler ga ne bo njegov nem''^'
nih duh opozoril na kakšn^
krivico. Za to je bil v živU^
nju vedno občutljiv, iz "/^
je zrasla njegova upornoSh
zaradi nje je partizanu, 2^
zoval in ni poznal počitka ^
pred kratkim.
Tovariš Milan,  ob tvo]^
jubileju   ti  kličemo  še
mnoga leta!
NOV LIPOV
OBRAT
V POLJČANAH
29. novembra bodo v
Poljčanali slavnostno od-
prli rekonstruirani obrat
Lesno industrijskeija po-
djetja iz Slovenskih Ko-
njic. Proslava ob otvori-
tvi bo obenem tudi pro-
slava kolektiva, ki bo ob
tej priložnosti podelil pri-
znanja in nagrade delav-
cem, ki so v podjetju za-
posleni že 20 left.    D. §^
7. IN 8. NOVEM-
BER: DOGOVOR
ZA JUTRIŠNJO
AKCIJO
MLADINSKA
KNJIGA
KNJIGARNA  CELJE
sprejme
v redno delovno
razmerje
DELAVCA-KURIRJA
za dostavo knjig
gt, 44 — 7. november 1974
NOVI TEDNIK — stran 5
POGOVOR S SOCIALNO DELA VKO
v Tovairni ncgarvic na Pol-
zeli imajo dobro organizira-
no socialno službo. To de-
lovno mesto zaseda socialna
delaivka Vika Meglic. Da bi
kaj več zvedeli o delu v tej
službi, smo ji zastavili ne-
kaj vprašanj.
Zasedate delovno mesto
socialne delavke. Povejte,
kaj vse morate delati?
»V moje deLo^Tio področje
sodijo: stanoivanj.ska proble-
matika, rekreacija, zdravstve-
no varstvo, klimatsko zdrav-
ljenje, družbena prehrana,
prihodi in odhodi delavcev
na delo in z dela, problema-
tika skupin delaivcev z zmanj-
šano delovno sposobnostjo,
problematika medsebojnih
odnosov, priprava gradiva za
seje   odbora   za    družbeni
standard, delo s str.mkami,
svetovalno in informativno
delo.«
S kakšnimi problemi prt-
hajajo k vam člani vašega
kolektiva?
»Najipogostegši problemi, s
katerimi prihajajiO delavci,
so: ne-urejeno otroško var-
stvo in stan.civanj©ke razmere
ler alkohol v družini.«
Ali imate dovolj možnosti
za reševanje teh problemov?
»Odvisno je od vrste pro-
blematike.«
Pred nedavnim je bil na
Polzeli zgrajen 25-slanovanj-
ski blok, v katerega se bodo
vselili še ta mesec člani va-
šega kolektiva. Po kakšnih
merilih ste dodeljevah sta-
novanja in kako ste reševali
pritožbe delavcev, ki niso bi-
li zadovoljni z odločitvijo ko-
misije, ki je stanovanja do-
deljevala?
Dodeljevanje stanovanja je
v pristojnosti odbora za
družbeni standard. Omenjeni
odbor stanOTanja dodeljuje
na osnovi pravilnika o dode.
Ijevanju stanovanj, točkovne-
ga sistema in ogleda stano-
vanjskih ra-^jner prosilcev za
stanovanja. Delavci, ki niso
za.dovoljni z odločitvijo od-
bora, lahko vložijo p:.smene
pritožbe na odbor. Odbor
nato razpravlja o pritožbi in
poda pismeno obrazložitev
na upravičenost ald neupra-
vičenost pritožbe. Pismeno
obrazložitev je podana v
sklepih odbora za družbeni
standard, ki so na vi>ogled
vsem zaposlenim.«
Tekst in foto: T. TAVČAR
ROMAN
ZAPUŠEK
čeprav rojen v Litiji
pred 41 leti, je Roman Za-
pušek pravi Štorovčan.
Njegovo življenje, delo in
ustvarjanje, vse je vsesko-^
zi tesno povezano s što-
rami in železarno.
Iz Litije je v štore pri-
šel z očetom, ki se je
1.1946 zaposlil v železar-
ni, pet let pozneje pa še
Roman. Mlad pa vendar
že kar 23 let v Železarni
štore! Zato ni čudno, da
ga poznajo vsi, ga spo-
štujejo kot pridnega de-
lavca in dobrega tovariša,
ki se ni nikoli izmikal
nobenim obveznostim.
Marsikaj v Štorah ima pe-
čat pridnih rok Romana
Zapuška.
Zelo zgodaj ga je pri-
vabila železarna. Dobil je
štipendijo za metalurški
oddelek srednje tehniške
šole.
»Imel sem veliko željo
po izobrazbi, zato sem se-
veda z veseljem izkoristil
možnost, da končam teh-
niško šolo. No, želja po
izobrazbi me še ni zapu-
stila. Tudi sedaj se pri-
pravljam na študij, ven-
dar česa, raje ne bi po-
vedal,« se je nasmejal.
»Na Štore, na železar-
no sem zelo navezan. To
je   tako,   včasih   mislim.
da sem zrastel z železar-
no, da mi je drugi dom,
druga velika družina. Do-
ma je družinsko življenje,
v tovarni pa kolektivno.«
Danes ima Roman Za-
pušek tri otroke, zgradil
si je hišo in pred deveti-
mi leti kupil avtomobil.
»Standard se je zelo
spremenil. Morda nisem
nikdar mislil, da bom imel
vse to, kar imam danes,
čeprav ni veliko. 51. leta
sem imel tri tisočake pla-
če, vendar kupiti si ni-
sem mogel veliko, ker ni
bilo. Danes delavec, ki je
priden, živi zelo solidno.
Tudi otroci imajo veliko
več možnosti za študij,
kot so jih imeli nekoč, le
štipendijsko politiko bi
morali spremeniti.«
Roman v železarni ni
delal samo svojega os-
novnega dela, bil je tudi
podpredsednik delavskega
sveta podjetja, tajnik sin-
dikata TOZD 117. panoge,
član sveta sindikata, tre-
nutno pa je tudi predsed-
nik komisije za pomoč
prizadetim v potresu na
Kozjanskem. To ni mala
naloga, saj železarna za-
posluje veliko število lju-
di iz šentjurske občine.
»Z veseljem pričakujem
sindikalni kongres v Ce-
lju, ker vem, da bo dal
nekaj novega in utrdil sta-
ro. Menim, da je bistvo
ne samo v pridnem delu
delavca, temveč tudi v
njegovem izobraževanju,
neprenehnem dopolnjeva-
nju na delovnem mestu
in zunaj njega. Potrebno
bo še izboljšati razmere
dela, da bo fizično, teža-
ško delo čim manj prisot-
no, da bomo čimbolj zvi-
šali najnižje osebne do-
hodke. Tu vidim vlogo
Sindikata. Njegovo bese-
do o družbenem standar-
du delavca samskih
stanovanjih, družbeni pre.
hrani in podobnem. Kon-
gres" bo prispeval svoje.«
Kar razvnel se je, ko
je to pripovedoval. Nato
pa je miren in vzravnan
odšel — v svoj drugi dom,
v železarno.
M. S.
TURIZEM
Marjan Ašlč, novi predsednik Celjske turistične zveze.
Na posnetku vgrajuje temeljni kamen za novo osnovno
šolo v Mestinju, ki jo bo v solidarnostni akciji gradilo
Celje. Upajmo, da bo poslej prav tako uspešno nada-
ljeval z graditvijo turizma na širšem celjskem območju.
(Foto: MB)
V DUHU USTAVE
Jesenski plenum Ceijske turisbične zveze, v pone-
deljek, 4. t. m., je odprl nekatere probleme, ki bistve-
no posegajo na področje nadaljnjega r&^vDja in kreipiit-
ve turističnega gospodarstva na širšem celjskem ob-
močju. Sicer pa je ta izrazito delovna seja imela Uidi
nekaj slavnostnega obeležja. Tako so na njej progla-
sili turistično društvo v Rogaški Slatini za najboljše
društvo na širšem cel.jskem območju v letošnjem le-
tu. Vrh tega so imenovali glavnega tajnika Celjske tu-
ristične zveze in podpredsednika Olepševalnega in tu-
rističnega društva v Celju prof. Zorana Vudlerja za
najmarlivejšega turističnega delavca, Mitjo Lapa, di-
rektorja Hotela Paka v Velenju pa za najbol,)šega go-
stinskega delavca na širšem celjskem območju v le-
tošnjem letu. In ne nazadnje, Lučam so ponovno pri-
znali lovoriko kot najlepše urejenemu turističnemu
kraju v celjski regiji. Med zdraviliškimi kraji je v
tem ocenjevanju zmagala Rogaška Slatina pred Laš-
kim in Dobrno, med mesti pa Velenje pred Celjem
Šentjurjem in Žalcem.
Zaradi ocihcda dosedanjega predsednika CTZ Jo-
žeta Deberška na novo delovno mesto v Ljubljano, ga
je plenum ob priznanju za uspešno delo ne samo raz-
rešil te dolžnosti, marveč izvolil tudi novega. V sogila-
sju z obč-nskimi konferencami SZDL so to odgovor-
no funkcijo zaupali Marjanu Ašiču, sicer predsedniku
izvršnega sveta celjske občinske skupščine.
Cetuii so glavne točke dnevnega reda veljale kar
trem delovnim področjem — letošnji sezoni, problema-
tiki prireditev in turističnim interesnim skiipnostim
— se je večji del razprave le ustavljal ob novi na.logi,
ki jo tudi na turističnem področju narekuje nova us-
tava. Gre za pobudo in na.logo, da dobi tudi turistična
aktivnost svoje temeljne, področne in republiške inte-
resne skupnosti. Rai23pravo o ustanovitvi temeljnih turi-
stičnih interesnih skupnosti so pravzaprav sprožile ust-
rezne teze, ki jih je pripravila Turistična zveza Slo-
venije. Teze se zavzemajo za povezavo vseh činiteljev,
ki jih kakor koli veže turistična problematika. Gre
za izredno široko fronto dejaivnifccv, ki lahko v mar-
sičem pripcmoreijo k zboljšanju stanja, urejevanju in
usklajevanju dela in načrtov, skratka dejavnikov, ki
vplivajo in oblikujejo celotno turistično ponudbo. Raz-
prava je šla v tej smeri celo nekoliko dlje, saj je
menilo, da bi ta krog morali razširiti tudi na neka-
tere specializirane mladinske organizacije, ki se uk-
varjajo predvsem z mladinskim turizmom in vzgojo
mladega človeka, na lovske in ribiške družine in dru-
ge. Veriga je skoraj neskončna, saj je tistih, ki lahko
nudijo takšen ali drugačen delež h kcmnpletni turistič-
ni ponudbi zares vehko. To so trgovci, obrtniki, zdrav-
stvena služba itd., itd. ■
V tem smislu je pobuida Turistične zveze Slove-
nije dobila vso oporo, nekoliko drugačna pa so bila
mnenja okoli tez republiškega sekretairiata za gospo-
darstvo, ki se ubada z vprašanjem formiranja poslov-
nega odbora oziroma centra za turistično propagando.
Teze so naletele na odpor zlasti v poglavju, ki pred-
videvajo financiranje tega dela, saj naj bi po tej zami-
sli odvzeli turističnim društvom 50 odstotkov turistič-
ne takse. Udeleženci plenuma so zavrgli to misel, si-
cer pa zahtevali, da naj bi tudi te teze prišle v ja^mo
razpravo, iz katere se naj po vsej demokratični poti
isoblikujejo takšna stališča, ki bodo koristila turizmu
na sploh. M. BOŽIČ
Solidarnostna akcija za po-
moč po potresu prizadetemu
območju v šmarski in šent-
jurski občini dobiva najrazlič-
nejše obhke. Vsebina je vse-
lej ista — pomoč človeku.
Pod tem geslom so se lotili
zbiran.ja prostovoljnih denar-
nih  prispevkov v   vseh  po-
slovnih enotah zavar Dvalnice
Sava v Sloveniji. Akcijo so
sprožili v Celju, sprejeli pa
so jo povsod, kjer de!a,|o eno-
te te zavarovalnice v naši
republiki.
Prvi krog zbiranja denarja
je dal presenetljiv rezultat.
V dobrih desetih dneh so
zbrali pet milijonov starih di-
narjev. Ta denar, naložen na
hranilni knjižici, so ob kon-
cu prejšnjega meseca izroči-
li članu kolektiva Stanku
Verku iz Pristave v šentjur-
ski občin'i. Potres je namreč
njegovo domačijo tako priza.
del, da bodo morali hišo po-
rušiti. Zaenkrat so jo oziro-
ma jo bodo usposobili za pre-
zimovanje, .sicer pa so že
pričeli z gradnjo nove stano-
vanjske hiše, ki bo vseljiva
prihodnje leto.
Stanka Vcrka je obiskala
posebna delegacija celjske
poslovne enote Sava z Bori-
som Čopom, sekretarjem os-
novne organizacije ZK na če-
lu, in mu izročili darilo, ka-
terega je bil Verk zelo vesel.
V enotah zavarovalnice Sa-
va se bo solidarnostna akcija
še nadaljevala. Tako zbrani
denar bodo znova delili med
člane svo.jega kolektiva, ki
jih je prizadel potres. Teh je
še osem.
Primer zavarovalnice Sava
vsekakor zasluži pohvalo in
posnemanje.
■*^otor — začasno bivališče Verko\ih, v ozadju že rase
•lova stanovanjska hiša. (Foto: Ivan Krušec)
V sredini prejšnjega tedna
je tudi Vitanje dobilo avto-
matsko Telefonsko centralo, in
tako novo zvezo s svetom.
Vtem, ko so imeU doslej v
kraju okoli dvajset telefon-
skih priključkov, .-ačunajo,
da se bo ta številka poslej
povečala na okoli petdeset in
morda celo več. Na vsak na-
čin pomeni avtomatska tele-
fonska zveza Vitanja 7;clo ve-
liko in uspeh, na itaterega
so dolgo časa čakali.
Ce hočete dobiti vTitanje,
morate najprej zavrte*:i števil-
ki 78 in zatem značilne za
naročnika.
Koordinacijski odbor za od-
pravo posledic potresa v ob-
čini Slovenske Konjice je pri
dodeljevanju kreditov obča-
nom v celoti upošteval meri-
la, ki veljajo za celotno po-
tresno območje. Odbor je
sprejel sklep, da bodo kredi-
te za popravilo domov lahko
dobili samo tisti občani, kate-
rih stanovanjske hiše spadajo
v 3. ali 4. kategorijo poško-
dovanih objektov. Sklep ko-
ordinacijskega odbora je bil,
da bodo kredite prejeli na-
slednji občani: Adolf Pečov-
nik iz Lipoglava, Rozalija
Crešnar iz Dobrneža, Alojz
švab iz škalc in Franc Hab-
jan iz Kraberga. Poškodovani
stanovanjski objekti naštetih
občanov spadajo v 3. katego-
rijo. V 4. kategorijo od po-
tresa prizadetih objektov pa
spadajo stanovanjske hiše na-
slednjih občanov: Marije Ko-
lar iz škalc, Rozalije Senegač-
nik iz Stranic in Jurija Re-
bernaka iz Starih Slemen. Vsi
prizadeti se lahko oglasijo
na Stanovanjsko komunalnem
podjetju v Slovenskih Konji
cah, kjer bodo dobili podrob-
nejše informacije okrog na-
jemanja kreditov.
D. S.
6. stran — NOVI TEDNIK
št. 44 — 7. november 1974
NOMI TEDNIK MED DElli^^
POGOVOR S ČLANOM IS
STANKO DOLAH je 61an
l2!vršnega sveta občinske
skupščine Žalec. Je dele-
gat obrtniikov in toirej zu-
nanja član izvršnega sveta.
Na vprašanje, kako je z
dosedanjimi izkušnjami
pri delu v izvršnem sve-
tu, je odgovoril:
»Sestav izvršnega sveta
je dober, s tem pa je tudi
že zagotovljeno, da bo de-
lo stalno teklo. lisvršni
svet žalske občinske skup-
ščine je deloTOO t.elo. Vča-
sih celo preveč delovno,
saj se pripeti, da zmanj-
kuje časa za ostale stvari.
Seveda drugače ne gre,
saj so naloge, ki jih za-
stavlja tako ustava kot
občinski statut, obsežne.
Velik premik v delu iz-
vršnega sveta je bil, ko so
pričele delovati komisije
in odbori koit p>omožni or-
gani izvršnega sveta na
eni strani, na drugi pa
smo uspela vzpostaviti ze-
lo dobre stike s predsed-
stvom občinske skupščine.
Tako koordinirano in
usklajeno delo mora vo-
diti do uspehov. Ti, pa so
očitni. Menim, da mora-
mo v prihodnje še izbolj-
šati stike med delegati
občinske skupščine Jn
»izvršniiki«, pa tudi pri
nokaiterih področjih še
podrobneje opredeflitd
kompetence in naloge.«
Kot zastopnika žalskih
obrtniliofv v izvršnem
svetu sem Stanka Dolar-
ja seveda povprašal tudi
o položaju obrti v občini
in pK>menu njegove dele-
gatske funkcije v izvrš-
nem svetu:
" »Nedvomno je prav, da
imamo obrtniki svoje de-
legate na vseh ravneh od-
ločanja. V skupščini ima-
mo dve delegatski mesti,
v izvršnem svetu eno.. Za-
sebni sektor je namreč
specifičen in ima zelo
razvejano problematiko,
ki bi jo upravni organi
brez našega sodelovanja
le stežka obvladovali. O
pK>ložaju obrti v občini le
toliko, da je ta na posa-
meznih področjih še ved-
no deficitarna. To velja
še posebej za storitveno,
na primer gradbeništvo,
mizarstvo, pa tudi kroja-
Stvo, frizersko obrt ipd.
Iziredno ix>membno za
obrtnike v žalski občina
je, da bomo že ta mesec
dobili svoje občinsko
združenje. Tako bomo še
bolje usklajali inteirese.
Pot nekega predloga ali
odločitve bo nato takšna:
sekcija za obrt pri SZDL
— združenje obrtnikov —
izvršni svet — skupščina
občine.«
V žalski občini so sredi
priprav na tretji referen-
dum o samoprispevku. No-
ben pogovor tega ne mo-
re zaobiti.
»Program referendisna
o samoprispevku za druž-
beno izgradnjo v občini
močno podpiram. Tudi za-
to, ker vsi vidimo, koli-
ko smo pridobili s prete-
klimi referendumi in kako
majhne so bile takrat
obremenitve, ki smo se
jih, iskreno povedano, ba-
li. Izračunali smo že, da
predlagane obremenitve ne
bodo nič večje od tistih
v preteklosti, čeprav je
ods.totek višji. Mislim, da
drugače ne gre. Le z re-
ferendumom lahko dobi-
mo denar za izgradnjo
prepotrebnih objektov.
Popravljen program, do
katerega il.io prišli po
javni razpravi, zagotavlja
uspeh referenduma. Prav
je tudi, da bomo obrtnika
zbrala v 5 letih 280 mili-
jonov, zasebno kmetijstvo
pa le 80. Zasebni kmetje
so namreč v težjem polo-
žaju in rabijo denar za
vlaganja v svojo kmetij-
sko  proizvodnjo.«
BRANKO STAMEJCIC
Stanko Dolar
ODGOVOR
V odgovor na delegato-
vo kritiko KS Marija
gradeč objavljeno v No-
vem tedniku dne 30. okt.
sem kot predstavnik te
skupnosti dolžan, da ne-
katere trditve osvetlim
tudi z druge plati.
Načeloma se strinjam,
da so ceste, ki jih om.e-
nja delegat v nemogočem
stanju, vendar za tako
stanje niso kriva zgolj
sredstva, temveč je v le-
tošnjem letu opravilo
svoje tudi deževje, ki ne-
usmiljeno uničuje ceste.
Seveda še huje tam, kjer
občani ne čistijo kanalov.
Nedopustljiva pa je kri-
tika delegata, ki pravi, da
ima KS Mar. gradeč dis-
kriminacdjski odnos do
cestnih problemov vasi
Radoblje, Plazovje in
Modric.
Na omenjenem območ-
ju je 1100 m cest B ka-
tegorije in 4853 m cest C
kategorije, in če upošte-
vamo, da prejme KS od
občinskega Sklada za ko-
munalno dejavnost za
vzdrževanje cest B kate-
gorije po km 160.000 s.
dinarjev in za ceste C ka-
tegorije 70.000 s. dinarjev,
bi bili občani v tem pri-
meru upravičeni, da prej-
mejo za vzdrževanje svo-
jih cest le 516.)000 starih
dinarjev. Vsako leto pa
so prejeli znatno več
sredstev, kot so jim le
ta pripadala, konkretno
v preteklem letu 630.000
s. dinarjev.
Za  leto 1974 pa sred-
stva še mso bila podelje-
na, ker se trenutno še da-
nes ne ve, koliko jih bo.
Delegat je bil prisoten
na seji Sveta KS, na ka-
teri smo razpravljali in
sklepali o obliki in na-
činu uporabe letošnjih
sredstev v te namene. De-
legat proti taki obliki
uporabe letošnjih sred-
stev ni ugovarjal.
Trditve, da obstoji bo-
jazen, da KS trosi preveč
sredstev za rekonstrukci-
jo ceste Lahomno—Tevče,
so popolnoma neosnova-
ne in brez vsake podla-
ge. Delegatu je dobro
znano, da je KS v pre-
teklem letu z rekonstruk-
cijo omenjene ceste • re-
ševala hkrati tudi občin-
ski problem, ki je bil za
KS kot za občino Laško
vse prej kot ugoden.
Omenjeno rekonstrukci-
jo ceste je vodil režijski
odbor, ki je med občani
in delo-vnimi organizaci-
jami iz^e^el nabiralno
akc^ijo in tako zbral pro-
ti pričakovanju ca. 14 mi-
lijonov s. dinarjev. Ce k
temu znesku prištejemo
še vrednost gramoza, pro-
stovoljnih neplačanih pre-
vozov in soudeležbo ob-
čanov pri delu, znaša či-
sti prispevek za rekon-
strukcijo omenjene ceste
preko 20 milijonov s. di-
narjev. Sredstva, ki jih
je v ta namen prispevala
KS, znašajo le 2 milijo-
na starih dinarjev, kar se
pred širšo skupnostjo
lahko vedno opraviči, saj
je to cesta, po kateri
dnevno vozi 10 avtobu-
sov, preko 200 osebnih in
tovornih avtomobilov, še
več pa motorjev in mo-
pedov.
Skratka, to je cesta šir-
šega pomena oziroma naj-
prometnejša lokalna ce-
sta na območju občine
Laško.
Občani Tevč in Reke
so v tem letu začeli z
akcijo, da z rekonstruk.
cijsfcimi deli te ceste na-
daljujejo vse do naselja
Tevče. Ze do sedaj je
brez prispevka KS oprav-
ljenih del v vrednosti ca,
10 milijonov starih di-
narjev in ne vem zakaj
gleda delegat tako kritič-
no na željo občanov na-
selij Tevče in Reka, da le
pridejo enkrat do boljše
ceste, ki se jim obljublja
iz leta v leto. Ker so ob-
čani iz omenjenih nase-
lij sprevideli, da jim
družba trenutno ne more
prispevati potrebna sred-
stva, so se dela lotili sa-
mi in tako opravili delo,
ki bi šaršo družbeno
skupnost brem.enilo za
precejšnje milijone sta-
rih dinarjev.
V nobenem primeru pa
se ne more pomembnost
ceste Lahomno—Tevče
istovetiti s cesto Marija-
gradec—Radoblje—Plazov-
je—^Modric.
če pa občani iz navede-
nih naselij želijo boljšo
cesto, naj se lotijo akci-
je, ki 90 jo pod^^zeli ob-
čani, ki gravitirajo na ce-
sto Marijagradec—Tevče.
Po vsej verjetnosti bi se
Krajevna skupnost Mari-
ja gradeč v tem primeru
ne odrekla svojemu pri-
spevku in s tem dokaza-
la, da je zainteresirana
tudi do tega problema, ki
ga nakazuje delegat.
Vsaka akcija pa ni ozi-
roma ne bo izvedliiva le
v odvisnosti od finančnih
sredstev, temveč od pri-
pravlienosti in složnosti
občanov, da tudi sami so-
delujejo s prisr)evki in
prost ovolinim delom. V
nasprotnem primeru pa
je in bo tudi v bodoče
vsako reševanje komunal-
nih problemov nemoeoče.
TONE KNEZ,
predsednik KS
Marija gradeč
SAMOUPRAVNE INTERESNE SKUPNOSTI PREVZEMAJO FUNKCIJO DRŽAVE
Vključevanje SIS v skup-
ščinski sistem
Nova ustava je oprede-
lila samoupravne interes-
ne skupnosti kot vsebin-
ski del dnižbeno ekonom-
ske ureditve in kot ene-
ga pomembnih temeljev
družbeno političnega si-
stema. S samoiupra.vnimi
interesninu skupnostmi,
ki so oblika podmžblja-
nja nekaterijh (in vendar
najpomembnejših) držav-
nih fmkoij, delovni ljud-
je in občani dobivajo
možnost ra23polaganja s
celotnim presežnim de-
lom. Demokratizacija dr-
žarvinih fimkcij ne pome-
ni spreminjanja družbe-
nega pomena teh funkcij,
pač pa širše prevzema-
nje odgovornosti tako do
delovnih ljudi kot do
družbe nasploh. Vsaj na
šestih področjih človeko-
vega dela in življenja (ki
jdh je opredelila ustava:
vzgoja in izobraževanje,
kultura, Zidravstvo, soci-
alno varstvo, otroško var-
stvo in znanost) bodo de-
loivni ljudje in občani or-
ganizirani in povezani v
samoupravnih interesnih
skupnostiih prek skupščin
enakopravno odiločaii z
ustreznimi zbori občin-
skih in republiške skup-
ščine. Družbena integra-
cija demokrat.''ziranih dr-
ža.\-n-h fiinkolj je tedaj
medsebojno soodvisna:
kot pravoca skupščin SIS
in hkrati njihova odgo-
vornost, v enakopravnem
odločanju, do interesov
družbeno politične skup-
nosti. In narobe: enako-
pramo odločanje skup-
ščin, odvisno od značaja
vprašanj, pomeni združe-
vanje nekaterih (poglavit-
nih) družbenih fun^kcdj, ki
morajo biti združene na
ravni družbene politične
skupnosti.
Vključevanje SIS v
skupščinski sistem prek
novega, demokratičnega
organizacijskega m.ehaniz-
ma oanogoča delovnemu
človeltu, da obvlada ce-
loten proces raizširjene re-
produkcije in celoten si-
stem zadovoljCTOnja svo-
jih socialnih, kulturnih
in podobnih družbenih
potreb, se pravd na vseh
V.stih področjih združene-
ga dela, kjer je lahko le
samoupravni sporazum,
ne pa tržišče, temelj nji-
hovega dela. Razpolaga-
nje s presežkom dela in
presežek dela postaja ta-
ko sestavili deil sredstev,
s katerimi delavec zago-
tavlja sebi in družbi kot
celoti zadovoljevanje svo-
jih potreb.
Politične, organizacijske
in kadrovske priprave
Po določbah ustavnega
zakona za izvedbo ustave
SRS se morajo samo-
upravne interesne skup-
nosti konstituirati v skla-
du z ustavo do 31. de-
cembra 1974, ker se ne
morejo vključiti v skup-
šonski sistem kot enako-
pravni zbori v vse faze
obravnavanja m odloča-
nja o zadevah iz njihove-
ga delovnega področja,
dokler niso konstituirane
na delega.tskih osnovah.
Dogovorjene politične
akcije za uve^:jav'"tev SIS
kot sestavnega dela soci-
aliističnega samoupravlja-
nja v občini so časovno
opredelijene tako, da se
pravoča.sno zagotovi nji-
hova ustavna funkcija.
Potekajo priprave na kan-
didacijske postopke, ko
je v tem času potrebno
opraviti vrsto organizacij-
skih, političnih in kadrov-
skih opravil (kandidira-
nje, obravTiava sporazu-
mov, volilne priprave), da
bi v decembru iEVOlili
splošne del egač j e v TOZD
in KS za skupščine
samoupraraih interesnih
skupnosti. Te bodo že v
decembru delegirale dele-
gate v skupščine SIS, ki
tvorijo skupščinski sistem
in v druge SIS, tudi s
področja gospodarstva.
Volilna komisija pri ob-
činski konferenci SZDL v
Celju je po več posveto-
vanjih v koordinacijskem
odboru za uresničevanje
ustave. v medobčinski
konferenci SZDL celjske
regije in celjskih družbe-
no političnih organizaci-
jah izdelala natančen ro-
kovnik za izvedbo volitev
delegaeij za samoupravne
interesnp skupnosti. Naj
takoj uvodoma povemo,
da bodo delovni ljudje in
občani volili neposredno
in tajno:
• v  četrtek, dne 5. de-
cembra delavci v TOZD
v nedeljo, dne 8.  de-
cembra delovni ljudje
in občani v KS
Na  nedeljskih  volitvah
pa bodo delovni ljudje in
občana hkrati tudi izvoJili
svoje  člane v  delegacijo
stalnega   območja   (vasi,
naselja, zaselka aii soses-
ke), ki bo temelj za se-
stavo sveta KS kot izvr-
šilnega organa v njej.
Upokojenci (osebni in in-
validski) pa bodo na teh
voliščih lahko volili še
svoje delegate v skupnost
pokojninskega in invalid-
skega zavarovanja.
Seveda pa je do volitev
treba opraviti vrsto volil-
nih opravil. Te dni so se
v TOZD in KS sestali ko-
ordinacijski odbori za iz-
vedbo volditev. Sestavljeni
so iz predstavnikov vseh
družbeno političnih orga-
nizacij, izvršilnega organa
KS in drugih organizacij
v krajevni skupnosti. TI
so na podlagi stalne evi-
dence možnih kandid.a:tov
za volilne funkcije in se-
veda še novih predlogov
oblikovali širše liste mož-
nih kandiaatov, ki jih bo-
mo obravnavali na kandi-
dacijskih konferencah, do-
polnili in sprejeli kandi-
datne lds*^^e. Najbrže ni
treba posebej utemeljeva-
tli, kdo naj bodo naši
kandidata. Najbolj prepro-
sto rečeno tisti, ki imajo
interes na posameznih
področjih. To pa so star-
ši otrok, ka se šolajo,
mlade družine, ki imajo
otroke v vzgojno varstve-
nih zavodih in tisti, fci bi
jih radi poslali v vrtec,
pa tega zaradi pomanjka-
nja prostora ne morejo.
Naposled vsi, ki uživamo
te ali one kulturne dobri-
ne; mladi in stari, ki si
želimo zagotoviti dobro
zdravstveno varstvo, skrat-
ka vsi imamo interese in
potrebe, uveljavili in za-
golovili si jih bomo pre-
ko in v samoupravnih
interesnih skupnostih.
Koordinacijski odbori
za izvečibo volitev sklicu-
jejo v dneh med 8. in 20.
novembrom kandidacijske
konference delovnih ljudi
v TOZD in v KS. Kandi-
dacijske konference bodo
v tem roku opra\'ile po-
membne naloge: poleg
določitve kandidatov v
spLošne delegacije za de-
legiranje v samoupravne
interesne skupnosti in
predlaganja kandidatov za
vodilne funkcije v skup-
nostih bodo delovni ljud-
je v TOZD obravnavali
samoupravne sporazume
o ustano\'itvi SIS in pre-
verili, kako se izvršuje
program SIS v letošnjem
letu in kako so se upo-
rabljala sredstva, ki so
jih delavci leto« združe-
vali in namenjali za za-
gotavljanje svojih skup-
nih potreb.
Delovni ljudje in obča-
ni v krajevnih skupno-
stih pa se bodo mimo te-
ga še dog-ovorili, kako se
organ'izirati v KS, da bo-
do uresničevali skupne in
družbene funkcije. Zato
bodo sprejeli statut KS,
dogovorrLi sistem financi-
ranja skupnih potreb in
določili organizacijo stro-
kovne službe (pisarna
krajevne skupnosti). In
se seveda tudi dogovori-
li, komu bodo poverili
izvrše\-anje tekočih in iiz-
vršilniih nalog dogovorje-
ne politike v krajevni
skupnosti (izvolili delega-
te krajevne samouprave).
(Se nadaljuje)
PiŠE: BOJAN
VOVK (1)
PRED
VOLITVAMI
v kra.ievnih skupncotih
in die^jovnih oi-gamzacijaii
«>nija%ke c^boine že evidenti-
raijo kandidate za voLiive
d©le,3;acij v sfcuipščine samo-
upravnili inrtoresniih sikup-
noeiti. V delovnih organiza-
cijah vodi aikciijo evidentl-
Tanja sindiiHcat, v kraj.evnih
skupne stih pa krajani od-
bora SZDL. Naj:ka5Jie;e do
10. novembra morajo evi-
dentirati celotno štwilo
kaadida.toa' za v3.!i'Jt.ve, sa.j
bodo že kmaJiu v drugi po-
lovici novembra tudi prve
kandidao-jjske   konference.
Istočasrko se na volitve
in ustavno konstituiranje
pripravljajo tudi vse te-
meljne interesne skupoo-
sti v občini. Interesne
skupnosti pripravljajo tu-
di statut«, ki bodo ureja-
li njiihovo nadaljnje deJo,
koordinacijski odbor pri
občinski; skupščini pa že
pripravlja izhodiš'« o
prograimiranju in financi-
ranju splošne in skupne
porabe v obJini za pri-
hodnje leto. D. S.
§t. 44-—7. november 1974
NOVI TEDNIK — stran 7
NOVr TEDNik MEiy DELEGAT
DELEGATOV LEKSIKON
KAJ JE SINDIKAT ?
v Celju se danes
začne slovenski kon-
gres sindikatov. V vsa-
kodnevnem samoupra-
vnem življenju v de-
lovnih kolektivih tudi
zaradi nepomavanja
ali zaradi slabe poli-
tične organiziranosti
pozabljamo na možno-
sti, ki Jih za politično
soudeležbo, za vpliv,
za neposredno uresni-
čevanje interesov de-
lavcev nudi sindikalna
organizacija.
VendaiT je ustavna
opredelitev sindikate
tako izrazito jasna in
delovno določena, da
bi morala postati naj-
boljši smerokaz za utr-
ditev pravega, FK>litič-
nega sindikalnega de-
la.
Sindikat je najširša
organizacija delavske-
ga razreda, v kateri so
delavci prostovoljno]
organiz-.rani in se bo-j
nijo za zelo kcnkretnel
in dolgoročne interese.]
V ustavi je za;pisa-1
nih dvana ,st velikihJ
nalog  sindikata.  Vsaj|
nekaj jih lahko izpo-
stavimo;
— da se delavcii v
sindikatu borijo za tak
položaj delavskega ra-
zreda, kot ga določa
ustava
— za uresničevanje
socialističnih samo-
upravnih odnosov in
odločilno vlogo delav-
cev pri upravljanju
družbene reprodukcije
— za uresničevamje
interesov in samoupra-
vnih in 'drugih pravic
delavcev na vseh pod-
ročjih dela in življe-
nja, za zagotavljanje
enakopravnosti delav-
cev pri združeA^anijiu
dela in sredstev, pri-
dobivanju in delitvi
dohodka m pri dolo-
čanju skupnih meril za
delitev po rezi^iltatih
dela
— za samcnpravno
povezovanje in združe-
vanje različnih podro-
čij družbenega de'a
— za ra.zviJanje pro-
izvajalnih sil dniižbein
za večjo produktivnost
de^a in druge.
Mogli bi našteti še
naloge pri usklajeva-
nju interesov, pri us-
p>asabljanju delavcev,
pri demokratičnem
predlaganju kandida-
tov za delegate, pri
varstvu pravic delav-
cev, pn zagotavljanju
socialne varnosti in
raz\'Oj.u življenjskega
standarda delavcev kot
tudi za razširjanje,
krepitev solidarnosti,
za večjo neposredno
zavest in odgovornost
samoupravljal cev in še
nekatere.
No, ta nadrobna
razčlenitev ni name-
njena le ponavljanju
ustavnih določil. Je od-
govor vsem, ki hočejo
omejiti vlcigo sindika-
tov zgolj na skrb za
ozimnico, za premog,
stanovanje. Tudi to so
naloge sindikata oziro-
ma je njegova dolž-
nost, da spodbudi raz-
rešitev taii-dh težav..To-
da »dobrodušnost« na-
log sindikatov se ne
sklada z ustavno opre-
deliitvijo pomena in po.
dročij dela sindika.tov,
ki so politični subjekt,
osebek v našem samo-
upravnem političnem
sistemu Ne moremo
pristati na teze o
»ozimniškem sindika-
tu«, ki ne sme videti
ald ne vidi nalog v or- .
ga.niziranem politič-
nem usmerjanj^u delav-
cev v samooipravnem
odločanju.
Zato tudi delo dele-
gacij ne more zaobiti
pogovorov in sodelo.
vanja s smdikailno or-
ganizacijo v vsaki te-
meljm organizaciji
združenega  dela.
KOmiCE: ZASEDAL fS
Včeraj so se zbrali na svoji osmi seji člani izvr-
šnega sveta skupščine občine Slovenjske Konjice. Pre-
gledali so sklepe zadnje seje in poročali o njihovi ures-
ničitvi, člani izvršnega sveta pa so nato razpravljali
o gospodarskih gibanjih v občini v obdobju devetih
nifsccev letošnjega leta. Razpravljali so še o spre-
membah in dopolnitvi odloka o družbrnilj denarnih
pomočeh borcem, pregledali so dohodke in izdatke
občinskega proračuna za obdob.je devetih mesecev le-
tošn,jega leta ter sprejeli predlog dopolnjenega besedi-
la odloka o davkih občanov. Ob koncu so pregledali
tudi nekatere vloge občanov in društev. D. S.
IZ SKUPCINSKE PISARNE
Takšno je vabilo repu-
bliške skupščine, ki je
pred dnevi objavila pred-
loge šestih zakonov:
— o samoupravnih inte-
resnih skupnostih za vzgo-
jo in izobraževanje
— o raziskovalni dejav-
nosti in samoupravnih in-
teresnih raziiskovalnih
skupnostih
— o samoupravnih inte-
resnih kulturnih skupno-
stih
— o zdraivstvenem var-
stvu
— o socialnem skrbstvu
— in o gosix>darjenju
s stanovanjskimi hišama
v družbeni lastnini.
Vse predloge zakonov je
republiški skupščini pred-
ložil v raz5>ravo izvršni
svet. O njih bodo dele-
gati vseh zborov republi-
ške skupšome razpravljali
v novembru in jih najbrž
tudi sprejeli. Čeprav ni
mnogo časa, pa imajo de-
legacije, še zlasti nepo-
sredno zainteresirane, da
povedo svoja mnenja o
predloženih besedilih. Ni-
so pomembna le določila
o samoupravni organizi-
ranosti skupščin samo-
upravnih interesnih sku-
pnosti.
Predlogi zakonov, kakor
je napovedala ustava, uva-
jajo v skupščine SIS dva
zbora: zbor izvajalcev (se-
stavljajo ga delegati dele-
gacij delavcev temeljnih
in drugih organizacij
združenega dela posamee-
ne dejavnosti, na primer
vzgoje in izobraževanja)
in zbor uporabnikov teh
dejavnosti (sestavljajo ga
seveda delegati delegacij
iz temeljnih in drugih or-
ganizacij združenega de-
la, samoupravnih organi-
zacij, skupnosti ter iz kra-
jevnih skupnosti). To pa
še zdaleč ni edina no-
vost. Ce bomo o predlo-
ženih zakonih skrbno raz-
pravljali, in to bomo mo-
rali storiti, borno na pri-
m.er ugotovili več zanimi-
vosti. In prav to je tisto,
kar mora spodbuditi naš
posebni interes za pred-
ložene zakone.
Predlog zakona o samo-
upravnih interesnih .<4kup-
nostih za vzgojo in izo-
braževanje izraža stali-
šča, ki smo jih v zadnjem
času  v občinah  večkrat
izrekli. Gre za možnost
ustanovitve samoupravnih
interesnih skupnosti za
usmerjeno izobraževanje.
Poleg SIS za osnovno iz-
obraževanje bomo imeli
odslej še dve vrsti SIS-
za usmerjeno izobraževa-
nje — SIS za usmerjeno
izobraževanje po posame-
znih področjih (na pri-
mer grafična, metalurška
itd.) in SIS za tisto us-
merjeno izobraževanje, za
katerega ni neposrednega
celotnega interesa združe-
nega dela (gimnazije itd.).
Izredno pomembno je, da
se bodo delegati vseh teh
skupnosti združevali v
skupščini zveze izobraže-
valnih skupnosti Sloveni-
je. Ta skup"Seina bo oprav-
ljala sedaj bolj usklaje-
valno vlogo in bo v ne-
koliko drugačnem položa-
ju kot sedanja republiška
izobraževalna  skupnost.
Veliko novost napovedu-
je med drugim še predlog
zakona o gospK)darjenju s
stanovanjskimi hišami v
družbeni lasti. Mnogo več
besed in odločanja bodo
dobili stano\'alci o2iroma
hišni sveti. Stanovalcu bo-
do samostojno odločali o
tekočem vzdrževanju sku-
pnih prostorov in naprav
v stanovanjski hiši ter pri
rednem obratovanju sta-
novanjske hiše. To pome-
ni, da bo delo hišnih sve-
tov okrepljeno in bo da-
na materialna baza stano-
valcem za hišno samo-
upravo.
Vsi predlogi zakona za-
služijo odmev. V politič-
nih organizacijah, v sa-
moupravnih interesnih
skupnostih na terenu,
predvsem pa v delegaci-
jah.
MIRKO G.\J.šEK iz Že-
lezarne Štore bo na kon-
gresu razpravljal o raci-
onalnem dogovarjanju o
dohodku in skupni pora-
bi: »To je zelo aktualna
tema, glede na to, da
sredstev, ki jih lahko de-
limo, ni veliko. Menim,
da bi morala biti delitev
čim racionalnejša, da ne
bi nekateri dobili preveč
in drugi premalo. Deli-
tev mora biti utemeljena
s programom in ciljem, ki
ga  ta program zasleduje.
Od kongresa pričaku-
jem ne samo spre.jem tez,
ki so podane v osnutkih,
temveč tudi navodilo in
podporo za poznejše ures-
ničevanje vsega kar bo
kongres  dal.«
PISE:J3ZFVOLFAND (1)
Označitev družbenopolitične vloge lokalnih informa-
cijskih sredstev je bila v preteklosti mnogo bolj spor-
na, kot je danes, če je pred leti nastanek lokalnega
časopisa in radia mnogokje v resnici izražal prilagaja-
nje modnim muham ali pa je celo umetno dvigoval
pomen vodilnih družbenih struktur, ki so zjiale pre-
udarno izkoristiti moč loJcalne informacije, potem da-
nes doživlja lokalna iformacija pomembno renesanso.
Ta proces, ne da bi spregledali tudi resne napore
mnogih lokalnih redakcij, ki so že od vsega začetka
znale najti svoje mesto v kompletiranju osrednje in-
formacije^ takoimenovane republiške, in so svojo spe-
cifično vlogo informativnega medija v marginalni po-
ziciji opravljale v izjemno težkih razmerah dovolj
uspešno in kakovostno, je v tesni soodvisnosti z de-
etatizacijo našega družbenega sistema in z vse večjimi
potrebami in zahtevami samoupravijalcev, delavcev in
občanov, da oboroženi z lokalno informacijo premagu-
jejo, podirajo pregrade vseh vrst oblik odtujenosti v
lokalnem sistemu. Pri možnostih uveljavitve lokalne
informacije in njene vgrajenosli v družbenoekonomske
in politične odnose ne moremo prezreti pojavov parti-
kularnega, monopolnega, tehnokralskega in drugih
vrst protisamoupravnega ravnanja v lokalnem sistemu,
kjer si mnogi samoupravljanje zares predstavljajo kot
samopostrežbo. Posebnosti lokalnega družbenega pro-
stora moramo upoštevati, kadar razpravljamo o orga-
nizaciji, vsebini, kadrovskih težavah, razvoju ali pa
o podruzbljanju lokalnih informacijskih sredstev.
Lokalne informacije pa ne moremo izvzeti iz glo-
balnega sistemM obveščanja. Zal tako v družbeni prak-
si radi delamo in tudi v dokumentih ZK in SZDL
pogosto zanemarimo pomen dveh »bazičnih« informa-
tivnih sredstev — lokalnega tiska in radia ter glasil
delovnih kolektivov. Morda je v tem dejstvu nekaj sta-
re etatistične miselnosti. Ali pa tudi premajhnega po-
znavanja neizmernih možnosti, ki jih za boljšo obve-
ščenost delavca in občana v lokalnem sistemu ponujata
ti dve prvi stopnici, navadno najpomembnejši in naj-
bližji — za dokajšen del recipientov z nižjimi pred-
znaki kulturne osveščenosti in neposredne vključenosti
v politiko odločanja v celovitem procesu obveščanja.
V preučevanju lokalnih skupnosti opozarjajo avtorji
na več zanimivih funkcij lokalnih informacijskih sred-
stev — da utrjujejo lokalni sistem, razširjajo kanale
demokratičnega upravljanja, pomenijo »obliko stimu-
lacije prebivalcev za delovanje, usmerjeno na. osnovi
dominantnih družbenih vrednot in normativnega reda.
Gre torej za izrazito družben (ne le matetialni) in so-
ciološki (ne le ekonomski) vxičin krepitve integracije
lokalnih sistemov« (dr. Zdravko Mlinar: Sociologija
lokalnih skupnosti). Integrativna vloga lokalnih infor-
macijskih sredstev raste iz njihove razvitosti, iz njiho-
ve množičnosti, iz možnosti, ki jih pri izvajanju in-
formativnih nalog kažejo delavci in občani za nepo-
sredno vključevanje v odločanje, v delo, v prizadeva-
nje za doseganje družbeno-pomembnih ciljev v lokalni
ali regionalni skupnosti.
V Sloveniji imamo šest regionalnih časnikov (Do-
lenjski list, gorenjski Glas, prekmurski Vestnik, ptuj-
ski Tednik, Primorske novice, celjski Novi tednik) irt
trinajst lokalnih radijskih postaj. Vsi mediji se zdru-
žujejo v Združenju pokrajinskih časnikov in lokalnih
radijskih postaj. Združenje ima koordinacijsko, vse-
binsko-politično usmerjevalno in tudi materialno funk-
cijo (skupna ponudba časopisnega, radijskega prostora
oglaševalcem). Naklada šestih pokrajinskih časnikov
znaša okrog 120.000 izvodov na teden, če upoštevamo
strukturo bralcev in poslušalcev lokalnih radijskih
postaj, že sama razširjenost (četudi so ostale še bele
lise v pokrivanju prostora) lokalne informacije ne
dovoljuje marginalnega položaja in obstojanja, v ka-
terem so se znašla lokalna informacijska sredstva.
Zato ni čudno, da smo lokalci z odprtimi rokami
sprejeli uvajanje delegatskega sistema in izostren od-
nos ZK in SZDL do nalog, ki jih morajo izpeljati sred-
stva obveščanja v ustavni preosnovi samoupravnega
sistema in pri izvajanju stališč X. kongresa ZKJ. V
Sloveniji smo v lokalnih medijih sami zelo natančno
opredelili naše mesto v družbenem komunikacijskem
sistemu republike. Naša funkcija je v komplementar-
nosti »republiške« informacije — niti dnevniki niti
TV, niti osrednji radijski program ne bodo mogli pre-
nesti v osrednji pretok informacij vsega bolj ali manj
živahnega lokalnega vrveža. Vseh drobcev samouprav-
nih iskanj v lokalnem ali delovnem okolju, manife-
stacij družbene dejavnosti in vsega za majhen kraj
velikega in dragocenega, kar pred širšim avditorijem
izgubi čar pomembnosti. Kaj pomeni komplementarna
lokalna informacija v vsebinskem, organizacijskem in
praktičnem življenju lokalnih medijev — to je snov
za posebno meditiranje in dokazovanje utemeljenosti
takega dopolnjevanja. Navzlic temu, seveda, da se ne-
kateri vprašujejo, ali ne bi mogli v sedanji mreži
lokalnih informacij poiskati racionalnejše rešitve te
komplementarnosti. Skladno s tezo, da ne more imeti
vsaka vas svoje lokalne radijske postaje in časnika.
No, odločitev o »izgradnji« komunikacijskega sistema
in o mestu lokalne informacije v njem marajo rezul-
tirati iz družbenodogovorjene in sprejete politike na
področju informacij.
V tem trenutku, ko zavestno utiramo poti delegat-
skemu sistemu, so se v središču družbeno relevantne-
ga interesa znašla tudi lokalna informacijska sredstva.
Ne brez vzroka. Preseganje ozke delavčeve navezanosti
le na ekonomsko samoupravno enoto in usmerjanje
njegovega samoupravnega ravnanja v delegatsko živ-
ljenje v TOZD in v krajevni skupnosti, v skupščini,
preseganje dualizma proizvajalca in občana, vodi tudi
skozi odprta vrata lokalnih informacij, če pogledamo
vse štiri ravnine samoupravnega odločanja — od de-
lovne organizacije, krajevne skupnosti, skupščine druž-
benopolitične skupnosti do samoupravne interesne
skupnosti — na vseh teh poljih človekove subjektivne
vloge kot antipoda odtujenosti^ sopotništva ali pasivne
objektivne pozicije, torej na vseh teh poljih uveljav-
ljanja človeka — samoupravijalca, je moč lokalne in-
formacije globoko vsajena. Ce jo znamo in hočemo
afirmirati kot  sredstvo v  rokah delovnega  človeka.
8. stran — NOVI TEDNIK
Št. 44 — 7. november I974
8. kongres
Kultura med
nami
Kultura je nedeljiva. Kultura je poleg spoznanja
in osveščanja tudi kruh, bolečina in radost. Je okno
v svet in je pogled vase. Kultura je del človeka.
Zato ni naključje, da smo v zadnjem obdobju toliko
govorili in pisali o njej. Pravzaprav nas spremlja
že od samega začetka. A kakor da se vedno ne bi
zavedali tega. In zato tudi ni naključje, če se zdaj
vse bolj in bolj tega zavedamo. Vsak zase in na vseh
ravneh našega družbeno političnega življenja.
Značilno za današnji čas je pojav, ki smo mu
nadeli ime »odpiranje kulture« na obeh relacijah:
človek h kidturi in obratno. Pravilneje rečeno je to
proces, ki sta ga ob vseh drugih dejavnikih najbolj
osvetlila in sprožila oba kongresa zveze komunistov
in zdaj je pred nami še osmi kongres sindikatov.
Kongres delavske organizacije. Pravimo, da '■avno v
sindikatu ne more nobena stvar mimo delavca. Po-
temtakem izredna priložnost, da se zastavi beseda na
pot dejanjem, ki naj kulturo resnično povežejo z
vsemi, ki jo ustvarjajo in sprejemajo.
Nedvomno je to proces osveščanja. A vsi takšni
procesi so dolgotrajni. Toda sami smo izoblikovali kul-
turno akcija, prav njen nosilec pa je ob kulturnih
skupnostih sindikat. Čeprav je ob začetku bila kul-
turna akcija več ali manj prepuščena kampanji in pri-
ložnostnim akcijam, postaja danes vse bolj organizira-
na oblika pristopanja in spoznavanja pa tudi ustvarja-
nja kulturnih dobrin na vseh ravneh. Ze to je veliko,
ko ravno ob konkretnih kulturnih akcijah ugotavlja-
mo, da kultura in umetnost nista deljivi na poklicno
in amatersko raven.
Veliko je organizacij združenega dela. ki so samo-
iniciativno odprle vrata kulturi. Menda je zadnji pri-
mer razstave likovnikov v Toprovi tovarni, med stroji.
In to ni samo kulturna akcija. To je tudi socializacija
delovnega mesta. Posamezni poklicni kulturni zavodi
so spremenili svoje programe. Ne na račun kakovosti,
ampak na račun metode dela. Knjige so zato, da jih
beremo. Torej, naučimo se brati. Kdor je šel po tej
poti, je našel odziv. Osmi kongres slovenskih sindika-
tov je izjemna priložnost za ugotovitev, da je teh
prizadevanj še premalo. Da bosta na tem polju mora-
la več zasejati tudi izobraževanje in vzgoja. Od vrtca
dalje. Kulturni animatorji bodo premalo. In če sem
v začetku omeml, da je ta proces dolgotrajen, to ni
že vnaprej iskanje opravičila za odlašanja. Morda je
to vzpodbuda k čimhitrejšemu in učinkovitejšemu de-
lu. Kongres bo z razpravo in sklepi prav gotovo to
učinkovitost oplemenitil in ji dal predznak potrebe.
Moral bo tudi potrditi dejstvo, da je ustvarjalec sred-
stev upravičen in dolžan spregovoriti o sadovih svo-
jega dela. Eden takih sadov, velik in dragocen kot
kos kruha, pa je ravno kultura.' Potrditev, tega dejstva
pa je najboljši dokaz in zagotovilo, da je sprejel kul-
turo za svoje. Iz tega izhodišča bo nedvomno lažje in
boljše pospeševati proces odpiranja kulture — kul-
ture, ki ni piedestal, ampak naša beseda, naša misel.
DRAGO MEDVED
Ob razstavi v Rogaški Slatini
Staro steklo in keramika
steklarstvo na celjskem po-
dročju v preteklih stoletjih
predstavlja vrsto, ki jo ozna-
čujemo kot gozdno steklar-
stvo. To so bili steklarski
obrati, ki so nastajali v pre-
delih, kjer so bile poleg ve-
likih zalog lesa tudi nahaja-
lišča kremena, in kjer je bi-
lo možno pridobivati pepeli-
ko. Ko je bil gozd v bližnji
in daljni okolici izkoriščen,
so steklarno preselili drugam,
ali pa so proizvodnjo po-
vsem opustili.
časovno obsega steklarstvo
na celjskem področju čas od
17. stol. vse do današnjih
dni. Prva med njmn je bila
steklarna žičkega samostana
v Špitaliču, kjer so izdelovali
okensko steftlo, lekarniške
posode, kozarce, steklenice
in svetilke za domačo rabo
zlasti iz zelenkastega — gozd-
nega stekla.
V 18. stol. se je z merkan-
tilističnimi težnjami, pogoje-
nimi z novimi trgovskimi
cestami v srednjeevropski
trgovski prostor in krizami
beneškega ter češkega " stek-
larstva zanimanje za izkori-
ščanje štajerskih gozdov iz-
redno povečalo, zato so fev-
dalni veleposestniki v grašči-
nah oddajali v izkoriščanje
gozdove s kurivom in kreme-
nom (Rakovec nad Vitanjem,
Glažuta pri Svetini, Glažuta
pod Lisco, itd).
V 19. stol. pa so se v
steklarsko manufakturo
vključili tudi zemljiški vele-
posestniki sami (Glažuta pri
Taboru, Nemški dol pri Li-
bojah) pa tudi celjski in ko-
njiški meščani. Strokovni de-
lavci v teh steklarnah so bi-
li izprva v glavnem italijan-
ski in češki steklarji, šele
kasneje so se pojavili tudi
domači mojstri — kvalificira
ni steklarji. Steklarne st
monopolno obvladale doma
če tržišče, z izgradnjo želez
niče Maribor — Zidani mos'
pa se je tržišče razširilo tu
di na ostale predele Balka
na, v Turčijo   in   Italijo. V
2. pol. 19. stol. pa niso mog-
le naše steklarne več voditi
konkurence z naprednejšimi
češkimi in italijanskimi stek-
larji, ki so že modernizirali
svoje obratovanje s plinskimi
kurjavami in drugačnimi teh-
ničnimi izboljšavami. V veli-
ke težave pa so zašle naše
steklarne tudi zaradi izčrpa-
nosti  nahajališča  kremenče-
vega peska. Zato  je  večina
steklarn   povsem   prenehalo
obratovati, ostale  pa  so se
priključile drugim (Mišji dol
Hrastniku,   Zagorje   Rogaški
Slatini itd.), ki so  že  upo-
rabljale premog. Danes obra-
tujeta    le    še    steklarni  v
Hrastniku in Rogaški Slatini, j
Stare    steklarne    na    celj- .
skem  področju so  podobno -
kot steklarne na Pohorju iz-
delovale steklo za shranjeva- I
nje zdravil in živil, za pivsko
posodo, svetila, stekleno je-
dilno posodo,  steklenice   za
zdravilno vodo, steklo za si-
pe   in drugo. Izdelovali so
preprosto   zeleno,   predvsem
pa tkzv. kredno votlo steklo,
pa tudi polkristalno polbruse-
no, bakrenorubinaste, rdece-
rjave barve. Dragocenejše iz-
delke so krasili z rezanjem,
brušenjem,    graviranjem   in
barvanjem tako, da prehaja-
jo ■dekorativni   elementi   od
umetnoobrtnih do narodopis-
nih karakteristik. Izdelki za
vsakdanjo rabo so bili veči-
noma gladki, strogo funkci-
onalnih oblik in   preprostih
estetskih, a še danes občudo-
vanih domiselnih uporab.
Steklorezci so delovali v
samih steklarnah, zahtevnej-
ša dela pa so prevzemali
mojstri v Celju (Jakob Kend-
ler ob koncu 17. in 18. stol.,
Krištof Skhazoll, Mihael Škr-
get in v 19. stol. Ivan Has-
kel) v Slovenskih Konjicah, v
Lembergu, v Gradcu in dru-
god.
Poslopja starih steklarn so
povsod propadla, na delova-
nje teh manufaktur nas spo-
minjajo le še nekatera kra-
jevna imena, arhivski doku-
menti, publikacije in ohranje-
ni predmeti, ki pa so zelo
maloštevilni in zato tem dra-
gocenejši. Razstava ohranje-
nih predmetov, grafični pri-
kaz geografske razširjenosti
steklarn na celjskem področ-
ju in njegovi neposredni oko-
lici, pa grafični listi iz stek-
larskega priročnika iz konca
18. stol. naj prikazujejo pri.
zadevanja za čim dostojnejšo
prezentacijo •* pomembnosti
delovanja nekdanjih steklarn,
ki so bile doslej premalo
raziskane in premalo popula-
rizirane.
Staro steklo s celjskega
področja so razstavili: Pokra-
jinski muzej iz Celja in Ma-
ribora, Narodni muzej iz
Ljubljane, Arhiv Zdravilišča
Rogaška Slatina, ter Kurt
MUUer iz Zuricha — za gra-
fične liste iz priročnikov za
steklarje iz konca 18. stolet-
ja. MILENA   MOŠKON
Včeraj popoldne so v celjskem Likovnem salonu odprli
razstavo likovnih del mladega slovenskega likovnika
Ludvika Pandurja iz Maribora. Razstava bo odprta do
3. decembra.
KMZ
v
„Se eno
Komorni moški zbor je
v 25 letih svojega obstoja
in dela prejel že lepo šte-
vilo vabi; od vsepovsod
in se jim v okviru svo-
jih objektivnih možnosti
in subjektivne pripravlje-
nosti tudi odzval. Toda
telefonskega vabila in to
iz krajev onkraj dr-
žavne meje, še ne!
In vendar je pod kon-
nec preteklega tfi^dna po-
zvonil telefon, po katerem
se je oglasil tajnik goriške
veje Slovenske prosvetne
zveze in poslanec v svetu
Goriške pokrajine Mafko
Waltrisch: »Pridite v ne-
deljo! Popoldne bi imeli
koncert v Gorici, zvečer
pa v slovenskem kultur-
nem domu v Sovodnjah
ob Soči!« . . .
Oba koncerta, dirigiral
jima je prof. Ciril Vertač-
nik, tako koncert v sve-
čani dvorani baročne pa-
lače Attems v Gorici, ka-
kor oni v slovenskem kul-
turnem domu v Sovod-
njah ob Soči, sta izzvene-
la v spontano izraženo že-
ljo, da bi se- prihodnje
leto zbor zopet oglasil na
tem ali onem koncertnem
odru na Goriškem.
Izjemna gostoljubnost
in prisrčnost, ki sta
spremljala oba koncerta,
sta le del nepozabnega
nedejskega doživetja celj-
skih pevcev, zakaj oboje
je nadkrililo navdušenje,
s katerim je bila naša pe-
sem sprejeta. Zlasti na
koncertu v Sovodnjah!
Aplavz nad aplavzom, še
predno se je pesem kon-
čala, pa skandiranje in
vzkliki »Še eno«! in »Še
eno partizansko!« so pev-
ce zadrževali na odru
ljubkega, z lastnimi žulji
zgrajenega kulturnega do-
ma zavednih Sovodnjan-
cev, da bi lahko peli ta-
korekoč brez konca.
Koncertna pot, ki je bi-
la Komornemu moškemu
zboru in po njem vsem
kulturnim ustvarjalcem in
delovnim ljudem, ki našo
kulturne rast podpirajo, v
kultumoumetniškem in
narodno političnem ozi-
ru vzpodbudno poplačana.
G. G.
o filmski
poiitil(i
Že* v prejšnjem NT
smo sporočili, da je po-
kroviteljstvo nad Ted-
nom domačega filma v
Celju prevzela Kovino-
tehna. Kaj jih je v Ko-
vinotehni vodilo pri od-
ločitvi in kaj pričaku-
jejo od te kulturne pri-
reditve — o tem je na
naša \T)rašanja odgovo-
ril Anton Jelenko, pred-
sednik delavskega sve-
ta v Kovinotehni: »Me-,
nim, da lahko tako za-
snovana prireditev vne-
se v slovensko filmsko
življenje mnogo novo-
sti, kvalitete. Film se ne
more rojevati le v sre-
dišču. Doslej takih sre-
čanj v drugih' krajih
Slovenije ni bilo in to
pomeni, da tudi ni bilo
dovolj kontaktov med
delavci, gledalci in slo-
venskimi filmskimi us-
tvarjalci. Zato bi mora-
li tako vrsto srečanj
negovati, spodbujati.
Pozitivno je, da bomo
imeli v Kovinotehni po-
govor delavcev s fil-
marji. Povedali bomo,
kaj želimo od našega
filma, kaj mislimo o
slovenskem filmu. Čim
več bo takega sodelova-
nja in pogovarjanja,
tem boljše bo filmsko
delo in tudi boljše os-
nove bodo, za odprav-
Ijanje velikih material-
nih težav slovenskega
filma.«
Kaj vas je vodilo pri
odločitvi, da p..*evzame-
te pokroviteljstvo nad
TDF?
»Ne reklamni name-
ni. Zavedamo se druž-
bene vloge naše delov-
ne organizacije in prav-
zaprav tudi obveznosti
do vseh naših kupcev,
občanov, delavcev. Če
za kaj, potem za film
lahko rečemo, da pome-
ni skoraj nepogrešljiv
del življenja mnogih
ljudi. Teden domačega
filma pa je prireditev,
ki izpolnjuje vrzeli v
našem kulturnem življe-
nju, ki omogoča sreča-
nja občana, delavca z
domačim filmom, z nje-
govimi napori in teža-
vami. Je pa še nekaj. V
samoupravnem sistemu
doživljamo velike spre-
membe v financiranju
kulture. Ko sem razla-
gal samoupravne spora-
zume, sem ugotovil, da
delavci marsikje še pre-
malo poznajo kulturno
tvornost Morda je
vzrok tudi v določeni
odtujenosti kulture od
delavcev. Za film to še
določneje velja. Film
moramo bolj približati
bazi, združenemu delu,
moramo ga bolj po
družbiti. Srečanja S
filmskimi     ustvarjalci
bodo lahko nam, v de-
lovnih organizacijah,
povedala, kako je film
pomemben, kako je naš,
kako moramo vplivati
na filmsko politiko in
kako moramo, navse-
zadnje, tudi filmsko
tvornost financirati. Na-
ša zgodovina, naše vsa-
kodnevno življenje je
dovolj razgibano in bo-
gato za kakovostno, vse-
binsko in tematsko po-
dobo našega filma. Te-
den domačega filma je
korak v oblikovanju ta-
kega domačega filma.«
§t. 44 — 7. november 1974
NOVI TEDNIK — stran 9
DOGODKI
KONJICE: KADROVSKE
SPREMEMBE
v ti-m mesecu je prišlo v Slovenskih Konjicah do nekaterih kad-
rovskih sprememb v vodstvu organizacije ZK in SZ1>I.. Tako je
prišel za namestnika sekretarja na komite občinske konferenc« Zve-
ze komunistov IVIaks Brečko, ki je bil pred tem sekretar ol)činske
konference SZDL. Za novega sekretarja občinske konference Socia-
listične zveze pa je bil imenovan Franc Hla,stec. D. S.
CELJE: VEČJA TV NAROČNINA?
Občinska konferenca SZDL Celje ln občinski sindikalni svet sta
obravnavala predlog RTV Ljubljana o povišanju radijske in televi-
zijske naročnine ter se glede predloga nista izja-snila. Predlog o
povišanju radijske naročnine od 13 na 4J in televizijske od 25 do
75 dinarjev mesečno je premalo utemeljen, so menili člani občin-
ske konference in občinskega sindikalnega sveta. Dodali so še, da
naj sama televizijska hiša poišče najprej notranje rezerve in naj
racionalnejše posluje, ker s povišanjem ne mislijo pokrivati izgube,
ki je nastala v prejšnjih letih. Z. S.
LJUBNO OB SA VIN JI

Tudi na cesti, več ali manj mimogrede, zato pa ne po
naključju, lahko stečejo marsikateri koristni pogovori.
Enemu takemu smo prisluhnili sredi trga na Ljubnem ob
Savinji.
Srečada sta se upravnik prosvetnega doma, sicer upo-
kojenec, Ivan Marovt (na levi) in mnizarski mojster An-
drej Fašun.
Beseda je tekla o domačem prosvetnem domu, ozi-
roma dvorani v njem, ki ji bo mizar Andrej Fašun dal
novi ieseni opaž. To pa seveda ni vse, ka.r so v zadnjem
času naredili v njem.
»Z denarjem, ki nam ga je dala kulturna skupnost
(devet starih milijonov) ter z lastnimi sredstvi (okoli pet
milijonov), predvsem pa deležem kmo sekcije pn pros-
vetnem dioištvu »Slavko šlander«, smo že uredili novo
centralno kurjavo v domu. Dela smo uspešno opravili m
dvorana je zdaj prijetno topla. Ogrevamo jo s pomočjo
kurilnega olja. Razen rega,« je dejal Ivan MarovT. »smo
uredili tudi novo električno napeljavo. In zdaj pride na
vrsto šs leseni opaž.«
Prosvetni dom na Ljubnem ima pravzprav edino več-
jo dvorano, ki jo uporabljajo vsi. Prav zato je odgovor-
nost za vzdrževanje toliko večja. Sicer pa so domačini
našli v Ivanu Marovtu odličnega in skrbnega raraatelja,
ki mu je objekt tako pri srcu, da bdi nad vsemi dogaja-
nji v njem. M. B.
ZDRAVNIC ODGfliiiU A-ivitiiji
Vprašanje: Že dalj časa
opažam rumen izcedek iz
nožnice neprijetnega vo-
nja (Bralka Marija H. iz
Celja).
Odgovarja    dr.    Milan
Bekčič: Belo perilo je
najpogostejša težava, za-
radi katere prihajajo bol-
nice h ginekologu. Zdra-
va nožnica je vlažna in
ima manjšo količino be-
lega, kašastega izcedka.
Povečan iztok ima svoj
vzrok v menstruaciji, ovu-
laciji ter v nosečnosti in
poporodni dobi.
Mimo tega lahko pov-
zročajo povečanje belega
perila še splošna oslablje-
nost organizma, utruje-
nost, psihične m živčne
bolezni ter druge bolezni,
ki prizadenejo ves organi-
zem. Najbolj pogosten
vzrok je infekcija. Vnetja
so lahko iokadizirana v
nožnici, maternica, jajčni-
kih in jajcevodih.
Na splošno so za žen-
ske bolezni značilni trije
bolezenski simptomi, in
sicer: izcedek (belo peri-
lo), krvavitev in bolečina.
Pri nekaterih ženskih bo-
leznih najdemo vsa tri
znamenja, pn drugih sa-
mo dve ali eno, včasih
celo nobenega. Izcedek,
krvavitev ;n bolečma so
le tri varnostne naprave,
ki opozarjajo ženo, da na
njenih gen:talijah nekaj nI
prav. Neredko se lahko
skriva resno obolenje. S
preiskavami natančno ugo-
tovimo vzrok, od česar bo
tudi  odvisno zdravljenje.
Zdravstvena služba in
.specializirane ustanove
Zdravstvenega doma in
bolnišnice, dispanzer za
žene in gmekološko-poro-
dniški oddelek skrbita za
zdravstveno varstvo žene.
Vsaka žena naj pravilo-
ma pride na pregled naj-
manj enkrat v šestih me-
secih. To pa ima resnič-
no namen obvarovati ženo
bolezni in vsega, kar bi
ogrožalo njeno zdravje.
Vprašanje: Na posveto-
vanju jugoslovanskega
združenja za kazensko
pravo in kriminologijo so
govorili o nekaterih aktu-
alnih vprašanjih družbene-
ga odnosj^ do deviantnih
pojavov v spolnem življe-
nju ljudi. Kaj je pomem-
bno za vsebino posveto-
vanja?
Na posvetovanju jugo-
slovanskega združenja za
kazensko pravo in krimi-
nologijo, bilo je oktobra
1974 v Mostarju, in se ga
je udeležilo 500 pravni-
kov, kriniinologov, socio-
logov, psihologov in soci-
alnih delavcev, so govori-
h o načrtu novega kazen-
skega zakona m o spre.
membah nekaterih njego-
vih določil.
Zelo opazen je bil refe-
rat dr. Ljuba Bavcona,
prof. Pravne fakultete v
Ljubljani. Posebno njego-
va razprava iz seksualne
delikvence, protinaravne-
ga nečistovanja m neči-
stih dejanj, za kar stari
kazensld zakonik zahteva
kazensko odgovornost, in
sicer za ekshibicioni-
zem in homoseksualnost.
Po njegovih besedah se-
danja sodobna praksa ne
reg-'istrira  več  takih pri.
merov, kljub temu da gre
za kazensko delo po pri-
vatni tožbd. Gre za devi-
antne ljudi, za katere ni
specifičnega zdravljenja,
pa tudi represije.
Za bralce Novega tedni-
ka posredujemo iz medi-
cinskega kota nekatere
spolne deviacije. Cerprav
se je naša vednost o sPOl-
nem   vedenju   v  zadnjiih
desetletjih zelo razširila,
vseeno še zmeraj zaosta-
ja za našo vednostjo o
večini drugih človeških
dejavnosti.
Modeme raziskave sPol"
nega vedenja so ovrgle
nmogo starih bajk in sek-
sologija zmeraj bolj j>o-
staja prava znanost. Toda
o poreklu deviacij so mne-
nja še vedno deljena. Iz-
hajamo iz stailišča, da je
spolna vzgoja pomemben
sestavni del splošne vzgo-
je v oblikovanju človeko-
ve osebnosti.
V zgodovinskem razvoju
človeštva, odvisno od eko-
nomsko-p.vlitične ureditve
družbe, pa so imela po-
membno vlogo v vseh ča-
sih tudi razna verska in
moralna naziranja glede
spolnega  življenja.   Spol-
nost se v življenju člove-
ka razodeva kot močno
čustveno m telesno doži-
vetje in ga spremlja od
najbolj zgodnjega detin-
stva do starostne dobe. V
socialistični družbeni ure-
ditvi, kjer razvijamo so-
cialistične odnose med
ljudmi in v celotnem dru-
žbenem življenju, temelji
spolnost na načeliih socia.
lističnega humanizma. Od-
nosti med ljudmi in po-
.sebej med moškim in
žensko se morajo opirati
na medsebojna spoštova-
nja in razumevanja, na
zavesti človeka do sebe,
do tovariša v ljubezni in
do družbe ter odgovorno-
sti staršev do svojih otrok.
Čeprav se nekaterim
zdi, da je to osebna za-
deva, je to vendarle po-
membno družbeno vpraša-
nje. Družba posebno skr.
bi za pravilno vzgojo
otrok, za njihov pravilni
telesni in duševni razvoj.
Poleg šole imajo razna
društva in družbenopKJli-
tične organizacije pomem-
bno vlogo pri oblikovanju
mladega človeka, obliko-
vanju njegovega pogleda
na svet in življenje. B^s.vo
morale je človekov od-
nos do družbe in ljudi
sploh, pa tudi do osebe
drugega spola. V seksual-
ne anomaUje .štejemo med
drugim eksliibicionizem
in homoseksuailnost.
Ekshibicionizem je is-
kanje spolne {X>tešjtve v
razkazovanju la.stnih spo-
lovil. Ventil njihove spol.
nostd je samozadovoljeva-
nje, povezano z razgalja-
njem. Pn moških pogo-
stejši kakor pri ženskah.
Srečuje se pri mentailno
slabo razvitih osebah, tež-
kih nevrastenikJh in alko-
holikih, epileptikih, sta-
rejših in mladih ljudeh,
ki bolujejo zaradi impo-
tence. Ekshibicioniisti ve-
činoma niso agresivni, na-
sprotno prej plahi in za-
držani.
Z vidika med; cd ne pa je
najvažnejše to, da se eks-
hibicioniizem, pa najsi so
njegovi vzroki kakršniko-
li, prišteva med tiste spol-
ne posebnosti, ki se v
mnogih primerih dajo od-
praviti.
V zvezi z nud'zrnom
mnogi psihologi štejejo
kult golote za ekshibioio-
nizem, to je željo razjfca-
zovati svojo goloto in gle-
dati goloto dnxgih, ven-
dar to stališče ni splošno
sprejeto. Nudiz&m kot
družbeni pojav je ekshi-
bicionističen — ali pa ne?
Naj se vsak sam odloči.
Najbrž pa v resnici po-
meni svojstveno človeko-
vo vrnite\ k nara-vd.
Homoseksualnost je ero-
tično naignjenje do oseb
istega spola — je tudi
seksualna anomalija. V
antični Grčiji homoseksu-
alnost ni veljala za neza-
želeno zablodo. V začetku
tega stoletja so se sekso.
logi gibali v prepričanju,
da je prirojena. Po Freu-
du je homoseksualna fa-
za nujen korak v človeko-
vem zoritvenem procesu.
Po Gebhardu ni bolezen,
marveč poseben življenj-
ski stil. Ljubitelji istega
spola večinoma že v zgod-
nji mladosti kažejo lastno-
sti nasprotnega spola, ne-
družabnosti in manjvred-'
ni občutki pripeljejo le-te
do konfliktov z družbo, v
nevrotične, psihopatske in '
moralne degradacije. Ne-
kateri so popolnoma nor-
malni, nadpoprečni. Po
spolnih deviacij ah so bili
v preteklosti znani pisa-
telji, umetniki, znanstve-
niki, drža\Tiiki (Platon,
, Michelangelo, Oscar Wil-
de, Henri III., Čajkovski,
Stemberg, Byron in dru-
gi).
Zdravljenje homoseksu-
alnosti n; daio zaželenih
rezultatov. Hipnoza je bila
brezuspešna, pa tudi hor-
monalno zdravljenje in
operativne metode. Psiho-
analitična šola Sigmunda
Freuda obravnava homo-
seksualnost kot seksualno
perverzijo s psihološkega
stališča.
Sociahstični humanizem
naše družbe štejemo z vso
pravico za bistvo in eno
od najlepših lastnosti na-
šega sistema. S tega vidi-
ka moramo obravnavati
tudi pojave spolnih odklo-
nov in zlasti s spolno
vzgojo prebujati v člove-
ku čist odnos do ijubeiznd
in spolnosti. O dejanjiii,
ki jih obsojaimo z raznimi
stopnjami moralne odklo.
nitve, zlasti še spričo raz-
ličnih gledanj in seveda
tudi različnih zakonskih
rešitev v raznih deželah,
pa je prav, da smo dobro
obveščeni in da jih zna-
mo opredeliti.
Dr.. Milan Bekči4,
Hermafrodit, Marmorna kopija po Praksiteiu iz 2. sto-
letja pred n. š. Louvre.
10. stran — NOVI TEDNIK
št. 44 — 7. november 1974
pisma
ZGODBA IZ
PRETEKLIH DNI
Ponosni in visok: topo-
li šumijo nad mojo glavo.
Zdi se mi kot bi mi peli
uspavanko. Sedim na meh
kem dišečem mahu m gle-
dam v prostrano nebo.
Daleč pod menoj h um;
reka. Tako mogočna je in
tako umazana! Včasih pa
je bila tako čista in son-
ce se je ogledovalo v njej
Spomin mi za,plava ,iazaj,
v čase, o katerih v^io
tako veliko, pa vendar
skoraj nič. Kje sem bila
takrat jaz! V glavi se mi
m.otajo najrazličnejše mi-
sli, stavki so povezani v
nesmiselno sliko, ki je
ovita v gosto meglo. Po-
tem pa se prične megla
redčiti, dvigovati vn ne-
nadoma je čeprav mi je
to pripovedovala moja ba-
bica, nekoč davno, da\-nG
pod temj istimi toptu, ki
so takrat bili še top'->lč
ki... •
Bilo je sivo megieno
jutro. Oblaki so se spu-
stili nizko nad gozd, ki
je obdajal samotno hašico
nekje v Sloveniji.
»Dobro utro, mati«, ;e
pozdravilo mlado dekle
belolaso starko, ko je pri-
šlo v temno, zakajeno ku-
hinjo
»Dobro jutro, Ani; si
dobro spala? Plavolaso de-
kle modrih oči se je rahlo
nasmehnilo in prikimalo.
Starka, ki je sedela za tež-
ko hrastovo mizo jo je
abjeda s svojim ugasLm
pogledom, nato pa. so j s
znova zatopila v svoje de-
lo — prebiranje Lžoia. De-
kle je odšlo iz kuhinje.
Kmalu pa se je vrnila in
v svojih mladih rokah je
nosila veliko košaro. Po-
ljubila je mater na čelo,
sedla na kolo in se odpe
Ijala.
Koilo je enakomerno dr-
selo po beli cesti. Ani je
sanjarila o velikem ;n bo-
gatem svetu, ki se skriva
nekje ob tej širni cesti. In
tam je življenje tako lepo,
vsega je v izobilju! Mimo
nje so brzele hiše, izg.nja-
la so drevesa, ijudj«, po-
krajina se je spreminjala.
Sredi sanjarjenja v- lep
šem življenju se ie domi-
slila S'oje ostareie mate-
re. Srcp se ji je nenado
ma skrčilo, kaj*-, vedela
je, da bc mati zdaj zdaj
umrla. Hotela ji je poina-
gati, zato je naložil v ko-
šaro jajCa in jih jdpeija-
la v mesto. Z izkupič-
kom, ki bi ga dobii^ za-
nje, bi lahko plačala
zdravnika. Toda ^ ireli-
kem mestu je le s režavo
prodala jajca. Spr^a jih
je ponujala glasne kričeč,
potem pa ji je glas v grlu
zamrl. Končno se je ob
njej ustavil starejši mošKi
in kupu vsa jajca s koša-
ro vred. Bil je zelo prija-
zen z njo, povabil jo je tu-
di na kosilo. Toda Ani, če-
prav hudo lačna in izmu-
čena, je povabilo odkloni-
la.
Hodila je po Širokih
mestnih ulicah in vpraše-
vala po zdi'avniku. Konč-
no se je napol privlekla
do rdeče hiše. Noge so jo
bolele, bila je strašno lač-
na, saj še ni ničesar zau-
žila, za njo pa je bila
zelo dolga p>ot. Pjtrkala
je in sprejela Jo je ošab-
na ženska, ki ]o je gleda-
la s prezirljivima očmi.
Ko ^e And s poslednjimi
močmi povedala, kaj ho-
če, je morala dolgo časa
čakati v beli sobi Zdela
se ji je tuja, prazna, sko-
raj grda ... Končno ss je
na stopnicah, Icl so vodile
v prvo nadstropje, prika-
zal zdravnik. Ani le v
njem prepoznala moške
ga, ki ji je pokupJ jajca
s košaro. Dekletu ie po
stalo neprijetno, tudi
zdravnik je bil nekoliko
presenečen.
Nazadnje sta se le spo
razumela in Am se je od-
peljala v doktorjev! kočiji
domov k materi, ki se je
delala močno in zdravo, a
je vidno pešala. Toda
tam, visoko v samoti,
kjer so se širno nebo in
visoki vrhovi smrek sko-
raj dotikali se je zgodi-
lo ...
Ani je zakričala, njen
krik pa je bil krik prega
njane zveri. Konja sta se
vzpela na zadnje noge, za
hrzala in pobesnela dir
jala po gozdu. Dirjaia pa
sta naravnost proti globo-
kemu prepadu k. je zijai
nedaleč stran Ani se je
s svojim krikom hotela
otresti starega pono tnega
zdravnika, ki si j", zaže-
lel mladega dekieti Zal ni
vede kam ga bo ta že''ja
pripeljala. In pcripe, ala
ga je naravnost v smrt. Z
njim vred pa je v globo-
kem prepadu izginila tud-
Ani.
Daleč,'daleč strm pa je
osivela žena v samotni .hi-
šici sredi gozda zaman ča-
kala na svojo hčerko Nič
več ni prebirala fižola,
temveč je vsa onemogla
ležala v beli postelji. Gla-
va ji je postajala ;ežka,
omotična, v prsih jo je
stiskalo, težko je hrop.a
in se grabila za sroe Po-
lagom^a se je imiirila Jn
pogled ji je zaplavpj k
vratom, od tam pq k ok-
nu Tam so se v tem ri-
sale pošastne sence vča-
sih F>a je nežen lunia ža-
rek potrkal na okno, k:
pa je kljub vsamu ostalo
nemo. S postelje v kotu
se je zaslišal še en vzdih,
ki je bil mnogo globji od
prejšnjih, nato pa je vse
uitihnilo. Starka je umr^a,
ne da bi vedela, da njena
hči leži na dnu prepada.
Slika mi je Izgin.la iz-
pred oči. Jasno nebo, mi-
lo petje ptic, šumenje to-
polov, topli sončni žarki
— nihče ni mogel izprati
iz mene nemira, ki se me
je polaščai Zazre m se v
umazano reko poa seboj
in zazdi se mi čista icot
rosa; pogledam v krošnje
toi-<:))ov in zdi se da
to niso topoli a-i.pak to-
polčk;, obrnem ."e in za-
zdi se mi, da poieg sebe
vidim sivolaso babico, ki
mi je prav tu povedala to-
Uko zgodb ...
Ksenija KjA)rog,
Praprotno 12a,
61433 Radeče
TEŽAVE V ALPINI
Dne 5. t. m. sem v celj
ski prodajalni obutve Al
pana Žiri kupila lepe čev
Ije, za katere sem odšte-
la 309.00 N din. Kar lep
denar, toda če so čevlji
lepi, ga, čeprav s težavo,
odšteješ v dobri nadi, da
boš lahko čevlje nosil vsaj
do zime.
Toda smola, v ponede-
ljek 7. 10. 1974, dva dni
kasneje, se mi je odlepil
podplat, kar sem ugotovi-
la v službi. Vzamem si
uro dopusta in odhitim v
trgovino, da bi mi čev-
lje zamenjali, šef proda-
jalne pa mi »vljudno« po-
ve, da lahko prinesem
čevlje nazaj in da jih bo-
ao poslali v tovarno, kjer
m, bodo zalepili nov pod
plat in da jih bom dobua
nazaj čez 10 dm. Toda,
kaj naj jaz obuvam 10 in!
za službo, tega mi šef ni
povedal, oziroma kje naj
viarrem novih 300,00 di-
narjev da si za teh deset
dni kupim druge čevlje.
Vsa razočarana sem prišla
nazja v službo, kjer so
rni sodelavke svetovale,
naj pokličem Tovarno Al-
pma Ziri. Po telefonu sem
govorila z direktorjem
tov. Govekarjem, ki me je
res razumel in ml rekel,
naj grem nazaj v proda-
jalno, naj povem, da sem
govorila z njim in da mi
je on odobril nove čevlje.
Vesela nad razumevanjem
direktorja tov. Govekarja
sem prosila še za eno
uro dopusta ln se znova
odplavila v prodajalno
Alpina v Celju. Ko sem
prodajalkam povedala, da
sem govorila z direktor-
jem tov Govekarjem, mi
ver„oino tega sploh oiso
/erje.e m ker šeta trenut-
.10 m bilo v prodajami,
■;o n«^ napotile po oprav-
kih '/t-i mi naročile, laj
vniem ko pride šel
Ker aisem imela namena
kupov/au, sem se odloča i
da -f-.tb počakam kar v
prodaj3'n, in ker ga po
em ur: čakanja še m bilo,
sem ih prosila naj same
:jok: j<ojc tov. GovekarjH
n S3 prepričajo v resnic
nost -T^ioje izjave Proda-
'alka v Alpini, ki Je pr:
blagajni, mi je r^kla da
žal ne ve njegove telefon
ske si-evilke. PričakoralE
)e. ah JO bo direktor G->
vekar sam poklical ter jc
nr če bi bila toliko
vl;u€J.'S s svojim stranka-
mi, da bi zamenjala la
iieg(.»vo zahtevo čevlje.
No torej z novimi Jev-
Iji n č. Ima.m »nove« čev
ije iPveda z odlepljenim
'X)dp'atom,
še ^::''krat sem pK)klica'8
ov. Govekarja in ta ini
je ""bl-iubil, da bo sam
poki-rai prodajalno - ca
kar ''f mu lepo zahvaljc
em - m se \3,: sem z-'.-pot
pi^tniažena. Zopet un->m
da Hom za ?voj težko pri-
saižen denar dobila us-
trezne obutev Upam tu-
di, da oodo prodajalke
naprej t->olj razumele teža-
ve pocroš'^%a!
Zlata Cvetrežr'k.
Podgorje 29. Celje
TUJCEM VEČ?
Tako kot vsako soboto
doslej se je tudi 26.10. 1.1.
pričel ples v restavraciji
»POŠTA« v ROGAŠKI
SLATINI ob 19.30 uri. To-
da, žal, bili smo prisotni
razočarani.
Poleg nas so bili v"
dvorani omenjene restav-
racije tud^ tuji gostje, ki
so imeli banket. Na nji-
hovo željo je moral an-
sambel prekiniti igranje,
ker je bil čas večerje, ki
pa je trajala zelo dolgo.
Ne moremo razumeti,
kako lahko upra.va dovo-
Ijiuje, da tuji gostje vpli-
vajo na družabnost. Ali je
res tako zelo pomemben
denar? Zavedati ■ se je tre-
ba, da so bili gostje iz
tujme le en večer, med-
tem ko ostali prisotni pri-
hajajo večkrat
Mislimr tudi, da bi bila
dolžnost osebja, da nas
opozo-n, d-a imajo »goste«
in da bo tudi manj za-
bave. Tud. cena 10,00 din,
ki smo JO plačali za
vstopnino za ta večer, je
bila previsoka, glede na
to, kar so nam lahko nu-
dili.
Upamo, da je še kje v
ROGAŠKI SLATINI pro-
stor, kjer bi lahko v bo-
doče tuji gostje uživali
pri tihj večerji brez glas-
be, za nas stame oz. ne-
stalne »domače goste« pa
bi poskrbeli za zabavo,
kot je že bila z izjemo
zadnje sobote
Skratka, želimo, da tu-
di od nas upoštevate že-
lje in čutite tisto obzir-
nost, ki JO dajete tujim
gostom, čeprav za »manj-
šo CENO«.
BOGDAN PODPLATAN
ŠENTJUR
VERJETNO GA JE
IZTIRIL
PETSTOTAK
Ze dve leti poprej sem
kupoval krompir pri Mir-
ku Skočirju, Strmec 57.
Letos sem tudi pe-
ljal vreče k njemu ter po-
vedad, da bom prišel ponj.
Ker pa je imel nepolno
vožnjo za bolnico Vojnik,
mi ga je s^rn dostavil do-
mov, čez nekaj dni sem
šel krompir plačat, pa
njega m bilo doma. Ker
žena ni vedela za ceno
krompirja, ni hotela vze-
ti denarja. Dejal sem ji,
da so mi dali letos veli-
ko slabši krompir kot
prejšnja leta. Žena in se-
stra pa sta dejali, da sta
bili bolni, zato so drugi
nabirali krompir. Ponov-
no sem se oglasil čez ne-
kaj dni, da bi plačal krom-
pir. Gtospodarju sem dal
500 dinarjev in jih je šel
menjat. Ker pa ga pre-
dolgo ni bilo nazaj, sem
ga šel iskat v kuhinjo..
Dejal je, da se mora se-
zuti in iti v sobo menjat.
Mimogrede sem ga vpra-
šal, po čem ima letos
krompir. Nič hujšega kot
ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA:
PISE: FRANJO
FIJAVŽ
Meseca maja —- v noči med 18. in 19. 1942 — je Sa-
vinjska četa skupno z nekaterimi političnimi aktivisti
(Strgar, Atena, Ivo) in ilegalci iz za.drečke doiline, iz-
vedla napad na nemško postojanko v Ljubnem. To je
vzpodbudno vplivalo in poživilo delovanje organizacije
OF po vsej Zg. Savinjski dolini in enako v Nazarjah.
Nemšika p>olicija je morala vsekakor zaznati s pomočjo
svojih ovaduhov, da se tudi tu nekaj pripravlja. Neke-
ga dne v maju so se pničele težave za nazarsko ilegalo.
Kancem maja je bil aretiran Maks Hlačim, nekdaj de-
lavec na žagi, a od 1939. leta dalje zaposlen kot o^bčin-
ski sluga na občini Rečica ob Savinji, že 8. junija so
Hlačuna v Mariboru ustrelili. Hlačun je vse od začet-
ka snovanja frontovske organizacije v Nazarjah dajal
organizaitcrjem razne važne poda^tke. V začetku avgu-
sta so Nemci zaprli njegovega brata Franca in sestri
Angelo in Amalijo. Vsi trije so preminuU v Osmecimu
(Auschwitz). SlediHe so še druge aretacije. Rešili so
se le tisti člani frontnega odbora in sodeCa-vci, ki so že
pred pričetkom aretacij zapustili svoje domcve. V za-
četku junija je zapustila dom tudi To-mičeva družina.
Mati z dvema hčerkama se je podala na Gcrenjsko. Vr-
nile so se šele po osvoboditvi Zg. Savinjske doline v
a.vgustu 19i4. leta. Istočasno sta odšla z nj^imi pri njih
zaposlena Vrankar Slavko in Stcpar Rudolf ter se
vključila v Savdnj:3ki bataljon.
Le redki so dočakali .svobodo
Vojne čase so preživeli le redki od tistih aktivistov,
ki so začeli v Nazarjah sodelovati z OF v prvem in
drugem letu vojne. To so biili Mogu Ivan — Marko,
Flanovšek Jože — Jaka, Zupan Anton — Zvone, aktiven
že vrsto let pred okupacijo v nazarski podružnici sin-
dikata Jugosl. strokovne 2:veze za gozdne in lesne de-
lavce (umrl prod nekaj leti) in Remičev Ciril — Borut,
sedaj gozd. inženir v Ljubljani.
Poleg naštetih je bilo še nekaj sodelavcev 0<F, ki
so tedaj v Nazarjah in okolici veliko prlsipevali k šir-
jenju podtalnega gibanja. Bili so aretirani, mučeni,
ustreljeni aLi odpeljani v koncentracijska taborišča, od
koder se niso vsi vrnili. Tudi ti, med njimi še živeči
vrtnar Skaza, bi lahico-o svojem trpljenju v zaporu in
ta^borišču povedali veliko hudega.
Na zelo spreten način je ušel gotovi smrti ob are-
taciji Viktor Krč. Ko so ga prive-dli policisti v bivšo
gostilno Majerhold in odšli še napirej po svojem krva-
vem poslu, je prosil stražarja, da naj za nekaj minut
odpre oikno, ker je bilo v sobi zelo teplo. Peč je bila
res močno zakurjena in stražar je ugoidil Kreevi proš-
nji. Takrat se je Krč pognal skozi okno in se rešH.
Dolgo so ga zaman iskali po vsej okolici. Poznano je,
da je odšel potem v partizane in da je padel nekje na
DolenjEikem.
Podjetnost in borbenost ilegale se je
povečala kljub okupatorjevemu terorju
Nazarje kljub prvim močnim udarcem — vdoru Ge-
stapa v frontovsko organizacijo in med njene slmpati-
zerje, od katerih so bili, kot smo spozna.Li iz doseda-
njega opisa, mnogi zaprti, ustreljeni ali odpeljani v lo-
gorje — ni klonilo in ni postailo pasivno. Nasprotno,
še z večjo vnemo so številni vzdrževali zveze s tistimi,
ki so odšli med frontne aktiviste m borce, se zadrže-
vali v bližnjih krajih ali pa od daleč prihajali od časa
do časa v bližino svojega rodnega kraja, včasih celo
do SV0J03V in njihovih hiš. Nekateri, zaposleni v zelo
oddaljenih krajih, kot npr. Remičev Pepe, brat treh
aktivistov in partizanov, ki je bil zaposlen v Gradcu,
so prav tako po svoje prispevali k širitvi odpora z ma-
terialnimi dobrinami za partizane ali po obveščevalni
plati.
Delovanje političnih aktivistov je bilo že od vsega
začetka narodnoosvobodilne borbe najožje povezano s
partizanskimi skupinami. Tako je potznano, da so aktivi-
sti i,zivedli skupno z borci prvo pomembno akcijo na tem
področju. Koncem maja 1942 so napadli del objektov
lesne industrije v Nazarjah. Zažgali so preko 3O0 kub.
metrov lesa. Streljali so tudi na utrjeno postojanko,
kjer so. se zadrževali dobro oboroženi obratni policaji.
Pa.rUzani so po-gnali strah v kosti policiji, dobro vedoč,
da s svojo pomanjkljivo oborožitvijo niso kos posadki.
Napad je vz,podbu'dno odmeval med ljudmi daleč na-
okoli.
Nadaljnji podvigi aktivistov in borcev
Iste noči, ko so še gorele skladovnice lesa zabojarne
lesnega obrata, je bila lifcviidirana tudi sovražna posto-
janka v KokarjLh. To je bila hiša kmeta Ježovnika,
vul.go Govek, ki je bil tedaj Ortsbauemfiilirer. Z življe-
njem so svoje grdo obnašanje do tamkajšnje okolice
poravnali gospodar hiše in dva policista, hiša je bila
porušena.
MOGU IVAN-MARKO. —
Odšel v partizane konec
maja 1912. Kot eden pr-
vih članov prostovoljnega
OF odbora v Nazarjih. V
partizanih je bil pozneje
inštruktor za TV linije.
Sedaj živi v Letušu pri
Šmartnem ob Paki kot
invalid.
44 — 7. november 1974 '
NOVI TEDNIK — stran 11
to: kot krogla iz topa je
zarohnel, ker sem mu de-
jal, da je malo drag po
1.60 din, saj ga je dovolj
in ga v Celju prodajajo
po 1.50 din in ga je v
bolnico v Vojniku prodal
po 1.30. Dejal mi je, naj
mu vrnem krompir ali bo
sa.m pri.šeil ponj. Jaz pa
sem rekel, da za letos naj
le bo, drugo leto pa ne
bova več trgovala. Vrgel
je .500 dinarjev na okno
njegove hiše, češ, da ne
mara nič denarja, naj po-
žrem ta krompir in še
razne psovke s&m slišal.
Da naj sejem na svoji
zemlji. Naganjal me je tu-
di z dvorišča. Odšel sem
in mu nakazal denar po
pošti po ceni, po kolikor
ga je prodal bolnici. De-
narja ni hotel sprejeti in'
mi .ga je vrnil. Ker pa se
ne čutim krivega in tako
revnega ter da zaslužim
za preživljanje šestčlanske
družine, tudi njega ne
bom izkoriščal, še prej,
ko so bili otroci še majh-
ni, nisem prosil milošči-
ne. Tudi sedaj ne bi od-
veleposestnika Mirka Sko-
čirja, ne.
Ta denar bom nakazal
za slepo mladino. Vsota
je 325 dinarjev. Potrdilo
o nakazilu se nahaja pri
meni.
STANE ZALOŽNIK,
Arclin 16, škofja vas
POHOD
S SMUČMI
v redakcijo smo preje-
li pismo, ki nam ga je
pisal Karel Slemenšek iz
Gomilskega. Med drugim
piše:
»Pri vas pogostokrat or-
.ganizirate razne akcije in
izlete. Tudi jaz imam
predlog za akcijo oz. izlet
in to v zimskem času. Rad
bi, da bi NT organiziral
dvodnevni pohod s smuč-
mi na Golte in Smreko-
vec ter če bi bile ugodne
snežne razmere, bi pot na-
dal.jevali na Sleme in Šo-
štanj, v obratnem prime-
ru pa bi .se vrnil na Ciol-
te. Turni smuk naj bi bil
na prosto soboto in ne-
deljo. Tukaj ne bom na
široko pisal o tem, kako
naj bi pohod izgledal, že-
lim pa, da bi se nekdo
pri vas v uredništvu za
to idejo zavzel. Ta akcija
naj bi ostala tradicional-
na. Povedati .še moram,
da s sinovi že vrsto zim
hodim na to progo in da
je zelo pri.jetna.
Pozdravlja vas Karel
Slemenšek, — Goniilsko
.5.5 a.«
oik;(>vor:
Hvala za nasvet. S pred-
logom smo odšli na Zve-
zo za šport in rekreacijo
pri Občinskem sindikal-
nem svetu v Celju in jih
z njim seznanili. Tovariši,
ki so letos izvedli dve
množični akciji (kolesar-
jenje in plavanje), pri-
pravljajo za letošnjo zimo
tudi innožično smučarsko
akcijo. Da bi za,jeli čim-
več udeležencev, se bodo
za prvič odločili za lažjo
varianto, ki naj bi jo iz-
peljali na Cel,jski koči ali
Svetini, na Gričku ali
»okoli Cel,ja«, lahko pa
tudi na Golteh. samo ne
do Smreko vca. Takšna
proga zahteva fizično do-
bro pripravljenega in
opremljenega človeka, kar
pa — roko na srce — vsi
niso. Smučarska akcija,
ki jo pripravljajo, ne bo
zajemala samo teka na
smučeh, teinveč tudi lažji
slalom pa tek brez smučk
in hojo ter še druge
spretnosti, tako da bi vse
skupaj bilo čimbolj pe-
stro in privlačno za čim.
več ljudi. Saj je to tudi
namen množičnih akcij.
Toliko zaenkrat. Pri tej
akciji, ki jo pripravlja
Zveza za šport in rekrea-
cijo, bomo sodelovali tu-
di mi in vabimo vas, da
se .je z družino udeležite.
Upamo, da boste kljub
temu zadovoljni. Čez ne-
kaj let pa ni rečeno, da
se po predhodnih teme-
ljitih pripravah ne bi po-
dali tudi na »vašo« pro-
go. TONE  VRABL
SREČANJE
Z UČENCI
Ze leto dni smo učen-
cem osnovne šole črešnji-
ce obljubljali, da jih bo-
mo obiskali. Nameravali
smo to storiti že v začet-
ku septembra. Žal pa je
bil ves september deže-
ven, deževje pa se je po-
maknilo še v oktober.
Končno smo le ujeli dan,
ko je posijalo sonce. Od-
pravili smo se na pot,
spremljali sta nas tovari-
šici  Vučajnikova  in Kri-
čejeva.
S kombijem smo se
odpeljali v vasico Crešnji-
ce — 3 kilometre od
Frankolovega. V vasi, ki
leži na visokem hribu, je
le nekaj hiš, šola in cer-
kev. Kmetje živijo pred-
vsem od sadjarstva in po-
ljedelstva. Nekaj imajo
tudi vinogradov. Njihovo
življenje je trdo. Sadov-
njaki so bili polni sadja,
zato so imeli kmetje pol-
ne roke- dela z obiranjem
tega. Kot so nam kasne-
je povedali, so tudi šolski
otroci pomagali pri obi-
ranju. Marsika.teri od
njih si je ob tej priliki
prislužil dinar za mladin-
ske liste in šolske potreb-
ščine. V vasi nimajo trgo-
vine in hodijo po kruh
in ostala živila v dolino:
v Frankolovo, Vojnik ali
Celje.
Pred šolsko zgradbo, ki
je prav lepa, nas je po-
zdravila tovarišica učite-
ljica Hilda Kranj C — vod-
ja šole. V manjšem skup-
nem prostoru so nas pri-
čakali otroci. Hitro smo
si postali prijatelji in že
je stekel pogovor. Pripo-
vedovali so nam o njiho-
vem življenju na črešnji-
cah, mi pa o našem v Pio.
n'rskem domu. življenje
njih je težje od našega.
Mnogi hodijo na d^no,
da si prislužijo potrebne ■
dinarčke za obleko. Zato
jim ttidi v šoli gre uče-
nje težje. Prihajajo v šo-
lo tudi brez domačih na-
log. Tovarišice učiteljice
jim to težko zamerijo in
se z njimi še bolj trudijo,
da bi napredovali v višji
razred.
Po razgovoru smo jim
predvajali magnetofonski
posnetek in to igrico, ki
jo je naštudiral naš
dramski krožek za lansko
novoletno praznovanje. Z
zanimanjem smo jo vsi
skupaj poslušali, čas obi-
ska je hitro minil. Naši
sovrstniki so se zahvalili
za prinesena darila ter
nam v zameno podarili 4
zaboje jabolk.
Sklenili smo, da se bo-
mo še videli.
JONKO   DARJA
VERDNIK BARBKA
HOCHKRAUT ANITA
Pionirski  dom
»Cvetke Jerinove«
Celje
IZ DELA IZVRŠNIH SVETOV IN SKUPŠČlfil
CELJE: ZAKAJ
NELOJALNOST
Podrobna ocena izvaja-
nja družbenega dogovora
o enotnih osnovah kadrov-
ske politike v občini —
Celje bo dobilo zemeljski
plin iz Sovjetske zveze —
Začetek gradnje glavne.ga
kanalskega zbiralnika ob
Savinji.
Ocena izvajanja družbe-
nega dogovora o enotmh
osnovah kadrovske politi-
ke v celjski občini, je
dobila .svoj odmev na seji
članov izvršnega sveta, v
sredo, 30. oktobra. In he
samo to vprašanje. Tudi
stališča okoli priključitve
Celja na zemeljski plin
pa pobuda o graditvi
glavnega kanalskega zbi-
ralnika in še marsikaj.
Razprava o enotnih os-
novah za izvaja.nje ka-
drovske politike je opozo-
rila na nekatere aktualne
probleme. Položaj ur na-
loge se zrcalijo tudi v
sklepih. Med prvimi ka'^o
opozoriti na tistega, p.
katerem so organizacije
združenega dela dolžne 6 o
konca januarja prihodnje-
.ga leta pripraviti za s/oje
samoupravne organe c-^-.e-
no izvajanja kadrovske
politike v lastni delovni
sredini, če je splošna ob
činska slika več ali man]
znana, bo postala z ana-
lizami organizacij združe-
nega dela popolnejša.
Sicer pa velja ugotovi-
tev, da je tudi na tem
področju očiten napredek,
zlasti v smislu operativ-
nega izvajanja kadrovske
politike. Načela že dobi-
vajo konktretizacijo. Na-
vzlic temu so še problorm,
ki jih ni moč odpraviti
čez noč. Člani izvršnega
sveta so v tej zvezi opo
zorili na nelojalno prido-
bivanje kadrov s prep^a-
čevanjem in vprašali, kaj
je z izvajanjem drtižbene-
ga dogovora o delitvi
osebnih dohodkov, ki naj
bi odpravili prevelike ra-
zlike med istimi poklici
v različnih panogah.
Vprašanje zase je prob-
lem kadrovskega plana v
investicijskih načrtih.
Očitno gre samo za for-
malno zahtevo, ki je nih-
če ne upošteva, kaj šele
kontrolira. Banka, ki s
finančne strani odobrava
takšne načrte, ni poklica-
na, da bi spremljala iz-
vajanje kadrovskega na-
črta. Morda je to področ-
je, ki bi moralo zanimata
samoupravno inter-sno
skupnost za zaposlova-
nje?
Izvršni svet je obsodil
in hkrati opozoril na ne
varnost ekstenzivnega za
poslovanja, ki hkrati od-
pira plaz drugih proble-
mov od stanovanjskih,
otroškega varstva, zdrav-
stva itd.
Mnogi so se spogledali
ob ugotovitvi, da je v ob-
čini kar precej dolga
vrsta organizacij združe-
nega dela, ki niso podpi-
sale družbenega dogovora
o enotnih osnovah ka-
drovske politike. Med nji-
mi celo Zavod za napre-
dek gospodarstva, ki je
neposredno angažiran pri
izvajanju nekaterih smer-
nic kadrovske politike pa
opekama Ljubečna, celj-
ska bolnišnica, celjske le-
karne, zavarovalnica Sa-
va, zavod za spomeniško
varstvo itd. čeprav gre v
nekaterih primerih brž-
čas za tehnično napako,
ne pa za odklonilno sta-
lile samoupravnih orga-
nov do te politike, bo
izvršni svet vendarle opo-
zoril na problem in če bo
treba sprožil tudi ustrez-
no akcijo.
V vrsti zaključkov za-
služi posebno pozornost
tisti, ki opozarja na od-
hod strokovnjakov v tu-
jino in na mnenje, da bi
morali take odhoide pogo
jevatj z določenimi ukre-
pi, morda tudi s povrači-
lom stroškov za šolanje
in podobno.
Pomemben je tudi
sklep, da naj delo okoli
izvajanja dogovora o šti-
pendiranju opravlja kad-
rovska služba pri občin-
ski upravi in ne komunal-
ni zavod za zaposlovanje.
V nadaljevanju dela je
izrvršni svet potrdil pobu-
do o piiključitvi Celja na
omrežje zemeljskega pli-
na, ki ga bo od 1980. leta
dalje, morda prej, dobav-
ljala naši državi Sovjet-
ska zveza. Pri tem je
šlo tudi za nekatere fi-
nančne obveznosti, ki jih
prinaša takšna odločitev.
S polnim razumevanjem
so se izrekli še za stali-
šče, da naj bi oimp.'ej
pričeli z gradnjo glavne-
ga kanalskega zbiralnika
ob Savinji in tako tudi z
gradnjo prve faze glkvne
čistilne naprave v Celju.
MB
PIŠE: 7
LUDVIK VIDMAR
Obstajajo že posebne študije o pogostnosti nesreč v
časovnih obdobjih, tako preko celega leta, v posame-
znih mesecih pa tudi dnevih in urah in seveda o mož-
nih vzrokih. Proučevanje takšnih pokazateljev pa zahte-
va zadostno ananje in tehniko, pri čemer pa tudi za-
ostajamo.
Drugo skupino objektivnih faktorjev predstavlja
stanje vozišča in cest. Nekatere študije ugotavljajo, da
je ta faktor udeležen pri prometnih nesrečah z iiajveč
10 odst., vendar je tudi to vprašljivo. Kljub temu i>a
je omembe vreden, ker tudi ta pride bolj do izraza v
skupnem delovanju z osebnim faktorjem.
Konfiguracija vozišča z neurejeno ali spremenjeno
izvedbo ceste lahko doprinese k nesreči ob sočasnem
delovanju kakšnega drugega faktorja (dež, poledica),
če vzamemo npr. magistralno cesto, so takšni izrazito
slabi odseki od Konjic do Vojnika, kjer obstoji vrhnji
sloj dejansko iz valovitih asfaltnih zaplat, podobna je
Mariborska cesta v Celju, del stare betonske ceste sko-
zi Savinjsko dolino in še kje. Nevarnost je v tem, ker
na takem vozišču v določenih vremenskih razmerah
pride do delovanja izjemnih silnic ali streljajev, ki ne-
normalno vplivajo na vozilo, na zavorne možnosti, pra-
vilnost vožnje ipd. Omejevanje hitrosti na takšnih od-
sekih nima bistvenega pomena, ker se vozniki prepo-
vedi ne držijo. S takšno omejitvijo prevaljuje pristojni
faktor, ki bi sicer moral .skrbeti za urejenost vozišča,
odgovornost s sebe na voznika. Tragika je v tem, ker
v življenju odgovornost ni toliko bistvena, ampak pusti
posledico predvsem nesrečni dogodek.
Ta prenos odgovornosti na takšen, sicer domiseln
način pa ima v sebi določene neetične elemente. Raz.
voj prometa zahteva optimalno hitrost, ki je torej ne
moremo omejevati na račun slabih in neurejenih cest.
Podobno primerjavo bi npr. našli v tem, če bi vsa so-
dišča začela izrekati pogojne kazni namesto zapornih,
ker so pač zaporne dražje. Takšno urejevanje prome-
ta in prometnih pogojev je sicer poceni, vendar tve-
gano, če začnemo iskati odgovornost tistega, ki bi mo-
ral skrbeti predvsem za vozišče ali cestišče, ne pa za
prometne znake in odgovornost.
Bolj nazoren je problem železnice. Bilo je že ome-
njeno, da se je sicer signalizacija izboljšala, vendar so
cestni prehodi, in sicer nezavarovani, še največ oprem-
ljeni z znanim znakom »STOP«. Tudi tu je uporabniku
ceste prepuščena izbira, ali se prepovedi drži ali »ne.
Vprašanje pa se zopet pojavi, če se mora o tem od-
ločati invalid, otrok ali starček ipd. Na takšnih pre-
hodih, tudi zavarovanih, so žrtve ravno najbolj pogoste
in sicer so to starejši ljudje, invalidne osebe in vi-
njene osebe — vse torej osebe, katerih miselni proce-
si se odvijajo nekoliko drugače kot pri ostalih ljudeh.
Jasno je, da odgovornosti ne iščemo ravno zaradi
uvodne misli, češ prometni znak je in je od uporab-
nika odvisno, če se ga bo držal. Pri takšnih primerih
pa marsikdaj zanemarimo dejstvo, da predstavlja že-
leznica objekt povečane nevarnosti in to v civilno-prav-
nem smislu. Če pa ima daljšo pot ustavljanja, če
pride do srečanja z zgoraj omenjeno osebo in recimo
še v meglenem vremenu, potem bi morali takšni lju-
dje čakati, posebno če gre za nepregledni in nezavaro-
vani prehod. Takšne nesreče v meglenih pogojih so že
bile, posebno huda je bila pri Ormožu, če si torej tak-
šen objekt povečane nevarnosti jemlje tolikšno pred-
nost, mora seveda zagotoviti tudi posebno varstvo. To
posebno zavarovanje pa bi moralo biti v tem, da bi
prehodi bili tako zavarovani, da bi dejansko morali
onemogočiti prehod ali pa onemogočiti nepozornost. So.
sednja Avstrija ima tako urejene vse bolj prometne pre-
hode.
Posebna situacija je v prometnih nesrečah s kole-
sarji. Vozniki so zmotno prepričani, da bi ti morali
voziti po bankini. V prometnih nesrečah, ki jih obrav-
navamo, se vedno pokaže, da bi moral imeti kolesar
vsaj meter cestišča na razpolago. Ta širina, ki jo mora
voznik upoštevati, pa se nanaša na vozni pas, torej
tudi na asfaltirani del. Peščeni pas ob robu — banki-
na, pa je namenjen odstavnemu prostoru, tistemu, ka-
mor se vozilo lahko umakne, kadar v sili obstane. Od
voznega pasu bi morala biti ločena z jasno in vidno
razmejitveno črto ter široka vsaj v mejah od 0,5 do
1,5 m. Takšne bankine pa so po naših cestah precej
redke in zato se tudi marsikdaj srečamo z nesrečami,
ki so se začele ravno s tem, ko je vozilo moralo obsta-
ti na voznem pasu, ker pač drugje ni., imelo možnosti.
V tej skupini so še pomembni odcepi in signaliza-
cija. Ne samo, da na vozišču ni ustreznih označb, razen
redkih izjem, težava je tudi v tem, da opozorilni znaki
ne upoštevajo takšnih odcepov. Takšen primer je bil
svojčas na cesti iz Maribora proti Celju, kjer je npr.
znak za nevarnost poledice bil nekje na Stranicah, po-
tem pa do Celja nič več, čeprav je vmes še nekaj ne-
v^arnih mest in nekaj križišč. Pravno in ne dejansko
pa je v tem okviru vprašanje, kako daleč sega opozo-
rilo ali prepoved po prometnem znaku, ali za celo traso
npr. ceste št. 6 ali pa le do prvega križišča, četudi
glavne s stransko cesto?!
Po teh glavnih objektivnih faktorjih so omembe
vredni še nekateri posebni, ki se nanašajo na ureje-
nost prometa. Seveda tudi tu ne gre za samostojne,
temveč nekatere, ki bi imeli možnost povzročiti ne-
varnost:
12. stran — NOVI TEDNIK
Št. 44 — 7. november iq>>
m^JGJmz^ s, kongres s« (|EiM4i
LIK SAVINJA:
VEČ ZA
REKREACIJO
Na 8. kongresu ZSS sodeluje kot de-
legat tudi EDO IŽANC, sicer predsednik
sindikalne konference v LIK Savinja Celje,
na kongresu pa je delegat sindikata de-
lavcev lesne industrije.
Boste razpravljali na kongresu?
»Bom in to v komisiji za družbeni
standard in socialno varstvo. Spregovoril
bom o pomembnosti rekreacije ter oddi-
ha za naše delavce v sedanjih pogojih.«
Na kaj se boste v svoji razpravi naj-
bolj oprli?
»V.osnutku 12. sklepa, ki govori o od-
dihu in rekreaciji delavcev, je več di-
lem pa tudi premalo proučenih trditev,
ki izhajajo zlasti iz nejasne opredelitve
odnosov med TOZD — sindikati in samo-
upravno interesno skupnostjo za telesno
kulturo, če delovni ljudje preko delega-
cij TOZD združujejo interese v telesni
kulturi v Temeljni interesni skupnosti,
potem najbrž ne morejo biti sindikati ne-
posredni nosilci celotne politike načrtova-
nja in izvajanja oddiha ter rekreacije za-
poslenih, vključujoč pri tem družine in
druge občane!
če sta oddih in aktivna športna rekre-
acija nedeljivi in sestavni del družbene
reprodukcije in standarda delavcev, pome-
ni, da je to skrb samoupravnih organov
TOZD, ki skupno s sindikati in aktivi
mladine načrtujejo, financirajo in izvajajo
programe rekreacije v okviru TOZD. Za
skupne interese na občinski ravni pa
združujejo sredstva in sooblikujejo pro-
grame v TTKS.
Sindikati se moramo boriti za realiza-
cijo naše politike in programe interne
aktivnosti s skupnim načrtovanjem s sa-
moupravnimi organi v TOZD. politiko in
programe širšega interesa (zagotavljanje
rekreacijskih površin, gradnja, vzdrževa-
nje in odprtost objektov, programi šport-
ne rekreacije za vsakogar, izvedba SŠI,
aktivnosti KS, izobraževanje amaterskega
kadra in podobno), pa bomo realizirali
z oblikovanjem programov TTKS in stro-
kovnih zvez — izvajalcev skupnega pro-
grama športne rekreacije. V ta namen
moramo »oborožiti« delegate v TTKS z
našimi zahtevami po takšnih programih,
ki naj odgovorijo vsakemu delavcu »Kaj
mi program, ki ga financiram, nudi?«
Ne smemo dopustiti, da bi sindikati
stali izven oblikovanja politike in progra-
ma rekreacije, po drugi strani pa ne
smemo s svojo dejavnostjo neposredno
uvajati dvotirnost na področju telesne
kulture, za katero je vse bolj značilno,
da se enotno planira in izvaja za vsa
področja: za temeljno telesno vzgojo, tek-
movalni šport in športno rekreacijo. Vlo-
ga sindikalnih organizacij bi bila torej
predvsem v tem:
- da skupaj z aktivi ZSMS sodeluje s
predlogom pri načrtovanju programa re-
kreacije v TOZD. Pri tem naj posebno
pozornost posveti delu z vsemi zaposleni-
mi in zaposlitvi prefesionalnega kadra v
večjih delovnih organizacijah. Izvajalec
programa pa je lahko OOS sama, aktiv
mladine ali strokovna služba TOZD.
- da preko delegatov TOZD vpliva v
telesno kulturni skupnosti za čimboljšo
realizacijo programov zaposlenih v občin-
skem merilu.«
Torej se zavzemate za čimvečjo vlogo
na tem področju v delovnih organizaci-
jah?
»Vsekakor, ker je to nujno potrebno.«
Tone Vrabl
DORA MOHORKO, DELEGATKA IZ
CEUA: »Osmi kongres slovenskih sindi-
katov v Celju nas postavlja pred važne j
nahtge. če jih bomo uresničili, smo lah-
ko zadovoljni. .Tavna razprava je bila v
naši tovarni (Metka) temeljita in delavke
so imele želje po beneficiranem stažu
delavk tkalk, (iradivo za kongres je dobro
pripravljeno, upam pa tudi, da .se bomo
Cpl.jani kot gostitelji odrezali. Teme v
kongresnem gradivu govorijo o resnosti
nekaterih področij, ki jih mora sindikat
na Slovenskem zavzeti. Med njimi mora
tudi zelo resno spregovoriti o nočnem de-
lu slovenskih žena. Naša tovarna, ki je
predvsem »ženska« tovarna to breme iz-
redno občuti. To bo tudi tema, o kateri
mislim na osmem kongresu sindikata ra-
zpravljati. Zavzela se bom za to, da bi
ga polagoma ukinili, razpravljala pa bom
tudi o beneficiranem stažu naših delavk
tkalk, ki nobena ne zdrži na tem delovnem
mestu do svoje upokojitve. Proti koncu
svojih službenih let moramo skoraj vsa-
ko premestiti  na lažje   delovno   mesto.«.
JOŽE KRAMER, KL^IUČAVNIČAR CEiJKij
»Pri nas v Ključavničarju sem sicer pred-'
sednik izvršnega odbora, na osmem kon-J
gresu pa bom razpravljal o poglabljanju;
delavske kontrole. Delavska kontrola je-
pri nas dobro zaživela. Razpravljali smo j
o delitvi o.sebnih dohodkov, kontrolirala!
je vračanje kreditov tistih, ki so delovno
organizacijo zapustili, pa so dolžni sredstva r
vrniti podjetju. Moje mnenje je, da bo'
osmi sindikalni kongres izjemnega pome-;
na za nadaljnje vključevanje delavcev v|
odločanje in poglabljanje samoupravljan- j
ja. Govorili bomo o najrazličnejših prob-j
lematikah, s katerimi se srečujemo pri j
našem vsakdan,jem delu. Pri reševanju]
teh problemov pa lahko veliko vpliva in t
pomaga sindikat, kot organizacija delav-'
cev. Zato veliko pričakujem od osmega :
kongresa in upam, da bom s svojo razpra-;
vo o delavski kontroli tudi sam doprinesel'
nekaj k uspehu kongresa.« |
DORA RATAJC, ZLATARNE CELJE:
»Na osmem slovenskem kongresu sindika-
ta bom delala v tretji skupini. Razpravlja-
la bom o rednem šolanju kadrov pri nas
v Zlatarni pa tudi splošno. V razpravi
voni skušala osvetliti nekaj problemov o
možnostih izobraževanja delavcev. To je
široko področje s kompleksno problema-
tiko. Pri nas so priprave na sindikalni
kongres dobro potekale in so delavci dob-
ro seznan,jeni. Mislim, da bodo sklepi in
sploh vsebina osmega kongresa veliko po-
menili v nadaljnjem delu sindikatov, kot
organizacije delavcev. Od nas bo odvisno
kako bomo v razpravi sodelovali in kako
bomo prispevali k dokončnim obliko-
vanjem sklepov.«
NELA SAJOVIC, delegatita iz Celja: Zelo i
sem vesela, da imamo enkrat slovenski ■
sindikalni kongres in to še v Celju. Po-''.
čaščeno se čutim, ker bom sodelovala,
upam pa tudi, da se bomo smernic, ki
jih bo kongres sprejel, tudi držali. Želim,
da bi osmi kongres ponuMiil rcnensanso
za slovenski sindikat. Javna razprava oko-
li kongresnega gradiva ,je bila v naši sin-
dikalni or.ganizaci,ji (Zdravstveni dom)
aktivna in nanj ni bilo pripomb, sicer pa
je bilo tudi kongresno gradivo tako pri-
pravljeno, da jc bilo vsakemu razumlji-
vo. Bilo .je tenu-IJito. Jaz bom razpravlja-
la v tretji komisiji, o zdravstvenem var-
stvu delavcev, o preventivi delavca, o in-
validnosti in bolezenski od.sotnosti z de-
la. Postregla bom s podatki iz medicine
dela na našem celjskem območju, ki za-
jema okoli 74.000 zavarovancev, od teh
pa je bilo v preteklosti sistematsko pre-
gledanih le dobra polovica. Zaradi te.ga
bo potrebno ustanavljati dodatne obratne
ambulante, ki so bile do zdaj le v več-
jih delovnih kolektivih.«
16 DELEGATOV
IZ CELJA
Člane sindikalnih organizacij v celj-
ski občini bo na osmem kongresu Zve-
zje sindikatov Slovenije zastopalo šest-
najst delegatov. Iz posameznih skupin
bodo na kongresu sodelovali:
INDUSTRIJA: Vili Skrt (Toper),
Maks Pečnik (cinkarna), Dora Moho*r-
ko (Metka), Mirko Gajšek (železarna
štore), Edvard Ižanc (LIK Savinja),
Dora Ratej (zlatarna). Malčka šket
(Aero).
PROMET IN ZVEZE: Ivan ZsHen-
šek (železnica).
GRADBENIŠTVO: Antonija Perovič
(Ingrad) in Milan Brecl (Opekama,
Ljubečina).
DRUŽBENE DEJAVNOSTI: Zdenka
Zimšek (občinski sindikalni svet),Nela
Sajovic (zdravstveni dom).
STORITVENE DEJAVNOSTI: Dani-
ca Gornik (Kovinotehna), Slavica Ko-
zovmc (Celjsko gostinsko podjetje),
Jože Kramer (Ključavničar) in Sinjo
Jezerniik (Tehnomercator).
VELENJE:
PREDVSEM
O ŠOLSTVU^
MARIJA BOLE je učiteljica na osnovni
šoli »Bratov Letonja« v šmartnem ob
Paki. Je predsednica osnovne organizacije
sindikata na šOli, podpredsednica občin-
ske konference sindikata delavcev vzgoje,
in izobraževanja ter predsednica občin-
ske delegacije za samoupravno sporazu-
mevanje. Na predkongresni konferenci
občinskega sveta zveze sindikatov Slo-
venije Velenje, na kateri je bilo več kot
200 delegatov iz osnovnih organizacij sin-
dikata, predsednikov samoupravnih orga-
nov in sekretarjev organizacij zveze ko-
munistov iz organizacij združenega dela,
delegati za kongres in kot gost direktor
Centra za samoupravno sporazumevanje
o delitvi dohodka in osebnih dohodkov
Republiškega sveta ZSS Stjepan šaubert,
je spregovorila tudi dele.gatka za 8. kon-
gres slovenskih sindikatov v Celju Ma-
rija Bole.
V prvem delu diskusije je govoril^
otroku in njegovem prostoru v šoli. »Druj*
ba želi urejeno šolstvo, nimamo ])a
ustrezno rešenega problema financiranj^
Pred šole postavlja družba zahtevne naloga
in učenci se morajo izobraževati na nov nj
čin. Dati jim moramo boljšo vzgojo, 'i,^^^
moramo biti učitelji predani svojemu p^.
klicu, moramo biti vzor na strokovncin
družbenopolitičnem in kulturnem področ!
ju. Nova vzgoja in izobraževanje zah.
tevata od učitelja, da je najbolj popol^^
oblikovana osebnost. Če vsega tega ni,
tijo posledice otroci. Zato je naša dolž.
nost, da vsi veliko prispevamo, da se
bodo stvari v šolstvu uredile. Delovni
ljudje so pripravljeni dajati in tudi da.je.
jo. Zatakne se nekje drug.je. šole še
vedno ne dobivajo toliko denarja, kot bi
ga potrebovale, da bi lahko i/polnile nov
kvalitetnejši program dela, ampak samo
toliko, kolikor ga je na razpolago. Želimo
uresničiti ustavno načelo o svobodni me.
njavi dela. Želimo postaviti ceno izobraže.
vanju. Element cene pa naj ne bo ura,
ne pedagoška, ne delovna, temveč se naj
cena izobraževanja formira na osnovi eno-
te, ki ji pravimo delovni program. Ta naj
govori o kvaliteti in kvantiteti vzgojno ^
izobraževalnih storitev, ki jih šola nudi
na »tržišču« v svobodni men.javi dela. Ali;
od šole se zahteva, da izpolni svoj plan,
najbolje, kolikor ga zmore. In ga tudi
izpolnjuje, toda ko pride do računa, ne
dobi toliko, kot je vse stalo, ampak
samo toliko, kolikor je denarja.
Prizadeti ne bomo več izpolnjevali pla-
nov v celoti, črtali bomo to in ono ler
opravili samo toliko, kolikor bo denarja.
Pri tem pa moram vsekakor opozoriti,
da bodo pri tem na.jbolj prizadeti otroci
in da se kaj takega ne sme zgoditi, saj
naša družba vse gradi na vzgojeni in iz-
obraženi mladini.«
V drugem delu diskusije je spregovo-
rila o osebnih dohodkih prosvetnih de-
lavcev. »V vseh poročilih posredu,jejo, da
je bil osebni dohodek v družbenih sIuž.
bah dokaj visok, kar pa ne drži za pro-
svetne delavce. Zato predlagam, naj ne
posredujejo številk za poprečni osebni
dohodek in naj šolstvo v poročilih ločijo
od drugih kategorij, ker neke splošne
številke ne prikažejo realnega stanja v
šolstvu (osnovnem). Zahtevala sem enako-
pravno obravnavanje in obojestransko iz-
polnjevanje samoupravnih in družbenih
dogovorov. Pričakujem, da bomo o tem
spregovorili tudi na 8. kongresu slovenskili
sindikatov v Celju.«
Poleg Marije Bole bodo sindikaliste
velenjske občine na kongresu v Celju še
zastopali Branko Brišnik iz REK Velenje,
Valter Cimperc iz TGO Gorenje, Ignac
Hanžič iz GIP Vegrad, Franc Melanšek
iz Rudarskega šolskega centra, Franc Mi-
klavčič iz REK in iviilena Novak iz TGO
Gorenje.
TONE VRABL
Foto: L. Ojsteršek
JOŽE ŠABJAN IZ ŽALCA:
»Kongresne materiale so pravočasno
razdelili v vseh TOZD našega kombinata,
tako da .je javna razprava lahko dobro
potekala. Na zborih delavcev, kjer je bila
udeležba naravnost odlična, smo materiale
potrdili. To priča o tem, da so bili tokrat
materiali dobro pripravljeni. Niso bil«
preobsežni, hkrati pa so bili dovolj kon-
kretni, da je sleherni delavec v njih lahko
našel svoj in skupne interese.
Po kongresu čaka slovenske sindikate
veliko dela. V naši organizaciji menim,
da se bo najprej treba lotiti vprašanj i"
nalog s področja ustvarjanja in delitve
dohodka. Kmetijstvo je specifična gospO;
darska panoga s specifičnimi problem«
predvsem kar zadeva cene, ki so še vedno
večinoma administrativne. Druga nalo^^
za naš sindikat bo brez dvoma povezana
z integracijo kmetijstva in trgovine v se-
verovzhodni Sloveniji.
■ Kongresi, kot je sedanji so potrebni-
saj dajejo delu sindikata takšne in.je'*'
cije,   ki   poživijo   Uclo   vsega   člansl^**-
44 — 7. november 1974
NOVI TEDNIK — stran 13
GLASILO OBČINSKIH ORGANIZACIJ SZDL CELJE, LAŠKO. SLOVENSKE
KONJICE. ŠENTJUR, ŠMARJE PRI JELŠAH IN ŽALEC
v laški občini delujejo na področju družbenih
dejavnosti štiri temeljne samoupravne skupnosti in
sicer: temeljna izobraževalna skupnost, temeljna skup-
nost otroškega varstva, temeljna kulturna skupnost in
temeljna telesno kulturna skupnost. V letu 1974 so te
skupnosti delovale na osnovi neposrednih dogovorov
o svojih programih dela. Zdaj, ko začenjamo lavno
razpravo o programih dela za leto 1975 in za naslednja
leta, je potrebno, da z vso odgovornostjo najprej ugo-
tovimo, kako so samoupravne skupnosti uresničevale
sprejete programe in sprejeto razvojno politiko. S tega
vidika je bilo nujno, da so interesne skupnosti prika-
zale svoj položaj, usmerjenost, dosežke in neuresničene
naloge. Na tem gradijo svojo razvojno koncepcijo in
delovne programe za leto 1975.
Tako kot. načrtovanje razvoja tudi dogovarjanje
o programih dela interesnih skupnosti izahaja iz nalog,
ki so pred temeljnimi organizacijami združen::ga dela
pred krajevnimi skupnostmi m drugimi. Zato yo pro-
grami interesnih skupnosti orientacijski. Programi za
leto 1975 nakazujejo nekatere premike; predvsem so ,
ti prisotni pri izobraževalni skupnosti, kjer '-želimo, da
bi bila v programu vključena tudi investicijska izgrad-
nja in sofinanciranje srednjega šolstva. Veliko je bilo
že doslej vloženih naporov za izgradnjo novih šolskih
prostorov za osnovno šolstvo v občini, vendar na tem
področju še vedno močno zaostajamo in še zdaleč ni-
smo sposobni zagotoviti tistih pogojev, vzgoje in izo-
braževanja naših trak, kot to zahteva naš družbeni
samoupravni socialistični sistem. Nobenega dvoma ni,
da se bomo morali opredeliti za politiko prioritetnih
nalog in s tem v zvezi ustreznemu financiranju.
V tem letu ocenjujejo, da bodo naštete samouprav-
ne skupnosti razpolagale z 18,557.000 dinarji za izved-
bo programov, ki so si jih zastavile v začetku tega
leta. V tem znesku so všteti oziroma razčunani valo-
rizirani plani, to je povečanje osebnih dohodkov in
materialnih izdntnov. kar velja po samoupravnih spo-
razumih za posamezne dejavnosti in se enotno obrav-
nava v SR Sloveniji.
Do konca 1974. leta bomo ustanovili novo tijmeljno
samoupravno skupnost, to je skupnost socialnega skrb-
stva. Ta skupnost bo združevala sredstva za svojo
dejavnost na enak oziroma podoben način kot ostale
interesne skupnosti, sredstva pa koristila za reševanje
socialnih problemov, ki jih ni malo. Do sedaj je to
nalogo opravljala služba pri upravnem organu občine,
ki se z ustanovitvijo skupnosti prenese izven upravne-
ga organa.
V danes objavljenih ocenah in zasnovah programov
so samo okvirni orisi. V temeljnih organizacijah zdru-
ženega dela bodo med delavci obeh sfer — .gospodar-
stva in družbenih dejavnosti, nastali osnovni elementi
programov, ki jih bodo v samoupravnih interesnih
skupnostih združenih delegacij iz obeh področij menja-
ve dela uskladili in izoblikovali v samoupravne spo-
razume. Te bodo sprejemali delavci in v njih je bistven
program, ki ga je treba uresničiti in zato tudi finan-
cirati. Torej je naša odgovornost dvojna: sestav.H upo-
rabne in realne programe, upoštevati naše možnosti
enako kakor zmogljivosti ali potrebe. Zato bomo tudi
uskladili vse programe družbenih dejavnosti z načrti
gospodarskega in družbenega razvoja v občini.
Pričakujemo, da bodo vse temeljne orgmizacijc
združenega dela razpravljale o programih in>eresnih
skupnosti do 20. novembra 1974. da bi lahko do konca
novembra na osnobi stališč delavcev v temeljnih orga-
nizacijah združenega dela vskladili programe med
dejavnostmi, jih ovrednotili in se potem s samouprav-
nimi sporazumi dogovorili o delu v letu 1975. Vse
temeljne samoupravne skupnosti sa dolžne zagotoviti,
da bodo razprave konstruktivne in v duhu našega so-
cialističnega samoupravnega sistema. Le ob uvjšteva-
nju pomena, ki ga družbene dejavnosti pri razvoju
celotne družbe imajo, bomo lahko objektivno in pravil
no ocenili potrebe in pomen teh dejavnosti. Te dejav-
nosti lahko veliko prispevajo k naporom gospoda-^stva
za obči napredek naše ožje družbene skupnosti.
KOORDINACIJSKI ODBOR
ZA DRUŽBENO DOGOV.\RJANJE
NA PODROČJU SKUPNE
IN SPLOŠNE POR.\BE
Vzgojno izobraževalni pro-
ces osnovne šole beleži pre-
mik precej v idejni usmer-
jenosti našega pouka ter kot
pogoj k zagotavljanju kvalite-
te dela tudi v izboljšani ma-
terialni bazi.
Delavci združenega dela so
prav tej interesni sferi v za-
četku leta 1974 posvetili naj-
več razprav, ki so se v letu
1974 odražale v delu naših
vzgojno  varstvenih  zavodov.
Vse programirane naloge se
v letošnjem letu zaključujejo
uspešno, saj so v začetku šol-
skega leta naši delovni ko-
lektivi z »Aneksom« k samo-
upravnemu sporazumu do-
datno priskočili na pomoč k
rešitvi  finančnih problemov.
Kljub vsem dobrim rezulta-
tom, ki se kažejo v zmanj-
šanem osipu, izboljšani pre-
hrani, v nabavi učbenikov za
novo matematiko, kvalitetnej-
ših prevozov, testiranju pred
vstopom v šolo. povečanju di-
jakov in študentov za tovrst-.
ni poklic, kljub temu pa še
ostaja veliko in odprto vpra-
šanje povečanja prostorskih
kapacitet v večjih centrih ter
izboljšanja delovnih pogojev
na naših podružničnih šolah.
Naši občani so pred tremi
leti izglasovali samoprispevek
za pomoč pri razvoju šolske
mreže, kar pa za čedalje dra-
žje investicije ni zadosti, če
V PRILOGI TE ŠTEVILKE VAM POSREDUJEMO
ZASNOVE PROGRAMOV SAMOUPRAVNIH IN-
TERESNIH SKUPNOSTI S PODROČJA SKUPNE
PORABE ZA LETO 1975 V 03Č1N8 LAŠKO
no izobraževalne dejavnosti
in pcikrivanija niuteriaine baze.
Zaradi posebnega družbe-
nega pomena je potreono tej
sferi vzgoje in izobraževanja
zagotoviti potrebno stabilnost
in sicer na osnovi vseh za-
konskih predpisov in družbe-
nih dokumeniov, kot so:
— družbeni plan razvoja
SR Slovenije v letih 1971—
1975;
— resolucija o dolgoroč-
nem  razvoju  SR  Slovenije;
— stališča in sklepi XIX.
seje CK ZKS o idejnopolilič-
nih vprašanjih vzgoje in izo-
braževanja;
— sklepi in stališča 3. seje
konference ZKS o socialnem
razlikovanju;
— dokument Reriubliške
konference SZDL o izravna-
vanju pogojev za vzgojo in
izobraževanje otrok,
Izračun sredstev 7a izvrši-
tev nalog v 1. 1975 se opira
na:
— organizacijska poročila
zavodov s področja vzgoje in
izobraževanja naše občine
verificiran samoupravni
sporazum
— obračun minirhalne stop
nje amortizacije nepremičnin.
V obvzeno osnovno šolanje
je na našem območju vklju-
čenih 2.425 otrok, ki p-ldobi-
vajo obvezno znanje na pet-
najstih šolah in sicer štirih
vzgoje m varitva ter podalj-
■Sanega bivanja. Za lo je po-
trebnih skupno za osebne do-
hodke in vse materialne iz-
datke
dinarjev 1.1(56.0S7.—.
Poleg izračuna potrebnih
sredstev za pokrivanje OD
pedagoškega in tehničnega
kadi'a. so za nemoteno dejav-
nost vzgoje in izobraževanja
ter sredstev vseh rnarerialnih
izdatkov, potrebna še nasled-
nja sredstva:
— Zavod Ivanke Uranjeko-
ve, Celje        170.000 dinarjev
V zavodu Ivanke Uranjeko-
ve v Celju je vključenih 6
prizadetih .otrok, za katere ni
možno pridobiti sk-bniških
družin na našem območju in
so v tem zavodu vključeni
preko celega leta.
— šolcx>bvezni telesno pri-
zadeti otroci, ki se .^.oiajo v
specializiranih zavodih izven
občine Laško   70.000 dinarjev
Vseh otrok, ki se šolajo v
teh zavodih je 9, oskrbnina
je od primera do primera
različna, plačuje pa se za 12
mesecev.
— Stipend-.je 170.500.— din.
Za pridobitev   pedagoškega
poklica skupnost štipendira
22 učencev na srednjih in vi-
šjih šolah s predvideno po-
prečno štipendijo v 1. x975 di-
narjev 771.—, kar pomeni 100
odstotno povečanje z ozirom
pomoč učencem pri šolski '
in izvenšolsiki dejavnosti, za
pripravo vstopa v šolo ter
pri prehranjevanju izboljša-
nja kvalitete hrane in po-
moč socialno ogroženim
otrokom.
Pri postavki »učbeniki, pri-
pomočki, mladinski tisik«, si
interesna skupnost zastavlja
nalogo pomoči nabave učbe-
nikov ter pripomočkov 7.a
vse potrebne otroke, istočas-
no pa se predvideva regre-
siranje mladinskega časopis-
ja, ki je pravtako potreben
v učnem in vzgojnem pro-
cesu naših mladih.
—Bančna   provizija
30.;X)0 din
To so stroški posk-vanja z
SDK Laško z ozirom na celo-
ten promet transfirmiranja
sredstev zavodom.
— 75-odstotna amortizacija
nepremičnin 220.,5,59 din
7.') odstotkov na sredstva amor-
tizacije nepremičnin predstavljajo
olnezno zdrirževanje finančnili
srnU-stev po najni-žji amortizacijski
stopnji, koristi,K> pa se po priori-
tetnem • vi-stnem redu za najbolj
akutne problem  podružničnih šol.
\' letu 197.> Mi pred interesno
skupnost postavlj* naloga sofi-
nanciranja .srednje šolske mreže,
ki je iz leta v leto siromašnejša in
postaja ozko ft-rlo pri prehodu v
neobvezni del .šolanja. Skiipno.st
ugotavlja, da je učencev iz naseda
območja veliko število, vsi mladi
želijo doseči ustrezno izobrazbo '/a
čedalje I>olj z.ahtevna delovna me-
sta v organizaei jah združe«ega
dela.
ta sredstva niso oplemenite-
na z dolgoročnimi kreditni-
mi sredstvi.
Kljub željam občanov, inte-
resne skupnosti, se investici-
je težko rojevajo, saj je
vsem znano, da z enoletnimi
obratnimi krediti problem in-
vestiranja v šolski prostor sa-
mo prena.šamo iz leta v na-
slednje leto. Ta problem bo-
mo morali skupno In še šir-
šo reševati, da bodo naši šo-
loobvezni otroci pridobili us-
trezne učne pr<»store, še kva-
litetnejši pouk v njihovo in
n£.še zadovoljstvo.
Kot v letu 1974, tako želi
izobraževalna skupnost sode-
lovanja pri dt>govarjan ju tudi
v prihodnjem letu ter apelira
na naše delavce, da ta pro-
gram postane njihov za naj
lepše naših učencev.
PIlMDI.tK; PR(K.P»\MA TN
!• IN ANC! I{ A \,] k V /t;().l N O
IZ(>BR.\ŽEVA!A K DE.JAV-
NOSTI ZA OP,> .')C,JE TE-
MELJNE IZOBRAZUVALNE
SKUPNOSTI LAŠKO V LE-
TU 1973
Glavni nosilec za razvoj
vzgoje in izobraževanja na
območju občine Laško še
naprej ostaja dosedanja inte-
resna skupnost Laško. Njena
naloga ostaja še naprej v
kreiranju politike ter reše
vanju vprašanj razvoja v7-goj
centralnili in enajstih iK)dru-
žnicah.
Za nemotenost pouka je z
ozirom na zakonska določila
potrebno opraviti v J16 od-
delkih 120.612 pedagoških ur.
Za dosego tega programa
imamo na našem območju 128
učiteljev, ki vsakodn^^vno in
v dveh izmenah opravljajo
svojo redno dejavnost ler
vzporedno za vse spremljajo-
če delo pri obveznem šolanju
še 47 oseb tehničnega kadra
(računovodje, adminstralor
ji, hišniki, kuharice, snažil-
ke).
Za pokritje obveznosti iz
plačil osebnih dohodkov z
vsemi prispevnimi stopnjami,
za vse izobrazbene .-itrukture
tega kadra potrebujemo za
proračunsko leto 1975
dinarjev  13.74fi.044.—.
Za vzdrževanje vseh šolskih
objektov in za pokrivanje
vseh stroškovnih mest, ki na-
stajajo pri rednem poslova
nju, je potrebno zavodom 2:a-
gotoviti za materialne izdat-
ke
dinarjev  1.218.942.—
za amortizacijo dinarjev
339.500.—.
Poleg financiranja rednega
obveznega šolanja je naša in-
teresna skupnost dolžna po-
krivati del stroškov ^a spre-
mljajoče dejavnosti i;lasbene
šole v Radečah, predšolske
na leto 1974. S to kadrovsko
štipendijo se urejuje veliko
pomanjkanje pedagoškega
kadra predvsem na podruž-
ničnih šolah, v dogiednem
času pa pričakujemo iispeh
pri zasedbah prostih deiovnih
mest.
— Finančno-administrativno
posloviU!.K" TIS
190.000 dinarjev
Služba združvije tri zaposle-
ne, ki opravljajo Linančno-
administrativne naloge s pod
ročja vzgoje in izobra^ievanja
ter otroškega varstva. V viši
ni predvidenih sredstev so
zajeti .stroški plačila OD, ter
vseh materialnih in t3hničnih
izdatkov za delovanje službe.
— Delo   voljenih   organov
5.000 diiKirjev.
Ta znesek predstavlja stro *
ške članov vseh samouprav-
nih organov skupnosti za de-
lo na sejah, regional:iih in re-
publiških posvetih.
— šolske ekskurzije
30.S.5() din
— Interesne dejavnf>sti
•)9 5fiO din
— Učbeniki, pripomočki, mla-
dinski tisk        ■ 200.000 din
— Šolske mlečne kuninje
250.000 d-n
— Testiranje novincev male
šole 20.000 din
— Mala šola 35.000 din
Vse te stroškovne postav-
ke   združujejo   sredstva   za
Soud«>l,ežba i.t raz,širitfv ;>r(istor-
skih kapacitet drugosiopeiij.skeg«
šoLstva ziia.ša za leto l!t7.)
.m.mi din
Intervencijska .sredstva VKgojiio
izobraževalne skupnosti za razši-
ritev šal.ske mreže v na.šl občini
1.100.000 dia
Kljub samoprLsiJevku naših obča-
nov 74» razširitev šol.ske ntreže *
naši občini, so š«- vedno potrebn«
dodatna srtHlstva k že prej omenje-
nim. .Samo na la način bomo spo-
sobni rešiti toz^ulevno problemati-
ko ter dokončati prepotrel)ne učii«
prostore, ki jih terja d;in;v.šnji čas.
— sredstva za upokojene delavee
v letu 1975 1.->.(KXI din
Po samoupravnem snorazuiiiu si>
/avodl dnlžjii upokojenim delavcem
zagotoviti odpravnino v na.tmanj
enkratnem iMivprečncm znesku,
sredstva o.i se združujejo pri iz.-
obra7ev:'.Ini   skii]>n{>sii.
— težka delovna mesta
1;'»') 000 din
Sredstva za i)otnoč učite! («nn na
podružnicah s te-žjimi delovnimi
posroji se valorizirajo z ozirom na
tezino dela v hribovitih predelih,
nddal.ienosti od centrov, ]>ronM-l-
nlh zvez, r-,izde!itrv sc o)>ravi po
kates:nri74»ciii delovnega nu"sla /a
dodatek k osebnemu dohodku.
— prevo/.i  otrok 7(1(1.000 d-ti
.Stroškovna    postavka    ])rev07.nv
otrok temelji na zakonskih dolo-
čilih — oddaljenost 1 km od pre-
bivališča učenca do šole — pred-
stavlja pa močno obremenitev ob-
vezjiosti in odvTsnost višini sred-
stev ml cen storitev prevoznih jiod-
.iotij.
— obvezna rezerva 207.000 din
Iz programa .je razvidno, da inte-
resna skupnost V7.S0JC in izobra-e-
vanja ol>čine I.aško, ob izhodišoih
obsejfa dejavnosti iz,leta 1974. po-
trebuje za pror.itunsko leto 1!175
skupaj vseh sredstev
dinarjev 30.77.").95,?.—
ki jih želi ob pomori vseh /.uio-
sl;'nih občanov zb-^ati in ta fiiepu-
trebni program tudi uresničiti.
14. stran — NOVI TEDNPK
St. 44 — 7. november 1974
V SKUPNEJH INTERESU OBČANOV OBČINE LAŠKl^
VEČJA POMOČ ZAPOSLENIM MATERAM
Temeljna skujMicst otroškega varstiva Laško je že v
razpravah za 1. 1974 nakazovala najbolj pereče i>robleme
s tega področja ter nakazovala mjožnosti njihove odprave.
Nosiiina in gilavna problematika sikuipnosti je bila po-
gojena na investicijsko politiko za razširitev mreže pred-
šoiLske vzgoje in izobraževanja. Ti prostorski problemi so
izbijali na dan že v preteklosti, vemdaa- jih skupnost uspeš-
no rešuje šele v zadnjem obdobju zastaivljenega 5 letnega
pfiograma. Prikazana skrb za razišiiautov prostorskih kapa-
citet, v 1. 1974 je sicer deHno realizirana 2 zaključeno grad-
njo vrtca v Iraškem, ostaja pa še vedno skrb za naidalje-
vanje pridobitve prostrov v prihodnjem raadobju.
R.imske Toplice in bližnja okolica pravtoko terjajo ure-
ditev zagotovitve dnevnega ..varstva otrok, pri dokončnem
pristopu pa finančnih srodistev vedno zmanjka.
Dokončna zagotoautev odprave tega problema pa je
prikacna v nadailjevanju teksta programa za 1. 1975.
Leto 12-74 je prelomnica v pomoči otrok socialno og-
rožeaiih kmečkih družin, ka živijo v naših odročnih t«r
več adi manj nerazvitih krajih, kar vse se odraža v šol-
skem uspehu teh otrok, njihovi socializaciji oziroma pri-
praAdjenosti  vtključevanja v širše družbeno angažiranje.
Pri tej obliki finančne pomoči je zajetih 270 otrok,
šoloobveznih in predšolskih ter majlinega dela težje te-
lesno in umsilco prizadetih. Ta pomoč je naletefla na ugo-
den odmev, določene kmečke družine izražajo zadovoilj-
stvo pravtako pa je celotna naša skupnost le prešla od
beised k dejanjem deine pomioči našeomi kmečkemu člo-
veiku.
Zelo uspešni F>ostajajo orgsnizjirani oddeCki vzgoje in
izobraževanja podeželskih otrok, ki so se že močno utrdi-
li in kažejo, da bi s to obliko dela na podeželju veljalo na-
daljevati tudi v drugih krajih naše občine.
Ocena deila je siceir za L 1974 ugodna, vendar bi lah-
ko bila še ugodnejša, če skupnost ne bi naletela na to-
likšne finančne probleme, ki so iz Ma v leto izrazateuši
pri vseh zastavljenih naJogah.
PREDLOG PROGRAMA TEMELJNE
SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA
LAŠKO ZA LETO 1975
Temeljna skupnost otroškega va^rsitva Laško še na-
prej ostaja nosilec investicijske politike izgradnje vzgoj-
iiovarstvenih objektov v naši občini. Vzporedno je organi-
zator dnevnega varstva in socializacije dela otrok iz pode-
želja, opravlja pa tudi nalogo odprave socialnega razliko-
vanja do kmečkih otrok.
Temeljna skupnost otroškega varstva v svojem pro-
gramu iz nalog, začrtanih v dolgoročnem programu, na-
log, predvidenih za eno proi-aounisko leto in že v pa-etck-
lostd za.četih, ki so v letu 1975 zaključuje.
Stroškovna mesta Temeljne skupnosti otroškega var-
stTO Laško so naslednja:
— Anuitete odplačila kredita za WZ Radeče. VVZ v
R.adečah je bil zgrajen v letu IS^, pri čemer je bil najet
kredit za obdobje 10 let, ki se vsako leto plačuje tako tu-
di v letu 1975 v višini dinarjev 29.926,—
— Soudeležba za socialno ogrožene c<l-roke, ki so vlk,!ju-
Ceni v vzgojno izcbr^žc/aCno vsakodnevno varstvo, je nuj-
no potreba zaradi ekon<">nifftih cen v aaivodu. Skupnost
bo prispevala v letu 1975 za doplačiGo 200 otrok
dinarjev 340.000.—
— Vzgoja in socializacija podeželskih otrok je zače-
ta akcija skupnosti v Reki, Lažašah in Svibnem. S to
obliko vzgoje predšoLskih otrok so dosežendn takšni re-
zultati, da je to začeto delo potrebno nadaljevati in po
možnosti razširiti še na druge kraje F>odeželja. Za dopol-
mtev Igral in mentorsko plačilo skupnost programira
dinarjev 15.000.—
— Tehnična dokimientacija in odkup zemljišča ter
pričetek gradbenih del v Rimskih Toplicah je nadaljeva-
na naloga iz leta 1974, razmere pa silijo v takojšen pri-
stop k realizaciji te naloge. Skupaj potrebnih sredstev
za ureditev začrtane naloge bi bilo potrebnih
dinarjev 1.5O0.00O.—
— Gradnja vrtca v Laškem je investicija v zaključ-
ni fazi, ki bo končana v začetku leta 1975. Dokončanje
del, dodaten naikup opreme, ureditev okolice, terja pro-
gramiranih sredstev v višini dina.rjev 2,300.000.—
Poleg nalog, ki terjajo fiančna sredstva iz re^dnega
dotoka po dogovorjeni prispevni stopnji, so pri kupno-
tih še obveznoti financiranja denarnih pomoči otrok soci-
alno ogroženih kmečkih družin; teh otrok bo v letu 1975
270, ki prejemajo mesečno na enega otroka 95.— din.
Vseh potrebnih sredste-v, ki se pridobijo od Republiške
sfcuipnosti otroškega varstva in proračuna SOb Laško,
bo potrebnili za celotno realizacijo dinarjev 307.800.—
Ta program daje Temeljna skupnost otroškega var-
stva v javno razpravo in pričakuje pomoč vseh občanov
za njegovo uresničitev.
Skupaj reeih sredstev bi bilo potrebno zbrati v letu
1975 za vso realizacijo dinarjev 4.492.726,—.
NA KULTURNEM POLJU
Za leto 1974 sprejet program kulturne. skuipnosti ni bil
v celota izpolnjen, pi-edvsem zato ker so bili ustrezni sa-
moupravni sporazumi podpisani šele aprila, ko se je sezo^
na 1973/74 že iztekala. Vendar bo do konca leta mogoče
zamujeax> nadoknaditi, zlasti ker so se zavlekla tudi ne-
katera inivesticijska dela. Sicetr pa je bil predvideni plan
doih'0dkov do 31. septembra letes reaPiiiziran v višini 91
odstotkov, ali en milijon in 113.000 ND. V istem obdob-
ju je bilo izdatkov za 712.000 ND.
Kulturniška bera je bila v minulem letu skromnejša.
GLEDALIŠKA DEJAVNOST je kulturno skupnost
na eni strani z sofinancd.ranjem SLG Galje, ki je gosto^-a-
lo v Laškem in Radečah; omogočila je obiiske gledaliških
predstav mnogim abonetcm, amaiterjem, hkrati pa tudi
gostovanja amaterskih skupin, med temi tmoveiijske »Zar-
je«. V občini je skupnost financirala revijo mladinskih
gledaliških skupin, amaterske slkupine na Vrhu, Reki,
Jurkloštru, Lazišah in Sedražu. NA PODROČJU GLASBE
je od prelvidenih šestih koncertov doslej izvedenih le dvo-
je, medtem pa so biLi izdatne pomoči po programih delež-
ni vm pevski zbori in godbe na območju občine. KNJI-
ŽNIČARSTVO je v glavnem doseglo v tem letu načrtovan
program. Od pomladi deluje centraZmi knjižnica v Laš-
kem, a tudi knjižnice v Radečah, Rimskih Toplicah in Jur-
kloštru. Skupnost sofinancira študijsko knjižnico regij-
skega značaja v Celju. MUZEJSKA IN LIKOVNA dejav
nost se je odvijala predvsem v regijskih zavodih, ki so
lepo obiskam titdi s strani občanov laške občine. V ob-
čin; je bil izvršen ogled prazgodovinskega selišča v Toro.
ku, raz.stava o taboriščih smrti pa je bila prirejeaia v
Vrhu nad Laškim. Zelo agilni, tudi ob pomoči kulturnih
skupnosti, so bili likovni amaterji. Poidobno so v okviru
zavoda potekale akcije SPOMENIŠKEGA VARSTVA in
ARHIV-\R.STVA. Skupnost je podpisala tudii INFORMATIV-
NO-ZALOŽNISKO dejavncet, medtem ko je skupnost prva
nakazila za vzdrževanje kulturnih domov in dvoran mogla
nakazati šele ob koncu poletja.
PREDLOG PROGRAMA KULTURNE
SKUPNOSTI LAŠKO ZA LETO 1975
-Pri programiranju razvoja kulturnih dejavnosti za
1975. leto ne izhajamo iz novih osnov. Logično je, da pro-
gramsko in načrtno nadaljujemo delo tam, kjer ga bo-
mo končali s 1974. letom. Program vnaša nekatere
kvalitetnejše premike, predvsem to, da bo kulturna skup-
nost zaživela v celoti na delegatskem načelu, da bo zato
vpliv neposrednih proizvajalcev na razvoj kulture neposre-
den. Program daje prednost nadaljnjemu razvoju knjižni-
čarstva, gostovanjem gledaliških in glasbenih ansamblov,
poudarjena pa je tudi investicijska dejavnost.
Program je glede na 1974. leto še konkretnejši in sku-
ša razširiti kulturne dejavnosti na večje območje kot do-
slej. Zato pa je seveda treba angažirati več sredstev, saj
dosedanja vlaganja še niso omogočila, da bi dosegli nor-
malni   raz\^oj  teh dejavnosti.
GLEDALIŠKA DEJAVNOST
v 1975. letu se bo predvsem povečalo število gostovanj
poklicnih gledališč, razširila amaterska dejavnost, orga-
niziran obisk v gledaliških hišah ter v posredovanju umet-
niške besede mlademu rodu. Sotinancirali bomo redno
dejavnost gledališča v Celju ter sklenili z njim več pogodb
za gostovanja v občini. Glede na bolj sprejemljiv gleda-
liški repertoar bodo organizirana naj'manj š,wi-i gostO'vanja
v Laškem in prav toliko v Radečah.
Pri amaterskih dejavnostih se bo skušalo s skupnim
programom organizirati takšno dejavnost, da bodo v vsa-
kem kraju, kjer je na razpolago primeren oder, vsaj tri
gledališke predstave. Najprizadevnejšim amaterskim de-
lavcem pa je treba omogočiti obisk amaterskega abon-
maja v Celju ob znižani vstopnini.
Spomladi bo orgamziraina oibčinska revija amaterskih
eikupin, šolam pa bo omogočen ogled miladinskih predstav
v Celju ali pa bo organizirano gostovanje z mladinskimi
deli na domačih odrih.
GLASBENA DEJAVNOST
Glasbene priredit-ve bodo organizirane enakomemeje
vse leto z gostovanji pokLcnih ali drugih priznanih m
kvalitetnih ansamblov. Tako bo zagotovljeno v vseh treh
središčih najmanj šest gostovanj za odrasle, posebna go-
stovanja pia tuai za mladino. Tako bo imela vsaka centralna
šola po dve gostovanji tetr po eden skupinski obisk v
opernih hišah ah pri drugih glasbenih prireditvah. Tudi
za, občane bodo organizirani  obiski opernih hiš.
Amaterski pevski zbori, godbe na pihala, zbori šolske
mladine ter glasbena šola pa bodo kot doslej sodelova-
le na javnih prireditvah in proslavah kot glavni nosilci
kulturnega programa.
v občini bosta tudi dve občin.ski reviji in sicer revija
moških pevskih zborov in revija mladinskih ter pionir-
skih pcvs.kLh zborov.
KNJIŽNIČARSTVO
v razvoju knjižničarstva nas čakajo še velike naloge,
saj bomo s pridobitvijo prostorov in opreme za matično
knjižnico v 1974. letu zgradili šele osnovni temelj. Ma-
tična knjižnica bo v 1975. letu prevzela celotno delo in
programiranje za področje knjižničarstva v občini. Zato
pa bo treba v tej knjižmci zaposliti poklicnega knjižničar-
ja in ustanoviti knjižnico kot zavod. S svojim rednim de-
lom bodo nadaljevale knjižnice v Radečah, v Rimslul-i To-
plicah in v Jurkloštru, proučiti pa je treba delo izposoje-
v&lišča v Vrhovem in ga vključiti v knjižničarski sistem,
v Rečici pa proučiti možnost, da se izposojevališče zopet
odpre.
Nabavi no^vih knjig bo posvečena vsaj takšna skrb. kot
je bila 1974. leta. Za zagotovitev ustreznega knjižničarske-
ga kadra, bo treba načrtno štipendirati tudi te kadre.
Zaradi dokajšnjega obiska naših občanov v celjski
študijski knjižnici' ter za dajanje strokoraih nasvetov naši
knjižničarski mreži bo treba scfinancirati študijsko fcnjiž'
nico v  Celju.
Knjižnica v Rimskih Toplicah že zdavnaj ni več pri-
merna. Zato bo tjeba iskati nove primerne prostore in
knjd/jiico urediti po novem sistemu.
Mc{i gostujočimi gledališkimi ckupinami so nastopili minulo leto pred laškim občinstvom amaterji trnoveljske
»Zarje« s svojo »uspešnico« Jožeta Javorška »MANEVRI«. Nastop ni bila samo osvežitev v kulturnem (še vedno
preskromnem) življenju Laškega, morda tudi spodbuda domačim ljubiteljem Talijine umetnosti. Nekoč je Laško
slovf !o po lastnih odrskih uprizoritvah. Foto: D. Medved
SPOMENIŠKO VARSTVO
Področje spomeniškega varstva je v veliki meri ure-
jeno in določeno s predpisi. Obsega pa tako javno službo,
kar je stalna naloga ter strokovno delo na področju zava-
rovanja naše kulturne dediščine. Delo na tem področju bo
opravljal ustrezni zavod za spomeniško varstvo v Celju.
Tako bodo opravljena predvsem tista dela, ki jih mora
za\"0d opravljati na -podlagi predpisov, kot specializirana
strokovna organizacija pa bo delala tudi na področju evi-
dentiranja in registracije kulturnih spomenikov. Za ^b-
miočje občine je treba pripraviti pregled vseli zašoit*<nin
kulturnih spomenikov.
44 — 7. november 1974
NOVI TEDNIK — stran 15
V SKUPNEM INTERESU OBČANOV OBČINE lAŠKi
^f^HIVSKA DEJAVNOST
jjajvažnejša in osnovna dejavnost arhivarstva je prev-
gffianj® arhivskega gradiva. Prav to delo pa bo v 1975.
j(;U okrnjeno, kar ix>meni v določenem pogledu stagna-
jjo. Zgodovinski arhiv v Celju, ki opravlja to službo tudi
J območje občine Laško, razpolaga z prostori, kamor bi
jjjlco spravljal gradivo, ki bi ga moral prevzeti. Zato bo
(glo usmerjeno v nadaljnja urejanja že sprejetih arhiv-
gradiv, nadalje na nadzor nad gradivom, ki ga hranijo
jrgaJiizacJje združenega dela, organi in druge organizaci-
v izpopolnjevanje evidenc v delo z uporabniki gradiva
potrdila, predpisi in drugo), v študijsko raziskovalno de-
na temo sprememb v uipravni in sodni razdelitvi v celj-
^em okrožju od terezijanskih reform naprej itd.
l/lUZEJSKA DEJAVNOST
Pri muzealstvu programiramo delo predvsem na treh
^ročjih, delo muzeja revolucije in pokrajinskega mu-
gja iz Celja kot regionalna zavoda, katerih delo in de-
avnost sega tudi na območje občine Laško ter dejavnost
ažke muzejske zbirke. Poleg redne dejavnosti v Celju,
[jer so številne razstave, bo orgahizirana preko muzeja
solucije tudi potujoča razstava za naše območje. Zbrano
jo tudi gradivo o predvojnem revolucionarnem delavskem
ribanju, deloma o aktivistih OF celotne celjske regije,
jejavnost pokrajinskega muzeja pa bo osredotočena na
ladaljnje zbiranje, hranjenje, urejevanje in razstavljanje
jgodovinskega gradiva.
Muzejska zbirka Laško bo Imela stalne razstave v treh
)ddelkih in sicer: kultumo-zgodovinski oddelek, oddelek
»lOB in oddelek zgodovine Laškega. V ta namen pa bo
xeba vključiti še nekatera likovna dela iz NOB, nadalje
motive iz Laškega, ki jih zbirka še nima, a bi jih bilo
treba odkupita m za.v£.ro'va)ti. Za zaščito zbirke pa so pot-
rebna tudi. dela na zaščiti strehe, nad ra^staivnimii prostori.,
OSTALE DEJAVNOSTI
Poleg že programiranih nalog in dejavnosti je predvi-
iena nadaljnja dejavnost likovne amaterske dejavnosti, ki
se je v 1974. letu začela načrtneje razvijati preko na nom
aslanovjlene amaterske likovne sikupine.
Pri liDerami m zadožniški dejatvnosti je treba še na-
telje angažirati Novi tednik in Radio Celje, da bosta tudi
? bodoče posredovala informacije o kulturnih prireditvah
ln dosežkih čim širšemu krogu naših občanov.
Izločevala se bodo tudi namenska sredstva za pripravo
gradiva za izdajo Zbornika o Laškem, ki bo 1977. leta sla-
ifilo  750. obletnico.
Na področju amaterske dejavnosti bo glavni nosilec re-
ilizacije tega programa občinski svet zveze kulturno pro-
svetnih organizacij tako pri izvedbi prireditev, kot pri
izobraževanju amaterskih kadrov itd.
Sodelovanju z drugimi republikami in s Slovenci v za-
mejstvu na kulmrnfcm področju nismo pcsveičaii pozor-
nosti. Zato bo treba v 1975. letu poiskati možnosti in obli-
ke, da se razvijejo tudi te oblike kulturne dejavnosti.
Konkretnejše oblike pa bo treba še proučiti.
KULTURNI D0R'10VI, DVORANE, OPREMA
v 1974. letu smo prvič piru^topiM k delnemu, vendar
pa načrtnejšemu vzdrževanju ter adaptacijam domov in
dvcraii, ki se upcrabljcjo za kulturne pr:re'±i.'ive. Z delom
bi nadaljevali tudi v 1975. letu, saj brez ustreznih prosto-
rov in opreme ne more biti naipi-edlka, saj so skoraj vse
kulturne prireditve vezane na primerne prostore. Pred-
'sem pa bo treba poskrbeti, da se domovi zaščitijo in ob-
javijo ter tako zmanjša škoda, ki je v preteklosti na teh
objektih že nastala zaradi neprimernega odnosa do kul-
turnih vprašanj.
PROGRAM SKUPNIH NALOG
Skupne naloge za celotno slovensko področje opravlja
^iiurna skupnost Stovenije na podif.gi samciuipinvne.pfa
^razuma vseh temeljnih kulturnih skupnosti, predvsem
Pa skrbi za to, da bi bil razvoj kulturne dejavnosti na
Scivenskem skladnejši in načrtnejši ter da bi bile ure^sni-
^e sprejete resolucije, družbeni plani, dog'orvcri o ktd-
^ed akciji itd.
Za realizacijo predloženega piro^grama kulturne skup-
''^ti v občini Laško (brez prispevka za Kulturno skupnost
Slovenije)   bo ix)trebno
1 milijon in 755.(XX} ncivih dinarjev.
Podrobnosti o fmančnem načrtu tega programa bodo
J^eli na voljo občani na sestankih, kjer btxio pred,stavniki
^Itume skupnosti pojasnjevali tako program za prihod-
"^je leto, kot tudi obračun za preteklo obdobje.
Telesne kulture v letu 1974
Teilesno kulturno pcidročje je z letošnjim letom prvič-]
'^^■3110 status, ki ji pripa.da, saj smo končno spoznali kaj i
•^^leaii telesno kulturna dejavnost za celovit razrvoj čio-i
veka in njegove osebnosti ter družbe kot celote, še nikoli
se ni o telesni kulturi toliko, predvsem pa tako široko raz-
pravljalo na vseh nivojih. Zaradi donedavnega mačehov-
skega odnosa do telesne kulture je bilo potrebno in še bo
to področje potrebno tako rekoč oživeti iz osnove saj m niti
najnujnejših pogojev za razvoj, in to od materialne osnove
popolnega pomanjkanja kadrov, do prepotrebne organizi-
ranosti do delovanja.
PVogram dela telesnokultume dejavnosti, ki smo si ga
zastavili na pvodročju izboljšanja materialne osnove je v
celoti realiziran, saj je vseh 30 "/o predvidenih sredstev
vloženih v nove investicije.
Opažamo, da smo pri programiranju naredili napatko,
ker smo premalo pozornosti posvetili vzdrževanju obstx>
ječih objektov, kar bo potrebno v prihodnjem letu in
prihodnjem srednjero&iem obdobju popraviti.
Delovanje teJesn^okultumih organi^cij m društev je
bil zaidovoljivo v kvaliteti dela tefcmovahiih športov, saj
so doseženi rezultati, ki jih največji optimisti niso pri-
čakovali. Poleg dviga kvalitete v sorazmerno kratkem času
pa v nosilnih organizacijah športne dejaamosti beležimo
veliko povečanje števila aktivno vključenih mladih ljudi,
kar v končni fazi preidstavlja realno mero dviga množič-
ncsti.
Šolska športna društva vključujejo v svojih vrstah
preko 1000 članov in so v pogojih, v katerih delujejo, svoje
programe, kateri pa so še vedno preveč vezani le na
spomlaidansko, torej ne na celoletno obodbje, uspešno rea-
lizirana.
Realizacija in seveda poraba sredstev v letu 1974 ni
dala takšnih rezultatov kot so nekateri pričakovali, pred-
vsem v razvoju množičnosti in rekreacije, katera pa je
bila v primerjavi s pa^eiteklim letom veliko večja.
PREDLOG PROGRAMA TTKS LAŠKO
ZA LETO 1975
izhaja, iz izhodišča družbeno ekonomskega razvoja
SRS, iz srednjeročnega programa razvoja telesne kulltuire
v občini Laško, predvsem pa iz ugotovitev in spoznanj, da
je telesna kultura kot dejavnost posebnega družbenega
pomena pri odpi-avljanju neugodnega zdravstvenega stanja
in vpliva na oblikovanje celotne osebnosti človeka.
Začrtane naloge iz 1. 1974, njihova reaiizacija, služi kot
osnova telesnokultume dejavnositi v 1. 1975, v nadaljevanju
izgradnje športnih objektov, v želji po aktivizaciji čim šir-
še športne množičnosti in ne naizadnje vključevanja posa-
meznih panog v kvalitetni šport.
IZBOLJŠANJE MATERIALNE OSNOVE
Pri zagotovitvi izgra-dnje potrebnih objektov bo nu^jno
nameniti v 1. 1975 najmanj 30 "/o razpoložljivih sredstev ter
zagotoviti pogoje za vzdrže'vanje že obsotječih objektov.
Investicijska sredstva bomo namenili za Izgradnjo in
dograditev nekaterih športnih objektov v vseh treh mest-
nih središčih, del sredstev pa namenili tudi za izgradnjo
športnih objektov izven omeaijenih isredLšč.
RAZVOJ Mr^OŽIČNCSTI
mora postau osnovna usmeritev vseh naših prizadevanj,
v katre se bcmc v 1. 1975 temeljito poglobili.
Največja množičnost je ravno pri šolskih špo^rtnih
društvih, potrebno bo- pridobiti še več mentorjev za delo
na športnem poai'očju najmlajših;
— pcslužili se bomo oblik dela množičnega športa:
a) tekmovalne in manilestativne akcije v hoji, z osnov-
no akcijo »Po poteh tovarištva in spominov«, z zaključno
maiiilestacijo »Po poteh partizanske Ljubljane«;
b) s TRIM akcijami »Vsi na kolo za zdravo talo«;
c) nadaljevali akcijo »Naučmio se plavati«.
Nosilci tega dela bodo:
1. Občinska zveza za telesno kulturo in Občinska
zveza strelskih organizacij,
2. Šolska športna društva s svojimi mentorji,
3. športna društva PARTIZAN s svojmii amaterskimi
vodji,
4. Posamezjie sekcije planincev, tabornikov in turi-
stična društva v sodelovanju in s pomočjo:
a) komisije za šport in rekreacijo pri Občinskem sin-
dikalnem svetu Laško,
b) ustreznih organov ali organizacij v kolektivih zdru-
ženega dela,
c) komisij pri Krajevnih skupnostih.
KVALITETNI ŠPORT
Pri množičnosti športne dejavnosti se izločujejo posa-
mezne športne sekcije, katerih cilj je doseganje boljših
športnih rezultatov na nivoju občine, republike ah zr/eze.
To obliko športne dejaimosti ne smemo zanemariti, ker
je eden glavnih pogojev pri razvoju množičnosti.
Tudi v 1. 1975 je naloga TTKS, da financira programe
tetkmovalnih sekcij na posameznih področjih, odvisno od
tekmovalne hge ter na pvodiagi predloženih stroškov. Isto-
časno bo za dogovorjene prioritetne panoge skupnost za-
gotavljala minimalno opremo m rekvizite ter nagradila
amaterske vodstvene kadre za njihovo delo.
V letu 1975 bomo pristopili k izdelaivi programa raz-
voja telesne kulture v občini Laško za srednjeročno in
doflgoročno obdobje^ ki bo pripravljen na osnovi analize
točnega posnetka sedanjega stanja in v skladu programa
raz>voja družbenih deja-\mosti 1976—1980 ožje in širše druž-
beno politične skupnosti.
FINANCIRANJE
Za uresničitev zastavljenih nalog predlagamo naslednji
finančni plan:
1. Nove investicije 300.000.— din
2. Vadrževanije obstoječih objektov 90.000.— din
3. Delovanje SŠD UO.OOO.— din
4. Delovanje društev in organizacij 315.0O9.— din
5. Dejavnost za razvoj množičnosta
(Akcije) in medobčinska sodelovanja
telesncikoltumih organizacij 12O.O0O.— din
6. Materialni izdatki, OD, nagrade
in financiranje skupnih služb 85.000.—din
7. Obvezna rezerva 1 % 11.000.— din
8. Sofinanciranje republiškega in zveznega
pi-ograma 210.000.— din
Skupni izdatki 1.141.000.—din
K sodelovanju za dosego zastavljenih nalog vabimo
vse občane, saj bomo samo na ta način z zastavljenim pix)-
gramom uspeli v zadovoljstvo nas samih, še posebej pa
naših najmlajših.
Varstvo otrok ne pomeni samo varstvo samo in s tem pomoč zaposleni materi, pomeni tudi vzgojo, saj je znano
in dokazano, da otroci iz vrtcev v šoli bolje uspevajo. Zato se občasno varstvo predšolskih otrok uveljavlja tudi
na podružničnih šolah... In igre so v vrtcu hudo resna stvar, odkrivata obrazka z naše fotografije ...   Foto: D. M.
16. stran — NOVI TEDNIK
Št. 44 — 7. november 197^
V SiCUPNEM INTERESU OBČANOV OBČINE lAŠkO
PREDLOG PROGRAMA SKUPNOSTI
SOCIALNEGA SKRBSTVA OBČINE
LAŠKO ZA LETO 1975
Osnovna izhodišča za programsko usmeritev dela in
nalog bodočih skupnosti socialnega skrbstva so vsebovana
v ustavah SFRJ in SRS, kongresnili dokumentih VII. kon-
gresa ZKS in X. kongresa ZKJ, zakonu o socialnem skrb-
stvu in nad 30 zakonskih ali na podlagi zakona izdanih
predpisov, katerih izvajanje (delno ali v celoti) spada v
področje socialnega skrbstva. iMed najpomembnejše in
najobsežnejše spadajo predvsem zakon o družinskih raz-
merjih, predpisi s področja invalidsko pokojninskega in
zdravstvenega zavarovanja, predpisi o razvrščanju otrok
in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem raz-
voju itd.
Socialno skrbstvo je sistem dejavnosti in v ukrepov, s
katerimi se zagotavlja pomoč posameznikom, družinam,
skupinam deiovnih ljudi in občanom, ki niso sp>osobni za
delo in nimajo sredstev za preživljanje, varstvo mladolet-
nih oseb, za katere ne skrbijo starši ter drugih oseb, ki
ne m.orejo same skrbeti zase, za varstvo svojih pravic in
koristi.
Program cib&ega dve zelo široki področji:
— varstvo otrok m dnižine in
— varstvo odraslih
VARSTVO OTROK IN DRUŽINE
je izredno široko in zelo delikatno p>odročje, saj sc
ravno tu srečujemo z najintimnejšimi in najbolj bolečimi
problemi občanov. Delo na tem področju narašča, število
izven zakonske zveze rojenih otrok je sicer v primerjavi
z zadnjimi leti konstantno, vendar pa narašča število po-
sredovanj v preživninskih zadevah in predvsem v posredo-
vanju v družinskih sporih.
Otrokom, ki so brez staršev in tistim otrokom, ki ži-
vijo v neprimernih in skrajno neprimernih družinskih raz-
merah, se zagotavlja oblika varstva z rejništvom v tuji
družini. Rejništvo je že povsem nadomestilo varstvo v so-
cialnih zavodih. Problem predstavlja pa seveda p>omanj-
kanje ljudi, ki imajo pK>goje za rejništvo in ki bi bile
voljne sprejeti otroke v rejništvo in jim nuditi domač-
nost in toplino. Vzrok je treba iskati tudi v premajhnem
nagrajevanju rejnikov, saj znaša poprečna rejnina v občini
za leto 1974 481,00 din mesečno. Za to obliko varstva otrok
je bilo skupno porabljenih v letu 1974 — .57.300.00 din.
Druga oblika varstva otrok, ki so brez star.šev ali
katerih starši niso sposobni skVbeti zanje in njihove pra-
vice, je skrbništvo. To so otroci iz družin alkoholikov ali
duševno prizadetih staršev, katerih družinske razmere
se ne dajo sanirati in se s postavitvijo pod skrbništvo
zaščitijo njihove najosnovnejše pravice.
V primerih, ko ni možna več nobena oblika varstva,
se odda otroka v posvojitev tuji dmžini, kjer najde otrok
vse razumevanje in občutek varnosti, ki ga potrebuje za
svojo rast in razvoj.
Posebna skrb velja otrokom z motnjami v duševnem
in telesnem razvoju, kar je tudi ena od najtežjih nalog
socialnega skrbstva. Tu velja pripomniti, da dejavnost v
zvezi z odkrivanjem prizadetih ob rojstvu in v razvojm
dobi do vključno treh let ni zadovoljiva. Najbolj zaneslji-
vo je še detekcijsko delo pred in ob vstopu v šolo z raz-
vrščanjem (katcgv)rizacijo), vendar pa je to delo še vedno
kampanjsko m še ni postalo del strokovne "aktivnosti.
Stroški razvrščanjd bremenijo v celoti socialno službo
in so znašali v letu 1974 — 18.^55,00 din.
Lažje prizadeti otroci ?e šolajo v Posebni osnovni
šoli. V letu 1974-75 je vključenih 114 otrok. To so otroci,
ki se bodo po končanem šolanju lahko vključili v proi?;-
vodnijo m normalno življenje. Za težje prizadete otroke
pa so kapacitete obstoječih zavodov za delovno usposab-
ljanje in varstvo premajhne. Zato se socialna služba težko
bori. za sprejem takih otrok v primerne zavode, problem
pa je tudi kritje teh stroškov, ki so izredno visoki (npr.
oskrbnina v Dornavi znaša 105.30 din dnevno).
Skupni stroški za leto 1974 v teh domovih so znašali
— 1R2.635.00 din.
Skrb za osebnostno in vedenjsko motene otroke in
mladostnike je prav tako ena izmed nalog socialnega
skrbstva. V zadnjem času število teh otrok zopet na-
rašča, tako po šte\ilu prekrškov, kot po številu kaznivih
dejanj. Razen teh otrok in mladostnikov, ki so bili obrav-
navani, so še otroci, ki s svojimi dejanji še niso opozorili
nase, obstaja pa nevarnost, da se bodo prej ali slej zna-
šli v vrstah delinkventov. Registracija motenj, prekrškov
in kaznivih dejanj, je možna n.a šolah, ki imajo dobro
organizirano strokovno svetovalno službo. Ravno <ako tem
delu niso kos občinske svetovalne službe, ki so kadrov-
sko šibke in lahko rešujejo ic najbolj pereče socialne pro-
bleme. Razlog neuspešnosti na tcrn področju je tudi dej-
stvo, da je bil ot.rok ali mladostnik prepozno odkrit in
da ni bilo nič storjenega v fazi njegove osebnostne mo-
tenosti.
Stroški za oskrbo otrok v vzgojnih zavodih (VPD Ra-
deče in Vzgojni zavod Preddvor pri Kranju) so znašali v
letu 1974 - 51.0G3,00 dm.
\/ARSTVO ODRASLIH
obsega pomoč osebam, ki so iz različnih vzrokov v
takih socialnih težjavah, da nujgo potrebujejo pomoč
družbe. Pomoč je potrebna duševno in telesno prizadetim
oseba.m, osebam z družbeno negativnim ponašanjem ter
osebam, ki so za pridobitno delo nesposobne.
Občina Laško spada po številu prebivalcev, starih nad
65 let, med staro prebivalstvo, saj je od skupnega števila
prebivalcev, ki znaša 18.446, starih nad 65 let, 2.046 ali kar
11 odst. od vsega prebivalstva v občini. Pretežno število
teh oseb živi na nerazvitem ob.nr.očju občine t. j. na ob-
močju Kozjanskega.
Pomoč, ki se nudi tem občanom je v obliki rednih
družbenih denarnih pomoči, oskrbe v tuji družini in oskr-
be v splošnih in posebnih socialnih zavodih. Sevedia pa
se pri njih porajajo tudi drugi problemi, kot je slabo
zdravstveno stanje, potrebna nega na domu, predvsem pa
osamljenost in zapuščenost. Večina starih ljudi ima sicer
zagotovljeno materialno varnost (preko delavskega in
kmečkega zavarovanja), vendar pa jim je potrebna še
dodatna pomoč, to je so^seska pomoč. Ta pa je uspešna
tam, kjer so delavne tudi socialne komisije pri krajevnih
skupnostih in kjer so ljudje pripravljeni pomagati sta-
remu človeku zgolj iz humanosti.
Redna družbena denarna pomoč se daje vsem tistim
občanom, ki jim predstavlja to edini vir za preživljanje,
dodatni vir za preživljanje in pa tistim, ki so zaradi tre-
nutno objektivnih vzrokov zašli v težak socialni položaj.
V letu 1974 se je poprečna družbena denarna pomoč moč-
no zvišala napram prejšnjim letom, saj znaša 308,00 din
mesečno, tistim pa, ki jim ta predstavlja edini vir za pre-
življanje, pa znaša v skladu z družbenim dogovorom o iz-
hodiščih za politiko in financiranje družbenih denarnih
pomoči, 550,00 din mesečno. V posebnih primerih se do-
deljujejo tudi enkratne družbene denarne pomoči in tudi
enkrat letno zimske denarne pomoči, za nakup kurjave in
izboljšanje materialnega stanja družin in občanov. Prav
tako se nudi pomoč ostarelim kmetom, ki sicer že preje-
majo kmečko pokojnino, pa jim ta ne zadošča za pre-
življanje. Posebno kategorijo predstavljajo civilne žrtve
vojne, kjer so zajeti invalidi s 00—100 odst. invalidnostjo,
denarna pomoč pa se dodeljuje tudi družinskim članom,
katerih hranilec je v obvezni vojaški službi, ki je pred-
pisana s temeljnim zakonom, vendar pa sredstva v celoti
zagotavlja občina v proračunu.
Vsi uživalci družbene denarne pomoči so tudi zdrav-
stveno zavarovani in trenutno ima zdravstveno varstvo
103 uživalce denarne pomoči. iMesečni prispevek znaša za
1 uživalca 107.00 din.
Za vse oblike dnižbene denarne pomoči in zdravstveno
varstvo je bilo porabljenih v letu 1974 — .504.053,00 din.
Tistim občanom, ki n so sposDbni skrbeti zase, se nu-
di oskrba v domu ali v tuji družini. Vendar pa je težko
najti primerno družino, kjer naj bi takšen človek imel
res zagotovljeno zadovoljivo oskrbo in nego, posebno tež-
ko pa je to za starega človeka, ki je duševno in telesno
prizadet. Delno je tudi vzrok premajhen znesek oskrbnine,
pa tudi v prezapo.slenosti ljudi na podeželju in v strukturi
prebivalstva, ker dejansko ostajajo doma predvsem osta-
reli ljudje.
Celotno oskrbo nudijo občanom socialni zavodi, kjer
se šele v zadnjem času izboljšujejo pogoji za varstvo
oskrbovancev Občina Laško svojega doma oskrbovancev
pima, je pa soustanovitelj Trubarjevega doma v Loki pri
Zidanem mostu. Glede na to. da ta zavod sprejema oskr-
bovance iz petih občin, ne more z ozirom na sedanjo
kapaciteto zadostiti vsem potrebam. Trenutno se nahaja
v domskem varstvu (splo.šni zavodi) 33 občanov, za ka-
tere občina plačuje celotno oskrbnino. V letu 1974 je bilo
porabljenih v ta namen — 46".641,00 din.
Težje prizadete odrasle o.sebe (težji telesni invalidi in
duševno prizadeti) se nahajajo v posebnem zavodu Hra-
stovec-Trate in Ponikve Dobrepolje, kjer je oskrbnina
znatno višja in je za sedem oskrbovancev znašala v letu
1974 oskrbnina — 175.347,00 din.
Na področju varstva odraslih se obravnava tudi prob-
lematika alkoholikov in družbeno neprilagojenih oseb. Al-
koholizem ni samo socialno skrbstveni, ampak mnogo šir-
ši socialni in gospodarski problem. Tu se socialna služl>a
srečuje z najbolj bolečimi in težkimi problemi kot: uni-
čene družine, zanemarjerj in zapuščeni otroci in ne na-
zadnje tudi s preživljanjem svojcev alkoholika.
V občini deluje koordinacijski odbor za boj proti al-
koholizmu ter klub zdravljenih alkoholikov, ki šteje tre-
nutno 41 članov.
Glede na zelo široko področje .socialnega skrbstva
programiramo za Ifeto 1075 naslednje najvažnejše naloge:
— načrtni izbor rejniških družin za otroke ter boljše nii-
grajevanje rejnikov;
— nudenje aktivne pomoči vsem družinam, ki imajo mo-
tenega otroka, da se njihov' socialni položaj zaradi tega
ne bo poslabšal;
— zagotovitev takojšnje strokovne, obravnave otrok in
mladostnikov, po ugotovitvi njihove motenosti;
— podpiranje načrtov, da se. razširi omrežje zavodov za
delovno usposabljanje otrok;
— podpiranje akcije za odpiranje delavnic pod posebnimi
— evidentiianje starih ol>čanov, ki so potrebni materialne
in nematerialne pomoči;
— tesnejše sodelovanje s socialnimi komisijami pri KS,
RK in Dru.štvom invalidov;
— realizirati družbeni dogovor o izhodiščih za politiko in
financiranje družbenih denarnih p(nnoči v celoti;
— posvetiti večjo pozornost izvenzavodskomu varstvu (po-
sebne rejniške družine za prizadete o.sebe);
— podpiranje razvoja invalidskih delavnic in izboljšanj«
možnosti za zaposlovanje invalidnih oseb);
— podpiranje ustanovitve ziivc>da delovno zaščitnega tip«
za alkoholike, ki predstavljajo stalno nevarnost za svojo
okolico, zlasti za družino, v katerem bodo ti alkoholiki
ustvarjali z delom del sredstev za vzdrževimje;
— nudenje iinančne pomoči klubom zdravljenih alkoholi-
kov na območju občine.
V letu 1975 bodo skupni stroški za dajatve socialneg«
skrbstva (vse oblike pomočil) zna.šali — 2,573.200,00 din.
Za investicije (Trubarjev dom, oprema poslovnih pr*
štorov skupnosti) — 410.000,00 dn.
Sredstva za delovanje socialno humanitarnih organi-
zacij — 27.000,00 din.
Sredstva za delovanje službe .soc. skrbstva (materialni
stroški, osebni dohodki, adaptacija in ureditev poslovnih
prostorov) — 6-38.000.00 din. .
Skupaj — 3,648.200,00 din.
Nemočnosl ogroženega otroštva ln betežna dostikrat
v kot odrinjena starost sta najpogosteje predmet
socialnega skrbstva. Kadar odpove vest posamezni-
kov, kadar ni nikogar, ki bi ga pekla vest za nepre-
skrbljenega otroka, za ostarelega starčka, takrat mora
biti zbujena vest družbe. Kakor mi danes starim in
otrokom, tako otroci nekoč nam, ko ostarimo. Krog
se nenehno vrti . ..
STROKOVNE SLUŽBE ZA PODROČJE
SOCIALNEGA SKRBSTVA
Naloge s področja sccialnesa skrbstva .so se do sedaj
opravljale v okviru občinskih upravnih organov, tak«
strokovne kot administrativno tehnično računovodske. 2«
opravljanje strokovnih nalog so bili po sedanji sistemiza-
ciji predvideni štirje socialni delavci. Ta mesta pa niso bil*
zasedana zaridi pomanjkanja t6i;a profila delavcev, kar se
je odražalo precej v kvaliteti in obsegu opravljenih naloS-
Iz tega razloga se je v znatni m.eri preveč zanemarjali
preventivno učinkovanje na vsem področju soc. skrbstva^
Da bi bilo mogoče v bodoče zadovoljivo opravljati vse
v to podredje spadajoče naloge, je nujna 100 odst. zased-
ba že sedaj sistemiziranih socialnih delavcev (to delo oP"
ravljata sedaj samo dva soc delavca), kar je v mejah dc^
ločenih normativov, po katerih naj bi na 4.500 prebivalce
bil po 1 soc delavec. Menimo, da je ta normativ za
čino Laško še vedno minimalen, glede na soc. struktur"
,,igreUivalstva ter na obsežnost in težavnost terena.
§t. 44 — 7. november 1974
NOVI TEDNIK — stran 17
NEOBDELANA
ZEMLJA
(;ospo<larsko zaostala ob-
piocja bi morala dobiti ceste,
vodovod in industrijo, sicer
bodo mlajši ljudje pobegnili
od dornji Tako nekateri pred-
lagajo za Kozjansko, Haloze
jn druge podobne kraje v
Sloveniji. Pozabija.jo pa. da
ni dovolj, če ljudje le osta-
nejo v takih krajih, ampak
bi bilo treba tudi obdelavati
vso kmetijsko zemljo.
Mnogim kmetom ne more
dati skopa zemlja na malih
kmetijah dovolj dohodkov.
Iščejo dodatni zaslužt«k in
zaposlitev. To jim omogoči
tovarna, ki jo postavi.fo v
bližini, ali dobra cesta, po
kateri se lahko vozijo vsak
dan v oddaljeno tovarno. Do-
datni dohodek pa se sčasoma
spreminja v glavnega, zlasti
pri mlajših kmečkih ljudeh,
ki kmetije ne cenijo tako kot
njihovi očetje. Želijo si več
prostega časa, posestva so
slabše obdelana. Ne le na
skopi hribovski zemlji, celo v
Savinjski dolini nekateri že
opozarjajo na take pojave.
Neobdelane kmetijske ze-
mlje je vse več. Nekateri
lastniki ne utegnejo pokositi
travnikov, ko jim trava zraste
sama. še manj utegnejo se-
jati in žeti. Kmet je že plačal,
da so mu s traktorjem pre-
orali n.jivo, pa ni posejal ko-
ruze. Zaradi priložnostne za-
poslitve baje ni utegnil. Več
mu je pomenil dnevni za-
služek kot koruza na lastnem
polju. S takim zaslužkom se
sicer izboljšuje življenska ra-
ven ljudi — toda ali kme-
tijstvo ni več pomembno?
Zaradi možnosti zaposlitve
kmečkih ljudi v drugih dejav-
nostih ostaja \'se več zemlje
neobdelane. V občini Ravne
na Koroškem je to postal
že občinski problem. Takega
razvo.Ja se ne bojijo kmetje,
zlasti ne njihovi otroci, saj
se lahko zaposli,>o v bližnjih
industrijskih podjetjih. Bojijo
se delavci, ki potrebujejo tudi
hrano, ne le zaslužek v de-
narju. Občinski 'organi in
delovni kolektivi v tej občini
že delajo načrte, kako bi v
prihodnje zadržali dovolj
kmečkih l,iudi na kmetijah,
da bi priredili več mleka,
mesa in pridelali več drugih
živil. Hrana posta,)a vse bolj
dragocena pri nas in na sve-
tovnem trgu. Bilo bi nespa-
metno, če bi se zanašali le
na to, da jo dobijo od drug-od.
Kozjansko je še daleč od
tega, da bi ga lahko primer-
jali s koroško industrijsko
razvito občino Ravne. V hit-
rem gospodarskem razvoju
Pa se razmere lahko kmalu
spremenijo, zlasti če se bodo (
*a zaostala območja zavzeli
tudi drugi in ne bo pre-
puščeno vse prebivalcem sa-
mim. Ceste bodo speljale s
'•onetij še več ljudi v bližini
industrijskih krajev, če bo
življenje na njih težko. Zato
M bilo treba zaostalo kme-
tijstvo razvijati enako hitro,
^ot omogoča ljudem dodatno
zaposlitev v drugih dejav-
nostih. Le tako bo mogoče
Zagotoviti, da bo vsa kme-
tijska zemlja sodobno ob-
ilelaiia.
Za Haloze nekateri pred-
da bi namesto starih
Vinogradov in sadovnjakov
Posadili gozdove, ljudi pa
^poslili v drugih dejavno-
stih. Za ljudi bi sicer bilo
Poskrbljeno, če bi res dobili
JfUgo zaposlitev — toda ali
^1 pogozditev pomenila naj-
••olj gospodarni razvoj? Po-
bi lahko enako pogozdili
^ veliko drugih posestev na
Jlabši zemlji. V Sloveniji pa
"•ftamo premalo ravninske
**nUje, da bi 'kmetijstvo pos-
1'^Ševali samo na njej.
J02E  PETEK
V ponedeljek popoldne je bila v Ponikvi i)ri Šentjurju velika slovesnost. Delavka
ljubljan.ske tovarne dekorativnih tkanin Marija Murn je položila temeljni kamen za
gradnjo nove šole za 300 učencev na Ponikvi. To je solidarnostna pomoč ljubljanske
mestne skupščine občini Šentjur za odpravljanje potresne škode, šola, ki bo imela
osem oddelkov, bo zgrajena 25. avgusta 1975, gradbena dela pa bo izvajalo gradbeno
podjetje Obnova iz Ljubljane, šola bo veljala milijardo starih dinarjev.
Foto: Drago Medved
EESi PROBLEM:
JESENSKA SETEV
Jože Petelinek je doma
v Radani vasi pri Zrečah.
Kmet je in zato smo ga
povprašali, če mu muha-
sto vreme povzroča kake
probleme pri jesenski se-
tvi.
»Takole vreme je za
nas, kmete, res velik pro-
blem. Poglejte, kmetje
imajo vse več strojev in
kmetijske mehanizacije,
da bi lahko brez večjega
truda že opravili jesen-
sko setev. Pa nam nagaja
vreme! No, ja, tudi se-
menski mateinal mal-
ce pogrešamo, predvsem
tistega boljšega. Pa ludi
to bi še šlo, samo da bi
bilo vreme. Kljub vsemu
pa smo del jesenske set-
ve vseeno že opravili Na
moji kmetiji smo s setvi-
jo že zaključili. Dejal bi,
da je tudi 50 odstotkov
ostalih kmetov v laši va-
si že posejalo pšenico. Ve
ste, nekatere njive so bi-
le ze prej godne za se*^ev.
Odvisno je tudi od tega,
ali so kmetje še pred de-
ževnim vremenom uspel:
pospraviti koruzo in osta-
le pridelke z njiv, ki m
jih potem zasejati s pše-
nico.«
»In če bo vreme še na-
prej slabo, ali to v večji
meri vpliva na kvaliteto
pšenice?«
»Lanska jes^n je bila
približno taka kot letos.
Toda takoj po setvi je za-
čel mraz in je zadržal ka-
litev tja do sredine de-
cembra. V zelo p>ozni je-
seni, že skoraj v začet.^u
zime, pa je pšenica le
vzkhla in se ze.o slabo
obrasla. Kljub temu pa
je bil pridelek še kar za-
'dovolijdv. No in zato ra-
čunamo, da če bo vreme
letos še kolikor to -ki
ugodno in bo tudi pšeni-
ca lahko vzklila in se
obrasla, ne bo večjih pro-
blemov spomladi, pa če
prav star pregovor pravi:
Boljše decembra kot no-
vembra, pa tega oče sinu
naj ne bi povedal!«
»Zamujenega torej ni še
nič?«
»Ja, star pregovor pra-
vi, da smo zamudili. To
da še nekaj je res. Pre-
več obraščeno žito ples-
ni!«
D. S.
ZIMA NA GOLTEH
Čeprav so se nekateri smučali že prej, lahko nedeljo.
novembra označimo kot začetek smučarske sezone na Gol-
teh. Ta dan je bilo v Moravi že okoli sto smučarjev.
Poročila v torek zjutraj pa so znova presenetila. Cez
noč je namreč zapadlo 20 cm pršiča, vrh tega je močno
snežilo še v dopoldanskem času. Na Golteh so smučiša že
pripravljena, stalno na delu pa je tudi teptalni stroj.
Golte vabijo v svojo zimsko naravo.
agrbUhnika
Nudi cenjenim kupcem kmetij-
ske stroje in kmetijsko orodje,
razna gnojila in zaščitna sred-
stva, rezervne dele za kmetijske
stroje in osebna vozila, gume in
drug potrošni avtomaterial, ter
razna specialna orodja za raz-
lične poklice.
Obiščite našo blagovnico v Ce-
lju, kjer boste pod eno streho
dobili vse, kar potrebujete za va-
šo kmetijo, avto in vaš vrt.
18 stran — NOVI TEDNIK
§t. 44 — 7. november 197^
O ŽIVLJENJU SAMOTARKEl
Razdrapana bajta, pokrita s slamo, razkriva kot kurtizana, čisto brez sramu, svojo
notranjost. Sestavljajo jo bruna, ki so se že nagnila in se bodo zdaj zdaj zrušila vase.
In na tistega, ki v njej živi. Takšna domovanja so največkrat simbol revščine in v njih
domujejo socialni podpirane!. Ko jih obiščeš, se bojiš zastaviti korak, ker ne veš, kaj boš
notri našel — ali oslabljenega starca, ki ga je uničil alkohol, ali pa apatično ženo, ki
ji kopica otrok ne da več živeti.
V bajti, ki je bila nekoč lepa lesena hiša, v Klokočovniku 7 nad Ločami smo našli
socialno podpiranko, ki živi s 25 starimi tisočaki na mesec in je SREČNA. Vsak mesec
jih dvigne na krajevni skupnosti v Ločah, kamor zaide tudi po nakupih. »Nič mi ne
manjka,« pove sama in v njenih očeh je toliko iskrivega življenja, da ji verjamemo.
Ko smo se s prijaznim
spremljevalcem iz krajev-
ne skupnosti Loče odpra-
vili na pot, AMALIJO
ZLAMBERGER iskat, smo
šli preko polj in travni-
kov. Polja so bila že
prazna, razen kolikor jih
niso že zase j ali. "Koruzi-
šče je bilo že posekano
in postavljeno v kupe po
njivah. Sonce je slabotno
posijalo m se mešalo z
meglico, ki se je parila
iz jarkov. To je čas zrele,
pozaie jeseni, ko so trav-
niki že mrtvi, ko listje
odpade z jagnedov in z
jelšja. V jarkih so se na-
birale luže, spremljal nas
je potoček, cesta je bila
mebka in šumelo je pod
nogami. Skozi mešani
gozd, ki je svoje bogast-
vo že stresel iz vej, smo
prišli do Malikine kočice.
Stoji na samem, obdana
z brajdo in »plantažami«
fižola. Tega smo tudi naj-
prvo zagledali, ko smo
stopili v njen dom.
SAMOTARKA,-
Bi J! REKLI
če se nam ne bi Mali-
ka, ki si je že nabrala
niz iz 65 let, ob našem
prihodu vzpodbudno na-
smehnila, bi mislili, da
imamo opraviti s samo-
ta rko, ki ne mara ljudi
in se je zaradi njih zapr-
la v samoto. Tako pa se
je njena postavica, majh-
na za po. fižol me prekle,
zvedavo postavila na no-
ge, z rokami pa uprla v
predpotopm gašperček m
odgovarjala na naša ra-
dovedna in začudena
vprašanja. Skledo z žgan-
ci je odložila (rekla pa
je, da je rižoto, bilo je
ob enajsti, uri dopoldan),
in ob straneh spletene
kitke, vse preprepredene
s sivimi niuni, so potr-
jevale ali zanikovale Ma-
likine besede. Nič uma-
zane bluze, ki si jih je
nataknila eno na vrhu
dmge, da jo ne bi zeblo,
so bile skrbno zapete,
urejene in v skladju s
predpasnikom, ki ga je
nosila.
V edinem bivalnem
prostoru, črnem  od  saj.
ker se ji kadi kljub sta-
ri lončeni peči in še zra-
ven dodanemu gašperčku,
ji stoji postelja in dva
zaboja. Eden je večji od
drugega. V manjšem ima
spravljeno hrano za hu-
de čase, v večjem pa
obleko, če bi kdaj toliko
onemogla, da ne bi ^eč
šla med " ljudi, ki skrbe
za njo in ji tudi z oble-
ko pomagajo. Poleg po-
stelje, na postelji, v ko-
tu in na peči pa je bilo
veliko, veliko fižola. Vse
Malikino oogastvo za zi-
mo. Skrbno ga je nego-
vala vse leto m najraje
ga je. Krompirja si ni
zasadila, ker ji je gospo-
dar rekel, da bi privabila
s tem na njivo veliko vo-
luharjev. Pa si zato krom-
pir kupi, pa tudi drv si
je napravila za zimo. Ka-
ko, smo vprašali, pa živi
z borimi 25 tisočaki in si
kupuje drva, krompir in
vsak mesec si priskrbi
makarone m moko? Ka-
ko je glodalo v nas, ki
nam desetkrat večja vsota
komaj zadostuje za živ-
ljenje? »Fižol sama pri-
delam, poglejte koliko ga
imam (s čisto majceno
roko je ponosno razkazo-
vala svoje fižolovke), top-
lo mi je tudi in kadar
kaj rabim, grem v vas
in kupim. Pa obiščejo me
in tudi kaj prinesejo. Za
najemnino plačujem dva
jurja in to ni veliko, pa
šparam, veste, šparam, da
bom kaj imela, kadar mi
bo hudo.«
Ko se je Malika pred
65 leti rodila v bližnji va-
si Jerneju, ji je otroš-
tvo potekalo med kura-
mi, svinjami in volmi.
Kolikor daleč ji seže spo-
min, je bila dekla, njena
specializacija pa živina,
se pravi, kravja dekla.
Spala je z njimi, vonjala
njihov topi ^adah in v
nočeh sanjala z njimi
vred. Nikoli si ni kaj po-
sebnega želela. Še moža
ne. Tako je ostala sama,
pa čisto nič zagrenjena
in še danes prepričana,
da bi lahko »ujela« veli-
ko mož. Prikazujejo se
ji v sanjah, pogledujejo
skozi njena majcena ok-
na, pripeljejo s« z avto-
mobilom, vse polno jih
je, ona pa se jim smeji
in jim ne odpre. Ker ima
Malika bujno domišljijo,
nam sanje izda za resnič-
nost. In kitke ji ob stra-
neh spet drobceno po-
žvenkljajo. Bradica se ji
strese in kocine na njej
so še bolj srebrne, ker
jih   je   osvetlilo   sonce.
Malika je čvrsta in ma-
lokdaj bolna. »Ja, pa bi
me skoraj pred dvemi le-
ti pobralo, odpeljali so
me v Celje v bolnico in
tam so mi lase ostrigli.
Pa so mi spet lepo zras-
li, kajne?« nam je zaup-
no povedala. In to je bil
tudi njen edini sprehod
v svet, med tuje ljudi.
»Tam mi je ena sestra
dala piščalko in do lan-
skega leta sem jo imela
zaklenjeno v omari«. Po-
kazala nam je v majhno
hišno nišo in tam ribniš-
kega petelinčka, ki v riti
piska, res ni bilo več.
Huduje se nad otroki,
ker so ji ga verjetno oni
vzeli ali pa ga je . . . zgu-
bila. Zelo rada ima otro-
ke in le za trenutek se
je  pohudovala  nanje.
ENKRAT
NA MESEC
V VAS
Okoli prvega se je Ma-
lika vsak mesec odpravi-
la v vas, da dvigne na
krajevni sikupnosti soci-
alno podporo, nakupi vse
potrebno za življenje in
spet odrine v samoto
med fižolovke in brajde.
še pred letom dni je bi-
la podobna pdtovki, ki
je s petelinčkom v roki
in žvižgaj e nanj nazna-
njala Ločanom svoj pri-
hod. Za njo se je usuia
vaška otročad in Malika
je bila v središču pozor-
nosti. Ko so ji petelinč-
ka ukraoli, jo dolgo ni
bilo med ljudi. Pogrešali
so jo, jo obiskali in pred-
lagali, da bi jo dali v
dom za ostarele. Pa se je
odločno uprla in še nam
je zatrdila, da ne gre to-
liko časa, dokler bo zdra-
va in si bo lahko uredila
življenje tako, kot do
zdaj. Le če bi imela svo-
jega petelinčka, ki je žvr-
golel lepše od ptičjega
zbora...
Hrepenenje ji je zastr-
lo pogled, a je kmalu
ugasnilo. Vsakemu člove-
ku je ix>treben talisman,
ki ga pokaže ljudem ah
pa ima globoko zaklenje-
nega v srcu. Toliko huje,
če ga kdo ukrade, ogo-
ljufa ali umaže.
Malikina sreča, preki-
njena le z ukradenim pe-
telinčkom, nam je bila
na dlani. Nikoli ni oku-
sila poštenega ležišča, ker
je vedno spala v hlevih,
zdaj pa že enajsto leto
v podprti bajti na Klo-
kočovniku. A ne mara
drugam, ker je tu našla
svoj  mir  in  tiho  srečo.
Ko smo se tega jesen-
skega dne vračali po po-
ti med vresjem navzdol,
preko vinsko modrega
grebena in temno škrlat-
nega hriba, smo z zatika-
jočim jezikom povprašali
škorca, kaj misli o tem,
kaj je sreča, kaj da je
življenje. . pa je ptič
zaklical:- Samo življenje!
Življenje! Življenje! in ta-'
ko odgovoril na naša nad-
ležna po;zvedovanja. Z
očmi smo se sprehodili
še po U'/Pneii marjetici
in iskali odgovor v njeni
milini. In legli bi še na
zemljo in povprašali ko-
bilico, ki je tovorila bil-
ko v svojo luknjo, kaj je
sreča. In čebelo in mrav-
ljo in če bi ležali dovolj
dolgo, še veščo, ki se
prikaže zvečer m je mod-
ra, ker veliko vidi. Pa bi
vse skomignile z rameni
in se nasmehnile, nič
rekle in zato nemara ve-
do kaj je življenje . . .
Sreča. Vedo, pa skrivno-
sti ne povedo?
Ko smo torej povpra-
šali ljudi, Maliko, ptice
in žuželke, kaj je to (pri
tem pa n.smo postali či-
sto nič bolj modri), mo-
ramo reči naravnost, da
ne vemo. Ali pa je to ti-
Ki mir, ki smo ga spo-
znali v socialni podpiran-
ki Maliki, pa je nam že
toliko časa tuj? Nič že-
lja, le življenje tako kot
je, s fižoli v skledi in
mirnimi nočmi? Pa je to
res?
Besedilo:
ZDENKA   STOPAR
Slike:
DRAGO MEDVED
tj 44 — 7. november 1974
NOVI TEDNIK — stran 19
DO VARŠA VE IN NAZAJ - 3  PIŠE: D.IAGO MEDVED
PRED NAMI JE POLJSKA
Po skoraj celodnevni
vožnji po Češki smo se
dodobra nagledali nepre-
glednih polj, posejanih s
sladkorno peso, tisto na
vadno peso in še s čim.
Naša Irena jo je tako
vneto napovedovala . in
omenjala, da se je počasi
vzdevek »pesa« kar nje
prijel in se ga menda še
sedaj ni znebila.
Na Češkem so polja ze-
lo skrbno obdelana. Dj
koder seže oko, je zem-
lja,  na  kateri  se  pozna
delo kmečke roke ali me-
hanizacije Cesta je ozka
kot so naše, pa tudi vi
jugasta. Vendar pa smo"
imeli ves čas poti po
Ceški velik problem. N:
kjer nismo ob cesti našli
napisa za gostilno. Prav
nič ne pretiravam, če po
vem, da je vladala v av-
tobusu žeja in domačih
zalog je kmalu 2ananj
kalo. Oči smo morali
prav napenjati, če smo
hoteli stakniti ob cest:
kakšno   manjšo   gostilno
ali kaj podobnega, da
smo lahko opravih tiste
najnujnejše biološke po-
trebe z odtakanjem in
natakanjem. Toda ko smo
prišli do dobrega češkega
piva, smo si oddahnih.
Tudi zaradi tega, ker je
bilo povsod smešno po-
ceni. Pol htra le dve kro
ni ali i>a še manj.
Tisti dan, ko smo se
peljah proti poljski meji,
smo imeU za končni cilj
dneva Krakow. Vsa sre-
ča, da ni preveč oddaljen
od meje. Pa o tem po-
zneje. Zdaj pa se vrnimo
med naše goste v avto-
busu. Kot sem že omenil,
so se kmalu vsi razživeli.
Pevski zbor je opravljal
svojo nalogo bolj z voljo
kot s posluhom, a to so
bile izjemne okoliščine
dela in jim je bilo zato
oproščeno. Oproščeno tu-
di zaradi tega, ker je bil
naš pevski zbor neiuiič-
Ijiv in bomo v prihodnji
številki objavili zgodo^vin-
ski posnetek naših »slavč-
kov«, čeprav je med nji-
hovim koncertiranjem ne
kdo zlobno dejal, da
imajo glasove, kot bi pr;
sosedu psa tepli...
Preidimo raje na nekaj
zelo zanimivega. Takšen
kolektiv, kot smo bili mi
v petih dneh potepanja
ima vedno najmlajšega
in najstarejšega, oziroma
najmlajšo in najstarejšo
zastopnico. Ni bilo treba
dolgo ugibati, kdo bi to
bil. Najstarejši udeleže-
nec izleta je bil FRANC
REBEVŠEK iz Strmca
Kljub temu, da m žen
skega spola, ne bom iz-
dajal letnice, ker smo se
tako domenili. Enako
pravnost pač, tu se nič
ne more. Najmlajša je
bila IVANKA BRACUN
iz Dekmance pri Bistrici
ob Sotli. Zelo prisrčnt'
sta se objela in cmoknilo
je, da je bilo veselje. Na
srečo   Rebevškovegu   ata
ml je pri sh.tanju ileš
zatajil in je mca ponav-
ljati. Sicer se je »branil«
na vse pre'°-ge, a a-u ni
nič poma>,'a'<. Naj stare,
ša udeleženka izleta in
najmlajši udeleženei sta
si tud: zmenjala znake
naklonjenosti na spiOšno
zadovoljstvo rs-eh v avto-
busu. Smeha "cajpak n:
manjkalo. Netcaj iz ško
daželjnosti, največ p<» iz
dobre volje, ki je ni
manjkalo vseh pet dni.
Kakorkoh že, vse se je
dobro končalo in vs; štir-
je »izbranci« so bil. kar
nekako nekaj pK)sebnega.
Tako smo prišh do polj-
ske meje, kjer so bile
formalnosti opravljene v
dobri uri, s tem, da smo
morali zapisati na nekak-
šen listič ves denar, kar
smo ga imeh s seboj
Najbolj sumljiv je bil
naš šofer Tone, no, kma-
lu se ga je lotila okrogi-«
lična poljska uradnica na
carini in sta družno pre-
štela, koliko je imel cven-
ka v žepu in vse je OnO
v redu. Mejo smo prešU
v češkem "Fešinu m avto-
bus je na carinskem blo-
ku stal ravno na mostu.
Poljska nas je pričaka-
la bolj »obljudena« kot
Češkoslovaška. Več pr'>
meta na cesti, bolj pisa-
na vozila in več ljudi pa
opravkih. Pred nami je
bUa velika dežela Naj-
prej smo jo spoznavaj
skozi vožnjo po črni šle-
ziji, ki je znana tudi na-
šim ljudem iz zadnje voj-
ne. Tjakaj so bili mnogi
'ntemirani in iz Šlez je
skorajda ni vodila pot
nazaj. Mi smo jo ime'il
priložnost spoznavati dru-
gače, v lepši luči, prijev
neje.
Najstarejši Franc RebevSek in najmlajša Ivanka Bračim
Najstarejša Ana Vrunč in najmlajši Janez Skornik
PIŠE DRAGO MEDVED
4
Sodelovati z naravo, je vo-
:3kova nujnost. Skoraj ni
Jpravila ali kakršnegakoli po-
sega, ki ga mora opraviti vo-
da ne bi pri tem sodelo-
^ z naravo. Ta mu najprej
Mi zatočišče, kjer lahko
iJrebiva, nudi mu -udi hra-
W, varnost. Omogoča mu
iireniike, omogoča mu izpol-
-ievanje številnih naiOg, ki
in mora biti kos, če hoče
^pešno tolči sovražnika.
Ena od enot je delala lesen
^ost preko Drete. Pod stro-
kovnim vodstvom kapetana
'opoviča to ni bilo težko,
'najvažnejša je organizacija
'*la. čeprav imajo možje na
*bi puške, zaščitne maske
postalo bojno opremo po-
stane obala reke takoj majh-
no gradbišče, kjer zaživijo
najrazličnejši delo^vm stroji.
Najvažnejši je menda kom.
presor, saj je moč priključiti
na njegova mogočna »pljuča«
z zrakom vse vrste strojev
od svedra za les do razbijal-
ca betona, čez čas zapoje s
svojim značilnim zavijajočim
glasom tudi motorna žaga,
medtem, ko nedaleč stran
monotono udarja s težkim
batom makara. To je stroj
za zabijanje težkih lesenih pi-
lotov v rečno dno. da nanje
varno sede celoten most.
Kapetan Popovič je izdal
povelje. Vsi komandirji vedo
za svoje naloge. Načrti so že
Jsdgjanii sekire se z ostrinu
rezili zasekajo v meh .k
Na obali Drete rastejo most-
ni elementi in čakajo, da jih
roke zanesejo v vodo, kjer
bodo združeni v kons^.rukci-
jo nosili v skupnem imeno-
valcu 15 ton. Delo je kmalu
opravljeno, nekaj so fantje
še pustili za nočno vajo, ki
bo naslednjega djie. A to je
bil le del delovišča aa desni
obali Drete. Malo višje, bliž-
je staremu mostu so hrumeli
stroji. Most je pač možno po-
staviti na več načinov. Eden
najhitrejih je ta, da postaviš
težki lansirni most, ki se kar
»sam pripelje« na obalo, le
v vodo ga je treba spustiti.
Elementi so na težkem vozilu,
ki ga je treba postaviti na
obalo. Tudi tukaj ne gre brez
dobro utečene ekipe vojakov.
Vsak zase mora točno vede-
ti za svojo nalogo. Če delo
ni sinhronizirano, je ''se za-
man in pravega časovnega
učinka ne moremo pričako-
vati. Toda fantje so vzeli na-
logo in delo zelo resno. Stari
vodnik prvega razreda Niko-
lov ni mnogo razlagal. Pove
dal je enkrat, a tokrat jasno
in glasno, pa so že fantje sta-
h v vodi. Za njim drugi in
tretji. Dreta je bila premaga-
na.
Največja atrakcija je bil
most sestavljen z železn-mi
elementi, sistema »bejli«. Kar
60 ton nosilnosti ima in če
verjamete ali ne, preko Dre-
te so ga fantje sestavili v os-
mih urah. če bi to ponavlja-
li več dni, bi mu bili kos tu-
di v krajšem času. Na tem
delovišču je prevzel komando
mlad podporočnik čoslav
Stefanovič. čeprav bi človek
pričakoval, da bo na tem de-
lovišču najbolj hrupno, temu
ni bilo tako. Pravzaprav je
bilo tukaj najbolj tihotno,
skrivnostno. Železni elementi
so bili zloženi v travi. Ekipe
so prihajale posamič in po
načrtu po posamezne ele-
mente in jih nosile h kon-
strukciji. Vssk element ima
svoje mesto, cule so se po-
samezne komande: »Podiži,
po-guraj!« in podobne. Res
je, to delo je bilo najbolj
utrudljivo. Železo je težko.
Puška ti visi čez hrbet, na
glavi je šlem. Vojak mora
biti vedno pripravljen. Tudi
takrat, ko ni v strelskem
jarku, čeprav je na delovi-
šču, kjer gradi, mora imeti
puško vedno pri roki, tudi
zaščitno masko. Kaj če so-
vražnik zastrupi ozračje ali
uporabi jedrsko orožje. Dela-
ti je treba znati txx1 vsakimi
pogcji. Zato so vaje, da se
spomnimo na to in obvlada-
mo vse te veščine. No, nič ni
ušlo tudi ostremu očesu ko-
mandanta tabora podpolkov-
niku Milanu Vujičiču, ki je
vsak dan obšel svoje bcrce
na vseh delovnih mestih in
sproti kont^roliral in sprem-
ljal delo na celotnem sektor,
ju. V neposrednem stiku z
vojaki, v pogovoru se ustvar-
ja tista vez, ki odlikuje na-
šo vojsko. Vojaki in stareši-
ne sodelujejo na vseh podro.
čjih in čeprav dobro ve-
mo, da v vojski ni brez ko-
mande ničesar in da vedno
mora biti nekdo nekomu po-
drejen ali nadrejen, ata si
kljub temu vojak in stareši-
na prijatelja. Tc je ena od
glavnih odlik naše vojske, ki
povsem opravičeno nosi
predznak ljudskosti.
Tako se je še en dan prevesil
v noč. Zastava se je tiho
spustila z droga, da bi jo na-
slednje jutro spet zdniženi v
zboru svečano i>ozdxavili.
20. stran — NOVI TEDNIK
St. 44 — 7. november 19^
NAŠ KRAJi
• NAPREDEK DRAŽE
VASI
V Draži vasi pri Slovenskih Ko-
njicah imajo zelo prizadevno kra-
jevno skupnost. Zato občani s po-
močjo skupščine občme Slovenske
Konjice in drugih uspešno razvi-
jajo svojo vas.
Največja pridobitev letošnjega le-
ta je regulacija reke Dravinje, ki
teče sko25l vas. Delo, ki ga je
opravila Vodna skupnost Drava —
Mura, je sofinansirala konjiška ob-
čina. Regulacija je bila potrebna
zaradi gradnje hitre ceste, vas pa
je rešila stalnih poplav, saj jih je
še lani bilo sedem letos pa nobe-
ne več.
2e lani je KS začela z ureja-
njem kanalizacije. LetOs namera-
vajo- dela končati, vendar še čakajo
na pomoč občinske skupščine. Ve-
lik napredek za vas pomeni tudi
asfaltna cesta Slovenske Konjice
— Loče. ki je bila dograjena letos.
Trenutno posvečajo prizadevni
občani Draže vasi največ pozorno-
sti pripravam za volitve delegacij
samoupravnih interesnih skupnosti.
Evidentirali so dvanajst kandida-
tov in izbrali med ljudmi, za katere
vedo, da jih bodo znali zastopati.
FRANČEK   MALI
^ ŠMARSKI DROBIŽ
v šmarski občin obstaja upravi-
čeno nezadovoljstvo nad neka.cenmi
kolektivi, ki še dosedaj mso izpo-
polnili svojih obveznosti do delov-
nega dne, namenjenega odpravlja-
nju posledic, nastalih po potresu.
Občani so tudi nezadovoljni zaradi
neusklajenega delovanja gradbene
operative in krajevnih skupnosti.
Menijo tudi, da je posredniška mar-
ža za material 115 %) previsoka in
da bi zadostovala tudi 5 %. Prav
tako so po mnenju občanov pre-
visoki manipulativni stroški bank.
Takšna mnenja so se izkristalizira-
la na nedavni seji zborov skup
ščine občine Šmarje pri Jelšah.
* * *
Očitno je, da je centralno sme-
tišče v šmarskj občini še vedno
problem, četudi sn\o o njem poro-
čali domala vsako jeto vsaj enkrat.
Smetišče ob cesti Rogatec — žeta-
le je naravnost nevzdržno, pravi-
jo občani in vihajo nosove nad ne-
znosnim smradom ter neurejeno-
stjo smetišča, ki je hkrati tudi
neograjeno ter leglo podgan in
drage golazni.
* * «
Občane Vinskega vrha in osem
okoliških vasi hude pekli neredna
dostava pošte. Tajnik krajevnega
urada Vinski vrh je hkrati tudi ne-
kak neuraden poštar, ki vaščanom
omenjenih vasi deli pošto. Kdor
pnde na krajevni urad, pošto dobi,
ostaili pa ne. Omeniti je treba, da
je enak postopek tudi pri pomemb-
ni pošti. Edino rešitev vidijo prebi-
valci v nastavitvi iK>štarja, ki bi
vsaj dvakrat tedensko, če že ne
večkrat, raznašal pošto po hribih
okoli Vinskega vrha ah pa tako,
da bi vsak drugi dan prišla na
vrsto druga vas
MILENKO  STRASEK
©VELENJE: INVALIDI
ZBOROVALI
Preteklo nedeljo so se v dvora-
ni skupščine občine Velenje zbrali
na svojo redno skupščino člani
Društva invalidov iz občine Vele-
nje. Poročilo o dveletnem delova-
nju je podal predsednik društva
Edvard Centrih, ki je naglasU, da
je v društvu, ki ob.staja že 5 let,
včlanjenih 740 invalidov, medtem
jih je bilo pred nekaj leti le 305.
Vsekakor je zasluga za porast
članstva v izredno aktivnem delu
odbora, fci ima na terenu vrsto
prizadevnih poverjenikov. Ti neka-
tere nepokretne invalide obiskujejo
tudi na domu. Ker je v občini Ve
len je celo preko 3150 invalidnih
oseb, bo društvo oziroma odbor po-
skrbel za popis vseh invalidnih
oseb v občini. Poudarili so, da od
tistih, ki nimajo ustreznih prejem-
kov ne bodo terjali članarine. Rav-
no nasprotno — tem bodo pomaga
li še bolj saj je geslo društva IN-
VALID' TVOJ PRIJATELJ.
Društvo je med letom izvedlo vr-
sto humanih akcij ter predavanj,
kakor tudi izlet v Istarske toplice
in Fieso, ki se ga je udeležilo kar
preko 200 invalidov, med katerimi
so bih nekateri celo prAč na mor-
ju. Invalidi imajo na voljo tudi
pravno posvetovalnico, ter razne
komisije, ki skušajo invalidom po-
magati pri njihovih življenjskih
problemih.
Se zlasti pa se bodo zavzeli za rudarje,
da se .jim obolelost na hrbtenici prizna
kot poklicna bolezen. Želijo se vključiti
tudi v posamezne samoupravne interesne
skupnosti, da bodo preko svojih delega-
tov uspešneje reševali pereče probleme, s
katerimi se srečujejo invalidi, ki niso po-
vsod deležni potrebne pomoči in pozor-
zornosti. V okviru društva zelo uspešno
delujejo razne športne sekcije, v katere
je včlan,jeno kar preko 40 invalidov, ki
uspešno nastopajo na raznih tekmovanjih.
Rastko Lah pa je na svetovnem prverLstvu
v plavanju v .Angliji osvojil celo srebrno
in zlato odličje. Zbor invalidov je po-
ztlravii tudi predsednik Temeljne telesno
kulturne skupnosti Velenje Rudi Bajec, ki
je povdaril, da bodo tudi oni prispevali
dodatna sredstva za športno rekreacijo
Invalidov, kar so navzoči toplo pozdravili:
Na zboru so ponovno izvolili za pred.sed-
nika društva Edvarda CENTRIH.4.
V. Kojc
36
Ampak to bi bilo tako, kakor da priznava svojo kriv-
do. Ka) naj počne?
Nič. Potrpeti tn počakati, kaj bo.
Ali bogve, če mu čakanje ne prinese še kaj hujšega!
Lepo se zbirajo oblaki okoli njega: Pavla se riaj urne;
cigan naj ga začne ig )varjati in naj raztrosi kake nesram-
nosti: siv človek ga ne bo več pogledal, tako ga znajo
spraviti  ob  čast  in dobro ime
/Maj se na Pavlo ne more več ozirati. Saj je nok ve-
čidel ona kriva, da je prišlo tako daleč. Zanj ni več druge,
takoj se mora odločiti in z odločilnim dejanjem presekati
vse spletke.
Ves dan mu je besnel vihar po duši Ko se je zmra-
čilo, se je podal na Osoje in je prosil Lenčko. Stan je
takoj pritrdil, nevesta pa se je najprej še nekaj kujala,
potem pa je dala tudi ona svojo besedo, to tem rajši, ker
je Ravnjak rekel, da pojdeta takoj na oklice, čez dva te-
dna pa pred oltar.
Nedeljo nato se je vsa cerkev od začudenja zavzela'
kajti oklicali so Ravnjaka in Osojnikovo Lenčko.
xn.
Od ciganske tolpe, ki jo je vodil Mirko, jih je ostalo
le še šestnajst. Ze davno več se niso spuščali na 'ca,<a dalj-
na popotovanja, ampak so se sukali kar po tem kraju
Tu okoli je imel njihov poglavar Mirko na kaki>. ve.stih
ali sedmih krajih take sumljive kupčije, kakor jo je imel
z Osojnikom; kadar mu je zmanjkalo denarja, je kar na
teh krajih pritisnil in ga vedno dovolj izsilil.
Kadar se je kje prikazal, je bil ^merom kako drugače
oblečen, da ga orožniki ne bi spoznali; kajti teh se le bal,
pa se jih je tudi imel zakaj. Na Bistrici je bil to leto šti-
rikrat, pa le en edini krat je ujel Osojnika. Prve tri krati
ga je vzel mojster Smola pod streho; bil je pač lahkomi-
seln in potreben ciganove napitnine. Kar je kraljeviia Ur-
ška v čevljarjem koči. si cigan ni upal več blizu, s Cencem
pa se je skrivaj shajal, da je tako zvedel, kaj je novega
na Bistrici in na Ravnah in Osojah. Tu je bil tisti skrivni
vir, IZ katerega je čevljarju zmerom še prikapljal lait ko-
vač, za katerega Urška ni vedela; kajti cigan ni bil škrpi-
čast in je Cenca vedno nagradil, kadar mu je vedel kaj
novega povedati.
Zadnjo nedeljo v juniju se je ulila ploha na bi.st'> iško
okolico; treskalo je in grmelo in tudi toča se je usula.
Cenca žena nocoj ni izpustila na vas; moral je za hcšo ko-
pati drago, da voda ni vdrla v klet. Iznenada je pridrvel iz
gozda dol moški s pelerino okoli in s kapuco na glavi ter
je čevljarju na kratko velel:
»Vidiš kako je! Nocoj ostanem v tvoji koči.«
»Mirko, ti?« je vzkliknil čevljar, ki je cigana takoj
spoznal. »Zaradi mene seveda lahko ostaneš, toda kaj po-
reče moja milostljiva, tega ne vem.«
»S to se bom že jaz pomenil Pojdiva!«
Hitro sta stopila pod streho; tu je cigan vrgel moker
plašč čez stol in zaklical v kuhinjo:
»He. gospodinja, kje pa si? Pozen sem. za denar in
za lepo besedo mi boš dala prenočišče, kaj? — Pri tem
pasjem vremenu ne morem dalje.«
Urška je vstopila skozi kuhinjska vrata in je pomerila
tujca nezaupljivo:
»Od kod pa ste?«
»Iz Mlak prihajam čez Jankovec — pa me je ta burja
ujela. Ali kaj me vikaš?«
»Kdo pa ste?«
»Aah, saj me še poznaš ne. Hahaha .. . Petelinšek
sem iz Mlak, mešetar, ki ga povsod poznajo^ kakor slab
denar.«
»Kaj, Petelinšek? Tega sem na Ravnah pač že videli^
No, prav. prav, da si še k nam pogledal. Seveda mo^^^
ostati; kam pa hočeš v tem vremenu m tako premoče^'^
Tako ti ne morem postreči, kakor si vajen. Kar bofl
mogla, pa bom.«
Poiskala je Cenceve hlače in jopič, da se je gost
ko spreoblekel, njegovo obleko pa je nesla sušit. Na mt^"
je postavila steklenico žganja in dva kozarčka ter odhit^^
zopet v kuhinjo pripravljat večerjo.
Moža sta sedela v sobi. Ko je cigan izpil kar zapo'^'-'^
dva kozarčka žganja in se prepričal, da so vrata zap^'^'
je dejal potihoma:
»Dal si mu vedeti, naj pridem.«
»Da, toda pozno prihajaš,« je zašepejtal čevljar. ■ .
»Imel sem druge poti in nisem mogel prej. Kaj "
novega?«
»Ravnjak se ženi.«
»Aaaaa, ali res? Naglo se je odločil. Torej bo
ciganko?« ^
»Kaj še! Ne ciganke.  Lenčko, Osojnikovo Lenčk^'
»Prekleto!« se je zavzel cigan in se rezko zakrohol'^'
»Hahahahahahahaha.«
»Kaj se režiš, kaj je smešnega'^ Meni je žal za de^
— za Pavlo ali Vando. kakor ji ti praviš.«
»Vanda je neumna kakor noč. Ko bi bila malo P^.
metna, bi bila danes že Ravnica. Ampak za tega ne bi "
dejal, da je tak lisjak«
»Za koga? Za Ravnjaka?« .j
»Da, za Ravnjaka. Večji Lisjak pa je Osojnik ■ ■ ■
ostane Vanda v Mariboru?«
»Ne. Jerca jo je spravila od tam.«
»Tista baba, tista salamenska? Kam pa?«
»Tega še nisem mogel izvedeti.«
Cigan je malo pomislil, potem je vprašal:
»Kdaj se bo Ravnjak oženil?*
t 44 — 7. november 1974
NOVI TEDNIK — stran 21
Stasa Gorenšek
TOPLA MODA ZA HLADNE
m\
Naj bo še tak mraz in tako huda zima, kot nam jo napovedujejo,
v oblačilih, ki nam jih priporoča moda za letošnjo jesen in zimo, nam
bo vselej toplo in udobno. Največja zasluga za to gre predvsem plete-
nim oblačilom, narejenim iz debele volne in pa novemu stilu oziroma
načinu oblačenja, pri katerem se nosijo številna oblačila drug vrh dru-
gega. Poleg tega, da nam bo tako oblečenim prav gotovo toplo, lahko
s tem dosežemo prav zanimivo in učinkovito modno kombinacijo in
nov svež videz v oblačenju.
Ce se boste torei odločile in ubogale modo, kar poskusite. Oblačila
lahko nosite v takem zaporedju, ki vam je najbolj všeč in skoraj vse,
česar se domislite: puli in čez rtjega srajco, nato pa še debelo jopo.
Mi: srajčno bluzo, brezrokavnik ali pulover in spet toplo jopico. Vse
to se bo najlepše ujemalo z dolgim krilom, ki bo v tem času sešito iz
toplih mehkih tkanin.
Seveda pa morate biti pozorne pri izbiri barv, ki naj bodo ubrane
v skladno harm.onijo in materialov, ki morajo biti med seboj sorodni.
V uradu turistično olepševalnega dru-
štva lahko poleg informacij kupite tudi
lep spominek. Kot na primer tole bolgarsko
keramiko, ki je ročno potiskana z narodnim
motivom. Servis 6 krožnikov in 1 velikega
za pecivo stane 190 din.
Tudi tale žličnik s kuhalnicami proda-
jajo samo v turističnem uradu. Narejen je
iz belega smrekovega lesa. Cena je 156
din.
Če želite kvalitetno blago za zimske
plašče, vam svetujemo odlične tvveede,
shetlande ali angleški mohair v modnih
barvah, ki jih imajo te dni na izbiro v pro-
dajalni Manufaktura. Cene mohairja se su-
čejo od 289,40 do 392,05 din.
Priporočamo vam moderen jedilni ser-
vis za 6 oseb, ki ga poleg krožnikov se-
stavlja velik jušnik, skleda, oval in omač-
nica. Prodajajo ga v veleblagovnici T, je
sodobnih oblik in na voljo v dveh barvah:
rdeči in oranžno-rjavi. Proizvajalec KIL Li-
boje. Cena je 499,62 din.
V Tehnomercatorjevi prodajalni Elektro
smo izbrali za vas praktične majhne elek«
trične kuhalnike tovarne Iskra. Ceni teh na
sliki sta 101,65 in 123,70 din.
ms CELJE
Delegati temeljnih organizacij združene-
ga dela, krajevnih skupnosti in telesnokul-
turnih organizacij (šestdeset po številu) so
se sestali pred dnevi na rednem zasedanju
začasne skupščine Temeljne telesnokultur-
ne skupnosti Celje. Zadnjič zato, ker bo že
prihodnji mesec formirana stalna skupšči-
na TTKS. Seveda pa kljrib temu zadnje
zasedanje začasne skupščine TTKS ni bi-'
lo nič manj pomembno, morda še bolj,
saj so delegati pregledali opravljeno delo
začeto v lanskem letu in si začrtali pro-
gram za prihodnje leto.
Ugotovili so, da so bili na tem področ-
ju doseženi bivstveni premiki, vendar pa
bodo večji rezultati vidni šele po daljšem
obdobju, ko se bodo stvari ustalile in »po-
gnale« tisto, kar pričakujemo. Z zadnjim
zasedanjem začasne skupščine TTKS pa se
t je začela tudi javna razprava o predlogu
[ samoupra-vmega sporazuma in ostalih samo-
upravnih aktov.
Predsednik lO TTKS Franc Ramskug-
ler je poudaril, da gre z novimi oblikami
za globlji pomen telesne kulture, ki-mora
zajeti vse od predšolskih otrok do starost-
nikov. V Celju se na razne načine trenutno
ukvarja s športom 11 tisoč občanov, vendar
je treba to številko še povečati. Izredno
skrb bo treba v bodoče posvetiti objektom,
ki jih je še vedno premalo. Poseben prob-
lem so tudi kadri in kljub raznim akcijam
ni zadovoljivega odziva. lO TTKS mora
čimprej okrepiti svoje strokovne službe, da
ne bo vse delo ležalo na njegovih plečih.
Predsednik skupščine TTKS Franc
Vitanc je opozoril, da je treba pri zbira-
naju sredstev za' prihodnje leto upoštevati
tudi lastna sredstva, če bodo hoteli izpelja-
ti zastavljeni program, kajti odbor podpis-
nikov družbenega dogovora se je odločil za
isto prispevno stopnjo iz osebnih dohod-
kov za financiranje telesne kulture, kot je
bila letos (0,5 odstotka).
Tone prof. Goršič je razložil program-
ska izhodišča za prihodnje leto, ki bodo
temeljila na teh nosilcih za posamezna po-
dročja:
— zveza za temeljno telesno vzgojo
(ŠŠD),
— zveza za športno rekreacijo m
— zveza za tekmovalni šport z ustrez-
nimi komisijami ter strokovnimi združenji.
Pri temeljni telesni vzgoji gre za dvig
kompletne sposobnosti vseh učencev, ne pa
samo trstih, ki so že »po naravi« obdarjeni
s »smislom« za šport in jih tudi v tem smi-/
slu protezi ramo. Tako je bilo do sedaj,
vendar to ni pravilno. Ci^lj je torej zajeta
vseh otrok v temeljni telesni vzgoji, kajti
le tako lahko pričakujemo kasnejši dvig
telesne sposobnosti odraščajočih in odras-
lih. Več se je treba ukvarjati tudi s predšol-
skimi otroci (VVU, potrebna igrišča itd.)
ter igre za njih obogatiti z novimi, privlač-
nimi elementi. Pri športni rekreaciji kaj
več ne bo možno doseči, izdali pa bodo
brošuro, kjer bo vsak posameznik videl,
koliko se moramo ukvarjati s športom za
telesno sposobnost. Posebno pozornost pa
je treba posvetiti tekmovarmemu športu
in nadaljevati s spremljanjem uspehov
športnih organizacij. Zavzel se je tudi za
varianto B pri financiranju, kjer se naj
upoštevajo lastni dohodki. Da ne bi bilo
stalnih problemov z objekti, kje bodo in
kakšni, so izdelali plan, kjer so zajete za
daljše obdobje vse površine namenjene
športnim objektom.
V razpravi so sodelovali: Franjo Kočar
je bil proti varianti B za financiranje teles-
ne kulture, zavzel pa se je za centratao
opravljanje s športnimi objekti v Celju in
tudi za centra.lni športni klub Nace Krum-
pak je govoiril o Golovcu in zagotovil, da
bo glavni objekt (hala) gotov do 1. avgu-
sta prihodnjega leta in tako tudi namenjen
športu. Tone Erjavec je opozoril na nemo-
goč odnos nekaterih do vzdrževanja objek-
tov in predlagal, da se proti takšnim uve-
dejo sankcije. Tudi Konrad Končan se je
ustavil ob objektih (odbojkarji so prav ta-
ko kot košarkarji brez svojega prostora in
nastopajo izven Celja), medtem ko se je
IMitja Pipan zadržal pri pripravljanju ak-
tov za samoupravno delovanje TTKS.- To-
ne Žagar se je dotaknil prisotnosti JLA v
TTKS, saj telesni vzgoji v vojski posveča-
jo veliko pozornost. To je že urejeno.
Skratka, delegati so z nekaterimi do-
polnitvami (centralno vzdrževanje objek-
tov, misel na pripravo ustanovitve central-
nega športnega društva, programiranje v
realnih finančnih možnostih itd.) sprejeli
programska izhodišča za prihodnje leto. Ob
zaključku so sprejeli operativni sklep, da
takoj pristopijo k ožitvivi Občinske zveze
za telesno kulturo, ki mora opravljati svo-
jo funkcijo.
TONE VRABL
Franc Uamskugler, predsednik Izvršnega
odbora TTKS Celje.
Foto: B. Balalaki
ST.VNKO VOLER, dele.e^at iz Mozlr.ja; »Os-
mi kongres sindikatov bo tvoren, če bo upo-
števal in se držal sklepov, ki jih bo sprejel.
Gradivo sem predelal in nanj nimam nobe-
nih pripomb, zlasti pa mi je všeč tisti del
gradiva, ki govori o zaščiti delavca in niz-
kih osebniii dohodkih. Potrebno bo izdelati
tak sistem naffra.jevanja, da bo zaščitil de-
lavca. Poštena razdelitev dela — o tem je
v gradivu lepo povedano — bo morala do-
biti samoupravne pravice in preiti v samo-
upravne akte. O delavski kontroli bomo
morali odločneje spregovorili, ker jo delavci
še premalo poznajo. Sodeloval bom v tisti
komisiji, kjer bodo spregovorili o socialni
zaščiti delavcea, med drugim o beneficira-
nem stažu gozdnih delavcev — sekačev. Sin-
dikat se bo moral zavzeti tudi za dvig o.seb-
nih dohodkov zlasti tistih delavcev z nizkimi
osebnimi dohodki. Mene sistem nagrajevanja
najbolj zanima, zato bom sodeloval tudi v
tistih komisijah, kjer bodo o tem spregovori-
li. Z referatom pa ne bom nikjer nastopil.«
® PIREŠICA:
OPOZORILO
VOZNIKOM
Pred kratkim je bila odprta nova
asfaltirana cesta v dolžini štirih km od
Pirešice do Ponikve. Nedvomno je to
pomembna zveza, ki bo v kratkem
vodila prav do Velenja. Pravkar so
namreč začeli s cestnimi deli na od-
seku Arnače — Ponikva, kjer bi naj
položili asfalt še pred zimo.
Ne smemo prezreti dejstva, da
gladka asfaltna cesta omogoča hit-
rejšo vožnjo, ki pa ni priporočljiva
pri ozki ovinkasti cesti, posebno še,
ker so ovinki izpeljani manj varno in
mnogi visijo navzven. Cesta se vije v
vsej svoji dolžini med listnatim goz-
dom, kar je posebno v jesenskem času
lahko zelo nevarno. Odpadlo listje po-
meni prave pasti, pesek na ovinkih
in neutrjene bankine prav tako.
JOŽE MIKLAVC
22. stran — NOVI TEDNIK
Št. 44 — 7. november ig^^
ŠPORT NT- ŠPORT NT - ŠPORT NT^ ŠPORT NT - ŠPORT Nt
SŠI
IGRE S TRADICIJO
Letos poteka deset let, od-
kar so organizirane redne in
sistematične sindikalne šport-
ne igre (SŠI) v celjski občini.
Vsekakor je to podatek, ki
uvršča celjsko občino oz. SŠI
na tem poidročju vsaj med
prve, če ne že na prvo mesto
v Sloveniji. Seveda pa so bile
sindikalne šiportne igre že
prej prisotne v delavskem
Celju, vendar v manjšem ob-
segu, bolj občasno in
načrtno.
Zaradi vse večjih potreb
po organizirani rekreaciji in
športni dejavnosti (vse toilj
napet.e delovne obveznosti,
tehnični napredek in ostalo)
so se v Celju odločili pri Ob-
činskem sindikalnem svetu za
organizirane sindiikailne šport-
ne igre, ki so kmalu dobile
svoj stalni in občasni krog
sodelavcev, vse skupaj pa se
je z leti tako širilo, da danes
že predstaAija pomembno in
rrmožično obliko rekreacije in
športne dejavnosti v naši ob-
čini. Vseskozi so in še tek-
mujejo v treh kategorij ab—
člani, starejši člani in članice.
Prve igre so bile končane
1965 in je sodelovalio 28 os-
novnih sindikalnih organizacij,
letos pa že 80! Medtem ko
ko so leta 1965 tekmovali v
sedmih športnih panogaih, so
letos že v desetih. V vseh
letih obstoja SŠI pa se je
zvrstilo 16 športnih panog,
pač zato, ker se je program
menjial po interesu ljudi.
Leta 1965 je bilo nastopajiooih
v \-seh kategorijah in panogah
87 ekip, letos pa že kar 650!
Podatek za leto 1970 govori,
da je bilo 1291 nastopajočih,
letos jih je pa že 2500! Če k
temu prištejemo v letošnjem
letu še 2500 nastopajočih v
kolesarski akciji (prva v Slo-
veniji, ki so jo potem povzeli
drugi, ne pa obratno!) in 13O0
v plavanju (talko množična za
vse kategorije in družine tudi
edina v Sloveniji!) ter šte-
vilne »individualiste«, ki iz-
polnjujejo pogoje za TRIM
športni znak, potem vidimo,
da gre za resnično množično
obhko, katero ne gre pod-
cenjevati, temveč še naprej
sistematično razvijati.
Kaj meni o tem prof.
Tone Goršič, 1^ s teamom
športnih zanesenjakov na tem
področju že vseskozi skrbi
za to interesantno in pomem-
bno področje?
»Sk023i vse do sedaj organi-
zirane SŠI smo opaaili, da
gre za neko zakonitost in to,
da je najlažje organdzaraitd
organizirano akcijo s kvalitet-
nimi sindikalnimi ekipami,
potem pa se vse to skupaj
raz'^'ija nazaj v internost. Os-
veščanje je tako večje. Prišli
smo že tako daleč, da bomo
morali SŠI zožiti na račim
notranje dejavnosti v kolek-
tivih. Z razvojem SŠI so rastli
tudi pogojii za igre in vedno
več je bilo delovnih organi-
zacij z organiziranimi komisi-
jami za pripravo iger. Zlasti
v večjih deloA-nih organiza-
cijah se je nabralo toliko
dela, da so za to določiili
profesiona:lno delovno mesto
rekreaitorja, kot v Cinkarni,
Aeru, Železarni in EMO, raz-
mišljajo pa tudi drugod. S
skupnimi akcijami kolektivov
smo prišli do množičnih rek-
reacijskih objektov na Gričku
in Skalni kleti. Vse to pa je
bila tudi osnovna podlaga za
uspeh TRIM akcij. Skratka
značilno je, da smo menjali
tekmovalni sistem — od ob-
časnih oblik .smo prešli v
redno delovanje.«
Se pojavljajo pri SŠI kak-
šne dileme?
»Teh je več, predvsem pa
na prm. na problem združe-
vanja neform;alnih skupin, kot
krajevnih skupnosti, posamez-
nih ulic itd, uvedba vzpored-
nega poteka Mgaških tekmo-
vanj, kajti s tem bi povečali
aktivnost in resnost in podob-
no. Pridobiti je treba no^-e po-
vršine, zlastii na Golovcu, kjer
že za prihodnje leto pred-
videvamo več rekreacijskih
igrišč.
Usmerjevalec in koordinator
programa je zveza za športno
rekreacijo ob sodelovanju ko-
misije pri občinskem sindi-
kalnem  svetu.  Dejavnost  v
prihodnjem letu bo poleg
naštetega pK>tekala več ali
manj v osnovnih organizacijah
in krajevnih skunostih, pos-
redno pa se cilji športne rek-
reacije uresničujejo tudi v
šolah in vzgojno varstvenih
ustanovah. Pri izvajanju svo-
jega programa se bo zveza
povezala in dogovarjala z
vsemi strokovnimi zvezami in
komisijami, ki delujejo v okvi-
ru TTKS. Za določene skupne
akcije pa se to dogovarjala
tudi na območju regije in re-
publike ter se vključevala v
program republiškega odbora
za športno rekreacijo. Osnov-
ni cilji programa so skrbeti
za dvig nivoja telesne spo-
sobnosti in vedrega izpoljnje-
vanja prostega časa vseh ob-
čanov s takimi programi, ki
bodo lahko odgOA^orili vsa-
kemu delavcu na vprašanje
»KAJ MI NUDI PROGRAM,
KI  GA  FINANCIRAM«.
Za dosego teh ciljev bodo
financirali ali usmerjali ob-
čane v naslednje aktivnosti:
Redno organizirane oblike
(SŠI, vadba rekreacijskih
skupin in interna tekmovanja
v TOZD), občasno organizi-
rane oblke (TRIM dnevi kole-
sarjenja, plavanja in hoje,
TRIM športni znak, tečaji
plavanja in smučanja, pilmi-
ki in izleti s športno rekre-
ativno A^seblno in razne igre
sorodnih TOZD), usmerjene
oblike (z objekti in izposoje-
valnicami rekvizitov ter s
programi individualne aktiv-
nosti in obveščanjem o mož-
nostih rekreativne aktivnosti
v Celju) in individualne ob-
like, ki jih bo vzpodbujala
propaganda, občasno organi-
zirane akcije in druge oblike
telesnokultumega os^^-eščanja.
Ob koncu je prof. Tone
Goršič povedal:
»Prihodnje leto bo poleg
ostalega zlasti precej enkrat-
nih množičnih akcij (kole-
sarjenje, plavanje, hoja, smu-
čanje, tek itd.), ker želimo
zajeti čimširši krog ljudi. Da
bi dosegli končni namen teh
enkratnih akcij, bomo izdali
knjižico z navodili za pri-
dobivanje kondicije v oblikah
individualne aktivnosti, ki naj
bi vzpodbubila vse nastopa-
joče, da ne bi tile te akcije
enkratne, ampak da bi si-
stematično tekle skozi daijše
obdobje. Medtem, ko se v
ostalih občinah še vedno po-
javljajo dileme, kako z rek-
reacijo, smo pri nas že zdav-
naj rešili vprašanje ali dati
prednost množičnemu športu
ali ne. Dali smo!«
TONE VRABL
Tone Goršič

SNOJ:
^ODLIČEN
ROKOMET"
Preko 2500 gledalcev se
je zbralo v soboto nader-
byju jesenskega prvenstva
v drugi zvezni rokometni
ligi. Celjani so zmagali
proti Mehaniki 18:15 (8:6).
Bilo je to srečanje, ki se
ga bomo spominjali še
dolgo. Zakaj? O tem pa
nam pove tudi vse izjava
delegata m zvezaiega kapi-
tana jugoslovanske repre-
zentance Ivana Snoja, ki
je deijal:
»Hvala za tako lepo ro-
kometno predstavo. To je
pravi rokometni ambient.
Poln štadion in izvrstna
igra obeh moštev. Občin-
stvo do zadnje meje ob-
jektivno, kar pomeni, da
je rokomet in njegova pu-
blika v Celju res ena naj-
boljših pri nas. Zmaga Ce-
lj^ je popolnoma zasluže-
na, zlasti potem, ko so do-
mačini preko Levstika,
Miha in Vlada Bojeviča
v 50. minuti odločili in
se odlepili od 12:11 na
15:11. Prikazani rokomet
obeh ekip je bil enakovre-
den prvoligaškim najbolj-
šim tekmam. Čestitam
vsem, ki so prispevali
svoj delež k tej uspešni
predstavi.«
Celjani so uspeli. Sedaj
so sami na vrhu tablice.
Toda v soboto bo potreb-
no zmagati v Varaždinu
proti nevarnemu m ranje-
nemu Varteksu. O tej tek-
mi pa nam je trener Se-
leš Zeljkc dejal: »Med
tednom gremo v dvorano
Zagreba na prijateljsko
tekmo proti prvoligašu.
Upam, da bodo fant-
je znali obdržati pred-
nost dveh zadetkov. Tu
namreč vse preveč in pre-
lahko predamo vodstvo
domačinom. Ce bomo po-
novili današnjo igro, bi
morali uspeti.«
Zadetke na tej izredni
tekmi proti Mehaniki so
dosegli: Vlado Bojovič 6,
Levstik 4, Koren 3, Puc-
ko 2, Miha Bojovič 1, Pev-
nik 1 in Luskar 1. Odlič-
no so igran vsi, svoj po-
seben prispevek so dali
Koren in Miha Bojovič v
prvem delu igre in Vlado
Bojovič ter Levstik v na-
daljevanju.        J. Kuzma
jRIJVr VESTI
NOGOMET
Kanča.no je tekmovanje v
nogometu za sindikalne ekijpe.
Letos je nastopilo rekordno
število ekip in to kar 30 v
šestih ligah. Končni vrstni
red: L liga: 1. ITC 14:5 in
10 točk, 2. Zlatarna 9 3.
TMC 8, sledijo Metka, EMO,
Zavarovalnica, Klima in In-
. grad.
II. liga: 1. Železnica 18:2 in
13 točk. 2. Aero 9, 3. Avtx)
Celje 9, sledijo Merx, Savi-
nja,  Žična, Toper in SDK.
III. liga: 1. Cinkarna 25:2
in li3 točk, 2. Gradiš 12, 3.
Cestno podjetje 7, sledijo In-
tercomerce, Prosveta Elektro-
signal, Remont in Obnova.
IV. liga: 1. UJV li6:5 in 10.
2. LB 10, 3. Mesnine 10, sle-
dijo Prevozništvo, Transjug,
Avtomotor, Carina in ŠKINC.
V. liga: 1. AvtoWeparstvo
■16:4 in 12 točk, 2. Pinome-
hanika lil, 3. Železarna 10,
sledijo Pohištvo, Eol, Občina,
GG in PTT.
VI. liga: 1. Elektro, 2. Pli-
narna 3 Geodetski zavod,
sledijo ZD, ZNG, OS Hudinja,
Tkanina, Zaponi, Izletniik in
CE-KA.
tT
SEMINARJI
ZA SODELAVCE
ŠŠD
Republiški center !sŠD in
ZS SRS prirejata v vsej Slo-
veniji enodnevne seminarje
za mentorje, predsednike in
tajnike ŠŠD. Tudi v celjski
regiji bodo ti seminarji op-
ravljeni v tem tednu in to v
Preboldu, kjer se bodo udele-
ženci lahko neposredno se-
znanili z delom tamka;šnjega
društva, trikratnega zapored-
nega zmagovalca SŠD v naši
republiki. Na seminarju se
bodo seznanili z novo orga-
niziranostjo šolskega športa,
oblikami dela, propozicijah re-
publiškega tekmovanja ŠŠD,
ogledali si bodo barvni film
o delovanju ššD v SRS, izvo-
lili pa bodo tudi delegate za
področni koordinacijski od-
bor in republiški zbor ššD.
K. JUG
KEGLJANJE
INGRAD PRVAK
Na republiškem kegljaškem
prvenstvu v borbenih igrah
so Celjani dosegli svoj naj-
večji uspeh. Novi prvak je
ekipa Ingrada, ki je podrla
1141 kegljev in jo je le do-
mača ekipa Celja ogrožala
pri osvojitvi prvaka. Celjani
so bili prekratki za 16 kpg-
l.jev in so dosegli drugo me-
sto s 1123 keglji. Znane eki-
pe, kot so Triglav, ki je tre-
tji, (iradis. Konstruktor in
ostali so znatno slabše.
Za novega republiškega pr-
vaka so kegljali: Ivan Ahlik,
Jože Lipov.šek, Ivan Cizelj,
.Stane Turnšek, Edi šunko,
Koman Dobrišek, .\lojz Ju-
stin, Jernej Kumer, Boris
Kompan, Dušan Vanovšek,
Oušan Lipovšek in Leopold
Ručigaj.
Ce pa upoštevamo, da so
osmo mesto osvojili predstav-
niki .\era, podrli so 1014 kcg-
l.iev in deveto mesto Žalec
9S7 smo Ck;ljani med TrZ eki-
pami dosegli na tem prvenst-
vu   največ.
jk
HOKEJ N.U
MLADOST
IZGUBILA
v nadalje\anju državnega pr-
venstva v hokeju na ledu so celj-
ski igralci dosegli nov uspeh.
Premagali   so   .Mladost (AM,
2:1, 7:1). Ob tej tekmi nam je
Kajko Juršič dejal: »Tokrat firntje
niso zaigrali tuko kombinatoma
kot teden dni popreje. Sele v
tretji trotini so se razigrali in
s kom L>inaci jami premagali vra-
tarja gostov kar sedemkrat. Raz-
veseljivo je, da je kar deset ig-
ralcev doseglo zadetek«.
Igra se torej popravlja. Mla-
dost i>a se Se vedno kaže v po-
sameznih etapah igre. Zato ne
gre vse tako tekoče. Zadetke pa
so tokrat dosegli: Ograjenšek 2,
.lintiej 2, Kerkoš, Sušnik, Seni-
ca, Lesjak, Vertovšek, Šnierc,
Hribar in Dobovičnik. Na tablici
so   Celjani   drugi.
Mladinci Celja pa so v prija-
telj.ski tekmi izgubili v Celju
proti Olimpiji 6:8 (1:3. 4:0, 1:5),
čeravno so vodili že s 6:4. Za-
detke sta dosegla Zorko 5 in Vaj-
detič.
jk
NOGOMET: SAMO REMI
Celjani so biLi v nedeljo razočarani. Na Glaziji smo ^
cer videii osem zadetkov, toda domačirui so osvojiU sanj.
točko. Drava je uspela remizirati proU Kladivarju. Rezm^..
4:4 (3:4). Zakaj tako pa nam bo takoj pojasnila izjava tet^'
ničnega svetovalca NK Kladivar, tovariša Branka Dupai^
ki je po tekmi dejal: »Nismo klub, da bi lahko svojim [o
ralcem delili stanovanja. Ker to ne moremo, je Dobrajc
odšel gledat tekmo v Šmartno, namesto da bi pomagal os,
labljeni ekipi v Celju. Zaradi objektivnih težav je izost^
tudi vratar Alunovič in zaradi tega je obramba igrala po,j
psihičnim pritiskom. Vse to pa je vzrok, da smo po vodstvu
3:0, dobili v osmih minutah štiri zadetke. Še dobro, da j,
Kuder v nadaljevanju rezultat izenačil. Toda zagotavljaj^
da bomo v društvu naredili red. Nihče pa ne bo dobil izpjj]
niče, čeravno nekateri klubi iz okolice Celja stalno nadle.
gujejo naše igralce z novuni ponudbami.«
Celjani so izgubili točko. To ni tako tragično, kajti flj.
rija jim beži samo za eno točko. Mnogo bolj nevarno je to
da igralci nimajo pravega stimulansa. Nekateri žal še ve<i!
no imajo velike finančne želje, čeravno teh v amaterski
gometni ligi ni mogoče realizirati. V prihodnjem kolu igrajo
Celjani ponovno doma proti Ljubljani. Tokrat ne bo igraj
Hribernik, ki je dobil sedaj že di-ugi rumeni karton, škoda.
Tehnično vodstvo bo imelo nove teža-ve pri izbiri moštva.
V conski nogometni ligi vse po starem. Šmartno je
krat odpravilo Steklarja 4:1. Dravinja je boljša od Osania-
rice za minimalni met. Rezultat 2:1. Velenje pa je podleglo
v gosteh proti Bakovcem 0:1. Na lestvici Šmartno prvo brez
izgubljene točke. Steklar četrti, Dravinja i>eta. Rudar Veie-
nje šesti in Osankarica, dvanajsta, zadnja.
J. KUZIvU
USPEH JADRALNIH MODELARJEV
g
C^jski jadrailni modelarji so dosegli nov uspeh.   Na ^
dveh zadnjih tekmovanjih v Jugcislaviji so osvojili dve ekip- ^
ni zmagi. V Murski Soboti so osvojili pokal Pcmurja, med
posamezniki pa je zmagal Farkelj, drugi je bil Lesjak ii
tretji Toplak.
V reprezentanci Slovenije pa sta sodelovala Leskovšfi'
tn Farkelj. Skupaj z Ljubljančanom Videnškcm sta osvojili
pokal Jugoslavije v Zagrebu. Premagali so vse repubiiši«
vrste in izvrstne ekipe iz Italije, Nemčije, Avistrije in Mai
žarske. Med posame>zniki je Farkelj osvojil drugo mesto,
skovšek pa šesto.
ZMAGA IMAD MARIBOROM
čeravno nimajo svoje telovadnice in možnosti za nastop
v Celju, dekleta Gaber ja nadaljujejo z uspehi v republiški od-
bojkarski ligi. Tudi tokrat so v Šentjurju pri Celju osvo-
jile dragoceni točlci v srečanju proti Mariboru. Rezultat 3:1
(15:4, 15:5, 10:15, 15:8) pove o sigurni igri Celjank, ki so t
slabih dveh urah popolnoma nudigrale odlično vrsto IVIaii
bora. Za večji uspeh v borbi s Fužinarjem za naslov prvaka
pa bo potrebno, da čunprej uredimo vprašanje vadbe in ig-
ranja v eni od dveh novih osnovnih šolah v Celju. Ti zavodi
imajo lepe in prostorne telovadnice, ki pa so za športnike
še zaprte, škoda!
PORAZ PROTI ZELINI
Mladi igralci Zeline so pripravili veliko presenečenje, ko
so na Skalni kleti premagali domače moštvo Ga:berja. Re-
zultat 1:0 za goste je boleč. Toda omeniti moramo, da so
Celjani imeh vsesikozi iniciativo, žal pa svojo premoč niso
znali izkoristiti. Gostje so po prodoru povedli in se poznej«
pametno branili. V celjski vrsti sta zadovoljila le Jošt in
Zupane. Na tablici so sedaj Celjani po porazu proti Jedin-
stvu 0:3 m proti Zelini 0:1 izgubili odlično tretje mesto. V
pokalm tekmi proti Marathonu pa so podlegli 1:4. V P^*
ostalih dveh tekmah igrajo v nedeljo doma proti Trešnjevic
in pozneje proti Pomurju v gosteh.
CELJSKA NOGOMETNA PODZVEZA
v nadaljevanju tekmovanja v I. skupini celjske nogometne P*"'!
zveze so se srečanja v 9. kolu končala z naslednjim) izidi: Sošt»w
— Kovinar 0:0, Boč — Papirničar 2:2, Straia — Olimp 2:2, Pivov*!
— Ljubno 0:4, Brežice — Senovo 1:0 in Opckar — Celulozar 2:2- I
Lestvica: -J
44 — 7. november 1974
NOVI TFDMIK
stran 23
10 KONUSOV! 13 LET
II. SVETOVNA VOJNA
Hitlerjeva Nemčija je
iprila leta 1941 napadla Ju-
jlavijo. Nemška vojska je
jrakala v Konjice že
aprila tega leta, kmalu na-
^ 13. in 16. aprila — pa
I^emci že izvedli prve are-
■ije zavednih Slovencev v
njiški občini.
3rv'e vesti o odporu proti
upatorju so pričele priha-
i na območje konjiške ob-
je že leta 1941. Sin uči-
jice iz špitaliča, Marjan
ntan, ki je deloval v sko-
fski organizaciji v Maribo-
, je svoje prijatelje v Ko-
čah seznanil z odporom
jti okupatorju. Rudi Ste-
rnak ter šelihovi in Von-
lovi fantje so pod vplivom
1 spoznanj izvedli že avgu-
1 ali septembra 1941 prvo
cijo v Konjicah. Trosili so
otifašistične letake po uli-
[1. Vendar pa v odporni-
em gibanju niso sodelova-
samo mladi, temveč tudi
iTejši Koniičani, m''d niim'
ii železničarja Franc Trat-
i in Jurij Hinič, ki pa
1 bila izdana in 27. decem-
a 1942 so ju Nemci v
jriboru ustrelili.
?Tvi partizani so se na Po-
rju pojavili že julija 1941,
konjiško območje pa je
išla pohorska četa septem-
a 1941. Tu si je za krajši
čas uredfila svoj tabor, nasled-
nji mesec pa že odšla na
Grmado nad Plešivcem, kjer
se je združila s savinjskimi
in revirskimi partizani v
I. štajerski bataljon.
Partizanskega delovanja na
konjiškem območju pa ni bi-
lo več čutiti do jeseni leta
1942, ko je na Pohorje pri-
šel I. pohorski bataljon. Od
njegovega prihoda pa vse do
zadnjega junaškega boja 8. ja-
nuarja 1943 pri Osankarici je
pohorski bataljon na konM-
škem območju opravil šte-
vilne uspešne akcije. Med
tem je prišel v bližino Ko-
njic tudi poverjenik izvršne-
ga odbora OF Slovenije Ivan
Nemec-Vojko. Za sekretarja
okrožnega odbora OF je po-
stavil Toneta Melivo.
Med večje akcije pohor-
skega bataljona na konji-
škem območju spada tudi
»ekonomska« akcija, ki so jo
partizani izvedli 12. oktobra
1942 v Boharini nad Zreča-
mi. Tam je bila trgovina, vod
»vermanšafta« pa je imel
svoj sedež. Partizani so iz-
praznili trgovino, polastili so
se oblek »vermanšafta« in
vse skupaj odpeljali z vozom
na Pohorje. Pri Resniku so
se tedaj uspešno spopadli s
policijo in »vermani«. ki so
se zjutraj napotili za njimi iz
Zreč. Prav na ta dan pa da-
nes praznuje občina Sloven-
ske Konjice svoj praznik.
Partizani so ponovno pri-
šli na konjiško območje ko-
nec junija 1943. leta. Med nji-
mi je bil tudi Boris Vinter,
domačin iz Zreč, ki je bil
takrat že komandir čete (kas-
neje je poveljeval II. pohor-
skemu bataljonu). Najmlaj-
ši brigandni komandant NOB
v Sloveniji Boris Vinter je
kot hraber borec padel 19. fe-
bruarja 1945 kot komandant
šlandrove brigade na Menini
planini.
S prihodom XIV. divizije
na štajersko pa so bile
ustvarjene možnosti za večji
razvoj politične dejavnosti.
Kronisti te slavne divizije
poudarjajo, da je prebival-
stvo Starih Slemen, Tolstega
vrha in Kamne gore borce
zelo toplo sprejemalo in nu-
dilo vso m.ožno pomoč.
Od marca 1944 pa do osvo-
boditve so partizanske enote
na konjiškem območju iz-
vedle številne uspešne akci-
je. Prebivalstvo je s partiza-
ni sodelovalo povsod, to so-
delovanje pa so hoteli pre-
prečiti Nemci z nasiljem.
Zadnje žrtve med prebivalci
konjiškega območja pa so
padle prav na dan zmage
— tO je 9. .jgada 1945. Via-_
sovci, ki so se tedaj umikali
skozi naše kraje, so na ta
dan ustrelih in zaklali 35
ljudi, pretežno iz Konjic in
2ič. 16. junija 1945 pa je
eksplozija zbrane nemike mu-
nicije v skladišču na Dobr-
nežu ob gMvni cest], terjala
smrt še 16 mladeničev, ki so
se v NOV vključili malo pred
osvoboditvijo.
Tovarnar Lavrič je že pred
koncem vojne odpeljal iz
Konjic stroje, tri avtomobile,
velike količine izdelanega
usnja in drugih stvari. Po-
skrbel je tudi za to, da po-
rabljeni material ni nadome-
ščal z novimi pošiljkami. To-
varna je bila tako po osvo-
boditvi skoraj popolnoma iz-
ropana. Kar je pustil tovai
nar, so s svojim opustoše
njem dokončali Vlasovci, ki
so zažgali moderno urejeno
mehanično in ključavničar-
sko delavnico. Vse je bilo
popolnoma uničeno.
Kljub temu pa je že prve
dni po osvoboditvi pričelo
138 delavcev in dva name-
ščenca z delom. 2e drugi dan
so začeli odstranjevati ruše
vine in čistiti obrat. Nova
uprava se je zavedla velike
ga pomena v Avstrijo odpe-
Ijanih strojev. Vodstvo je
sprva pismeno posredovalo
pri zasedbenih oblasteh za
vrnitev strojev. Ker pa to ni
zaleglo, je delegat usnjarne
osebno  posredoval  v  Grad-
cu, šele osebni stiki s po-
veljnikom Rdeče armade v
tem mestu so pomagali, da
so bili 17. julija 1945 vrnjeni
stroji za jermenski oddelek.
Ker pa so v Gradcu vsak
dan pričakovali prihod an-
gleške vojske, je bilo treba
stroje nemudoma razstaviti
in odpeljati, Delavci iz Slo-
venskih Konjic so odšh v
Gradec ob treh zjutraj, z ve-
likimi napori so težke stroje
iz prvega nadstropja pre-
nesli na dva kamiona s pri-
kolico in se že opolnoči iste-
ga dne z njimi srečno vrnili
domov.
(prihodniič: Me,-niki
v razvoju Konusa)
Miting leta 1945 v svobodnih Konjicah
24. stran — NOVI TEDNFK
St. 44 — 7. november ig^^
ViRŠTANJ: ZGORELO
GOSPODARSKO
POSLOPJE
v nedeljo okoli 13. ure je pri kmetu Antonu Štuklu
iz Sel pri Virštanju pričelo goreti gospodarsko poslop.
je — ko je bila družina pri kosilu. Ogenj se je tako
hitro razširil, da se kljub hitri intervenciji domačinov
in gasilcev iz Podčetrtka ter njihovih kolegov iz Pre-
valja, ki so jim ravno takrat podarili brizgalno in
opremo za trodelni napad, ni dalo ničesar več storiti.
Ogenj je poleg gospodarskega poslopja uničil tudi 10
tisoč kilogramov sena, 3 tone koruze, mlina za sadje
in žito, novo kosilnico, skobelnik, elektro motor in
veliko drugega orodja. Zgorela je tudi ena svinja.
Škoda znaša okoli 20 starih milijonov. Domneva se,
da je požar nastal zaradi kratkega stika v električni
napeljavi. Posnetek: I. IVAClC
§t. 44 — 7. november 1974
NOVI TEDNIK — stran 25
iOVSKA DOGODIVŠČINA
LOVEC JAKA
Kako pravi pesein? Takole!
— Mi smo lovci zgodaj
vstali, vsak svojo puško na
ramo d"jali. Po gozdtu smo
jiodili, smo zajčke lovili,
smo slišali en glas, smo mi-
slili, da je špas, pa vendar
je moral zajček dol past'.
Tako: tokrat bo stekla be-
seda o JAKOBU PETKU iz
Zahomna. Ali veste, kje je
2;ahom? Ne veste. Potlej
vprašajte vse zveste obisko-
valce, ki se vsako soboto po-
poldne, vsako lepo nedeljo
povpzno na vrh Homa, kjer
imajo zabukovški planinci
svojo postojanko. Ja, v ne-
kaj letih se je na vrhu Horn-
na tako sprememlo, da člo-
vek, oboževalec planin pošto,
ji, gleda in se čudi.
Kar spodaj pa je PETKO-
VA domačija. Tam je doma
JAKOB PETEK in tam slož-
no gospodarita s sinom Edi-
jem, s snaho, ki mora v le-
p>em ali grdem v žalski JU-
TEKS, Edi je ostal    zvest.
MONTANI v Zabukovici, nje-
gov sin je imeniten kuhar
v gostišču Ojstrica, hčerkica
pa hodi v sedmi razred os-
novne šole v Grižah.
Seveda bi lahko na račun
Petkovih fantov marsikatero
veselo zapisal, saj smo ga
nekdaj kot fantje skupaj
»biksali«, peli in plesali, za-
kaj Edi je rad razpotegnil
harmoniko in dobra volja je
bila tukaj. Taki so pač lju-
dje v Zahomu: vedri, nasme-
jani, znajo tudi katero trdo
reči, med vojno pa so se hu-
dimaho  trdo držali,  to pa.
Pa se tokrat ustavimo pri
oču Petku, ki se rad pohva-
li, da sta s tovarišem Titom
istega leta roj^pna, da ga je
za lov navdušil pokojni VE-
DENIKOV Tonč iz Prebolda;
taki-at je bilo Jakobu natan-
ko dvajset let, se pravi, da
nosi pihalko polnih šest de-
setletij. (Na uho povedano:
poprej pa je že nekaj let
»rabšical« in trdi, da brez
tega pod lovskim soncem no-
benega pravega lovca ni.).
Povejmo še to, da je Jakob
pri svojih dvainosemdesetih
presneto čvrst možakar in te
»potegne za nos« če le mo-
re. O, šegav pa je tale Pet-
kov Jakob, ki ima hudimano
dosti trofej, čeprav trdi, da
jih nikoli ni načrtno zbiral;
zanj je že vsa lovska leta ti-~
sta gozdna tišina najdražja.
Samo sin Franci hodi po nje-
govih lovskih poteh, dočim
ostali raje pospravljajo ka-
ko pristno lovsko jed. O
zdravju ga nikar ne sprašuj-
mo, saj je še zares pravi mla-
denič in še vedno rad tudi
kako srnico v rožastem kr:-
lu pogleda (Jakob je namreč
že nekaj let vdovec). Trdi,
da to sicer ne spada v »lov-
ski kotiček« in take in po-
dobne sto rije ni treba »na
zvon obešati«. Najbrž ima
prav.
— No, kaka lovska se pa
je v tolikih letih že nakani-
la, kaj?
— Ojej, teh je kar za zvr-
han koš! Tale bo kar po lov-
sko zabel j ena. Takole je bi-
lo. Menda ni lovca, ki se ne
bi kdaj »pregrešil« in tudi
»na črno« kako živalco s te-
ga sveta spravili. No, pa me
je prijelo, da bi stara za ko-
silo kak dober zajčji »ajnge-
mahtest« pripravila. Hudir
nazaj zgodaj se skobacam na
noge — sicer je to moja sta-
ra navada — vzamem pihal-
nik in stopim na prag. Bil
je pač tak jesenski dan in
meni žiHca ni dala miru Grem,
ne grem? Kaj, če me kdo
zasači? Bolj kot za denarne
posledice je šlo za tisto pra-
vo lovsko sramoto. Kaj bo-
do rekli sokolegi? Ja, vedel
sem pa tudi, da je bil že
marsikdo izmed naše zelene
bratovščine na »krivi« poi:i.
Strast je bila hujša od trez-
ne misli. Nav.sezadnje en dol-
gouhec pa že tudi ni taka
reč. To pa sem dobro vedel,
da So zajci, ki se pasejo v
našem zeljniku kar čedno re-
jeni, meso divjega zajca pa
je nekaj čisto posebnega; se-
veda mora biti pa tudi do-
volj strokovno pripravljeno.
To pa smo v naši hiši že od
nekdaj znali.
Odlepim .se od doma. \ edel
sem, kam moram stopiti: za de-
bel kostanj kakih sto metrov
nad hišo. Nekaj ča.sa stojim, op-
režnjem na vse strani, čakam;
pihahiik pa pripravl.jen, to pa. V
ušesih - pevci smo mi. Petki,
že od nekdaj, ni i je pozvanjala
melodija lovske pismi: Pa ven-
dar jp moral en zajček dol
past . . . Takrat je imel v zaku-
pu v.se tele gozdove l.orlier iz
Žalca. Ja. včasih je bilo čisto
drugače: bogati ja k bogati ji, rev-
ščina k revščini. Naša družina .je
bila nekje na zlati sredini. .la,
to, da M' v našem zelj-.lku pa-
sejo zaies lejii dolgouhci, so ve-
deli tudi drugi. No, ko tako ča-
kam, pilialuik pripravl.jen, pri-
maršira rajni Zahomšk, tako re-
koč gii/dni čuvaj, ki pa je imel
tudi čisto posebna pooblastila.
Zeleni bralec, po kaj si prišel?
.\ha, po zajčka! Tudj ti bi rad
papkal zajčji »a jngemahtes«. O-
pazi me in stopj za drevo. Tudi
jaz sem prilepljen k deblu. Kdo
bo streljal? Priskakl.ja zares
imeniten dolgouhec, streljati pa
nobeden ne upa. Ti preklemana
reč. .laz sem bil malo viš.ie, on
kakih sto metrov nižje. Kaj pa
tam? No, še njega .je treba. V
breg se pozibava Oblakov Fran-
ce, zaprisežen lovski čuvaj. Oči
pa take, da bi še J lom prevr-
tale. I.jubček. po kaj pa ti? Ilm,
sline po prepovedanem dolgouh-
eu. Pravšnji čas naju opazi >n
stopi za drevo. No, zdaj smo že
trije, pa en samcati uhač. Skrb-
no se krijemo drug pred dru-
gim, (iromska strela, tam že če-
trti s pihalnikom, Ebrlov Gašper,
Bil ,je navaden lovec kot ,iaz,
nekoga i/.med nas pa je vendar-
le opazil. Spretno smo se po-
mikali od drevesa za drevo, drug
pred drugim smo bežali, v zelj-
nik priskakljajo .še tri uhači. Glej,
sem si mislil, ko bi bili složni,
vsak enega, pa bi bil mir. O,
pa sem se spretno zamaknil k
sorodnikom, tam skril puško in
jo lepo primarširam in zakričim:
Hej. kaj pa vi, bi radi za.jca na
»črno« strel.jali! Moji »odkriti« ob-
tožbi najbrž niso verjeli. Skrivaj,
vsak zase smo dvignili kozarčke
zahomske<.;a vinca in si v brk
zapeli: »Pa vendar ni mogel en
zajček dol past. Tako je končal
pripoved naš lovec l.'\K.\ in smo
se ob pristni domači kapljici do
solz nasmejali.
■dk-
ZLATA
pravila
ŽIVLJENJA
Zaradi izrednega zanima-
nja za knjigo ZLAT.^
PRAVILA ŽIVLJENJA, ki
je bila z vsakim ponati-
som razprodana, vam pri-
pravljamo novo, obsežnej-
šo, boljšo in lepšo izdajo
i enakim naslovom
ZL.\T.\ PR.-VVIL.^ ŽIVLJENJA, U) je izbor napotkov, modrosti :in
izrek,ov velikih mož sveta, ki so g svojdimi razmišljanji skušali
omogočiti človeštvu boljše in srečne^ življenje, človeku pa olajšati
borbo za njegov danes in jutri m ga spodbujati za pošteno m
resnicoljubno doživljanje sveta oteog sebe.
Knjiiga bo priročnik za stare in mlade, polna napotkov za življenje,
skniitih misli in razmišljanj, ki so kdaj pa kdaj potrebni vsako-
mur. Velikih leksikonov ni vedno pri roki, zato bo knjiga dobro-
došla novost na našem tržišču.
Vse to in še mnogo več boste našli v knjigi
ZLATA PR-^VVILA ŽIVLJENJA.
Vsem, ki Zlala pravila življenja že poznate v žepnj izdaji, še
posebej priporočamo novo. izboljšano veliko edici.jo, ki bo ne
samo dopolnilo prejšnji zbirki, ampak prepotreben življenjski pri-
pomoček za vsakogar in ob vsaki priliki.
ZLATA PRAVILA SO PRIJATELJ,
KI NIKDAR NE RAZOČARA.
Subskripcijska ceiia knjige v prednaročilu je 100.— din, cena
v prosti prodiiji bo znatno višja. Priporočamo, da knjigo naročite
čimprej na naslov;
Kulturni atelje &lo^'enije, p. p. 179 Ljubljana.
26. stran — NOVI TEDNIK
Št. 44 — 7. november 197.
MALI
OGLASI
PRODAM       >
MARLES kuhinjo — dobro
ohranjeno, z vgrajenim hla-
dilnikom in štedilnikom,
poceni prodam. Tel. 21-242.
1:0 KOSOV salonit opeke
prodam. Creskova 33, Str-
mec pri Vojniku.
FI.\T 750 ugodno prodam.
Vpraišajte v večernih urah
na telefonsko štev. 21-002.
INVALIDSKI AVTO BMW —
registriran julij 1975, fiat
750, registriran — oktober
1975 in bojler za dimnik,
prodam. Ivan Vidmar, Gor-
nja vas, Prebold.
KOKOŠI — nesmce, prodam.
Cena 15 din za kg. Betka
Kramer, Ruše 5, Petrovče.
6 KOSOV izredno velike pas-
me japonskih račk, starih
2 in pol meseca in dodat-
no peč in nerjaveča štedil-
nik — domače delo, pro-
dam. Marica Skale, Celje,
Zagrad 103.
DVE TONI cementa nujno
prodam po zelo ugodni ce-
ni. Pokhčdte t&l. 2227-26, do
14. ure ali 213-10 od 15. do
19. ure.
ŠKODO 1000 MB, letnik 1968,
registrirano, dobro ohra-
njeno, ugodno prodam. In-
. formacije tel. 26-913 aU pod
oznako »škoda«.
T.VM 2000 v vozjnem stanju,
prodam na potrošniško po-
sojilo. Ponudbe pod »Ugo-
dno«.
ŠTEDILNIK — desni, rabljen
in KUpersbusch, poceni pro-
dam. Štefan Zupanek, No-
vake 22, Strmec.
J.\BOI,.KA — nami2aii jona-
tan po 2,00 in jabolka za
predelavo po 0,40 din za
kilogram, prodam. J. Vizo-
višek, Gotovlje 118.
FIAT 850 (Seat), registriran
do novembra 1975, letnik
1969—70, dobro ohranjen,
ugodno prodam zaradi od-
hoda v JLA. Ogled popol-
dne. Vlado Čuvan, Celje —
Titov trg 5.
LIGUSTER za ograje (žira
meja), širokolistni, napro-
daj, Vojnik 50.
MOPED — 4 brzme (ripi —
brez izpita) letnik 74, pro-
dam. Tone Krajnc, Brstnik
13, Laško.
HIŠO z nekaj zemlje v Pe-
čovniku pri Celju, prodam.
Cena po dogovoru. Stanko
Simonič, Breg 46, Celje.
RIBNIK z utico, ki lal^o
služi za vikend, prodam ali
dam v najem za neomejen
čas. Informacije na telefon
063-72-824.
riAT 750 v voznem stanju
poceni prodam (motor tu-
di posebej). Ogled v pone-
deljek popoldne, Plečniko-
va 4.
BETONSKE zidake. V—12,
V—8, ugodno prodam. In-
formacije na naslov: Franc
Turnšek, Cesta v Lokrovec
35, Celje.
KR.\VO — vozno, visoko
brejo, prodam. Cater, Pe-
čovnik 25.
ZASTAVO 750, letnik 1973, re-
gistrirano do julija 1975,
prevoženih 18.000 km, pro-
dam. Ponudbe na telefon
' 214-00 int. 0001 — Peter
Centrih.
AUSTIN 1300, letmk 1970 —
ugodno prodam. Vprašati
na naslov: Branko Plohi,
Trubarjeva 46, Celje, po-
poldne.
RDEČE dobro domače vino
— 2001, prodam. Zagrad
103, Celje.
KRAVO — vozno, 8 mesecev
brejo, prodam. Felicijan,
Migojnice 108, Gnže.
SPALNICO, dobro ohranjenp,
prodam po ugadni ceni. —
Malgajeva 16, pritličje, de-
sno.
Ol^ROšKI športni voziček in
košarico s kolesci, prodam
za 400 dinarjev. — Mužar,
Plančarjeva ui. 5, Celje.
KRAVO, brejo, vozno, pro-
dam takoj ali s teletom.
Vprašati pri: Gusti Rom,
Liboje pri Keramični to-
varni.
AVTO VW, nujno prodam.
Poizvedbe pri Bife Kosu,
Sempet.er ob Savinji.
RENAULT R-4 export, pro-
dam. Ivan Gobec, Celje, Na
zelenici 4.
TELICO plemensko — šeko,
7 mesecev staro, prodam.
Breznik, Gorica 37, Celje.
SPALNICO — 2 fotela in kra-
ljico peči, prodam. Vpra-
šati pri Bolha, Mariborska
cesta 147 a.
TELEVIZOR znamke »Ma-
jor«, prodam. Strašek, Gri-
nova 3, Selce, Celje.
GARAŽO na Titovem trgu,
prodam. Jevšnik, Celje, Ka-
juhova 9, telefon 21-181.
ZASTAVO 750 ali samo mo-
tor in menjalnik, peč na
olje EMO 5, prodam. Plan-
karjeva 5 Celje (Hudinja).
ZASTAVO 750, letnik 1968,
prodam. Rajko Ribič, La^t-
kova vas 121, Prebold.
TRAKTOR »Porsche« — 22
KS s hidravliko — kosilni-
co, prodam. Ogled dopol-
dne vsak dan. Vinko Pri-
stovšek, Drešinja vas 55,
Petrovče.
OSEBNI AVTO NSU 1200 C,
dobro ohranjen, letnik
1970—71, prodam. Telefon
25-221
KOSILNICO ALPINA z žet
veno napravo, v zelo do-
brem stanju, prodam. Jer-
naj Ojsteršek, Vojnik 197.
MLADIČKE čistokrvne škot-
ske ovčarje, prodam. Gre-
gorič, Tomšičeva 26 B, Ve-
lenje.
KUPIM
STARO HIŠO ali majhno
kmetijo v Šmartnem, Do-
brni, Strmcu ali pri Fran-
fcolovem, kupim. — Naslov
sporočite v bife »Park« Ce-
lje, Maistrova 2.
STANOVANJA
TRI.IE samski, zaposleni v
Celju, iščejo stanovanje ali
sobo s souporabo kopalni-
ce. Ponudbe pod »Študen-
ti«.
PRAZNO SOBO oddam za
določen čas. Vprašati: Mi-
klošičeva 3, pritličje levo.
NEOPREMIJENO sobo s so
uporabo kopalnice v Celju
ali okolici, iščem. Ponudbe
pod »Uslužbenka«.
ZDRAVNICA na t,pecializacd-
ji išče garsonjero. Ponud-
be pod »45.000«.
USLUŽBENK.^ išče centralno
ogrevano garsonjero aU so-
bo s souporabo kopa,inice
v centru Celja. aU okoUci
Topra. Ponudbe pod »Nuj-
no«.
ZDRAVNIK na specializaciji
išče enosobno stanovanje
ali garsonjero, po možnosti
z garažo. — Ponudbe pod
»50.000«.
ENODRUŽINSKO stanovanje
na deželi nudim za zelo
majhno pomoč. Zglasite se
na naslov: Boris Platovšek,
Zadobrova 125 a — škofja
vas.
OGREVANO SOBO oddam
inteligentnemu upokojencu,
po želji tudi z vso oskrbo.
Ponudbe, pošljite pod »Pri-
jeten dom«.
iMIREN, pošten mlajši mo-
ški, išče v Celiju sobo s
posebnim vhodom in so-
upora,bo kopalnice. Nagra-
da 800 dinarjev. Ponudbe
pod »Dobri odnosi«.
ŠTUDENT išče sobo v Celju
ah okolici. Ponudbe pod
»Miren«.
SOUO s kopalnico nujno po-
trebujem v centru Celja aH
okolici. Ponudbe pod »No-
vember«.
iBPOSLITEV
ŠTIRIČLANSKA družina išče
gospodinjsko pomočnico, ki
bi varovala dva otroka, lah-
ko je upokojenka aili mlaj-^
ša oseba. Nudijo opremlje-
no sobo. Ostalo F>o dogo-
voru. Ponudbe pod »Zanes.
Ijdva«.
Mlj\JšO delavko sprejmem
takoj. Tomažin, Celje —
Tomšičev trg 17.
RAZNO
GARAŽO na Otoku II ali III
vzamem v najem. Zglasite
se v večernih urah na šte-
vilko 21-002.
DNE 25. X. 1974 sem med
10. in 11. uro izgubila zlato
zapestnico na poti iz Žalca
do Šempetra — avtobus.
Poštenega najditelja pro-
sim, da jo odda proti na-
gradi Majdi Cehovin, Žalec,
Šlandrov trg 12 a.
ALBIN ŽNIDAR, Zgornja Hu-
dinja 135, prekUcujem ribi-
ško člansko izkaznico in iz-
kaznico za šmartinsiko je-
zero štev. 68/72, izdano od
Ribiške družine C!elje.
POSESTVO v izmeri 1 ha po-
darim ali dam v najem. —
Voda, elek'rika, pri cesti.
Vse v dobrem stanju. In-
formacije pri Matildi Ko-
bal, Kranjčica 27 a, Šentjur.
(iARAžO v Celju iščem. Po-
nudbe pod »Fiček«.
DOSTAVLJAM kakovostno
mariborsko mivko na ob-
močje Celja, 3.5 kv. metra
po 800 din. Ferdo Frlinc,
Cesta k Dravi 22, Maribor.
POŠTENA vdova - upoko-
jenka, stara 65 let, želi spo-
znati poštenega, preproste-
ga, starejšega moža, ki bi
imel stanovanje za oba, jaz
imam svoje pohištvo. Po-
nudbe pošljite pod oznako
»Resnično   zadovoljstvo«.
OPOZORILO! Ker sem jaz
lastnica gozda v štorah riad
veliko cesto pri šmitovem,
nad šolo, ki meji s tovar-
niškim gozdom, opozarjam
vsakogar, kd bi sekal les ald
grabil steljo, da se bo sod-
no zagovarjal in plačal tudd
ostala les, ki je bil odvzet
letos iz gozda. Ana Peper-
ko, Kompole 84. štore.
■ }
■ 1
Razpisna komisija pri S
KULTURNI SKUPNOSTI
CELJE I
.   . J
razpisuje ■ j
delovno mesto '
TAJNIKA
kulturne skupnosti;
Na delovno mesto tajnika kulturne skupnosti jei
lahko imenovan, kdor poleg splošnih izpolnjuje še/
naslednje posebne pogoje: ^
1. da je javni ali kulturni delavec in ima organiza-'
cijske izkušnje s področja kulture; i
2. da ima fakultetno izobrazbo (prednost imajo di-l
plomanti humanističnih ali družbenih ved). ■ |
Razpisna komisija bo sprejemala prijave do 20.^
novembra 1974. A
ZAHVALA
Ob boleči izgubi mojega moža
RAFKA AUDIČA
se iskreno zahvaljujem vsem sorodnikom, sostano-
valcem, prijateljem in znancem za darovane vence
in cvetje in za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebna hvala velja sestri Valeriji za njeno po-
žrtvovalnost in skrb v času njegove dolge, težke
bolezni, trgovskemu podjetju MERX, gasilskemu
društvu Žalec za izkazano čast in tople poslovilne
besede, Združenju borcev NOV, pevcem in godbi.
Prisrčna hvala tudi družini Vinarnik iz Žalca za
vso pomoč v najtežjih trenutkih ter g. Koblerjevi
za vso izkazano dobroto, še enkrat vsem, ki so me
tolažili in mi stali ob strani v najtežjih dneh —
iskrena hvala.
Žalujoča žena Marica
Komisija za medsebojna razmerja pri
TOZD SLOVIN-HMEZAD
CELJE, Kocbekova 5
razpisuje
naslednja prosta delovna mesta:
RAČUNOVODJE
POGOJI: .
višja strokovna izobrazba ekonomske smeri j
5 let delovnih izkušenj i
SEKRETARJA ]
POGOJI: i
višja strokovna izobrazba pravne smeri "i
KOMERCIALNEGA REFERENTA |
POGOJI: j
končana ekonomska šola
znanje korespondence
2 leti prakse
KONTISTA
POGOJI:
končana ekonomska šola
finančni knjigovodja
3 leta prakse
ADMINISTRATORJA
POGOJI:
končana administrativna šola
2 leti prakse
Za vsa navedena delovna mesta je poskusna doba
3 mesece. Rok za zasedbo delovnega mesta velja
15 dni po objavi.
Prijave za navedena delovna mesta pošljite kadrov-
ski službi TOZD SLOVIN-HMEZAD, Kocbekova 5,
Celje. .
44 — 7. november 1974
NOVI TEDNIK — stran 27
IMII1AČ4 KROlilM
SMRTI
CKLJE
FRANČIŠKA SEŠKO, 49, Celje; DA-
VORIN KALINŠEK, 68, Celje; MIRKO
BAJEC, 88, Celje; JAKOB ARZEN-
SEK, 66, Slivnica; ANTON ŠTEFULJ.
63, Fodvin; JAKOB REICH. 77, Brod-
nice; ROZA ZAVŠEK, 82, Zagrad;
ROZALIJA KOVAČ. 34, Celje; FANI-
K.\ GRAČNER. 54, Globoko; AMALI-
JA BOŽNIK, 63, Lokovina; JOŽE ZA-
PUŠEK, 65, Polzela; FR.INC COKAN,
71, Dobrava; JULIJANA AMON, 80,
Virštanj; MARJANA PELIKAN, 85,
Celje; ML^RIJA ŽELE, 78, Teharje;
FRANČIŠKA GROBELNIK, 68, Dob ri-
sa vas; FRANC DRAKSLER, 64, Celje
in JOŽE RIBEIŽL, 69, Dobrova.
ŠMARJE PRI JELŠAH
FRANC OSOJNIK, 77, Zadrže; ,^A-
NEZ ANDERLUH, 62. Mala šristava;
ZORICA 2UGEC, roj. Riižič, 80, Zadr-
že; ANTON KL.\U2ER, 77, Bistrica in
SOFIJA JURAČTIC, roj. Lugarič, 85,
Zadrže.
ŽALEC
NEŽA DOBRIHA, roj. Veber, 80,
Šempeter; ROZA KRAMER, 78, Do-
briša vas; MARIJA PRISLAN, 89, Pari-
žlje; JOŽEF ROTOVNIK, 93, Dob risa
vas; KARL VRHOVŠEK, 78, soc. pod-
piranec, Kompole; JANEZ MIKL.^VC,
71, kmet, Marija Reka; ANTON PUS-
NIK, 69, soc. podpiranec. Polzela;
MARJETA SATLER. 82, upokojenka,
Orla vas in MARIJA JUGOVIČ, 75,
upokojenka, Celje.

CELJE
Poročilo se je 20 parov, od teh:
IVAN VIRANT, Trnava in IVANA KU-
HAR, Medlog; ANTON ŠPAN, Celje in
MARIJA KOTNIK, Celje; MAKS BUN-
ŠEK, Zdole in MARIJA VRENKO,
Celje; DUŠAN VODIJ^N in SILVA PE-
VEC, oba iz Celja; ŠAB.AN MEDJIČ,
Liješnica in NEVENKA GOLOB, Mo-
zirje ter DRAGO KUNEJ in DUŠICA
RADOVANOVIČ, oba iz Celja.
LAŠKO
PETER OJ3TERŠEK, rudar, Lahom-
no in KATARINA KARNOVŠEK, de-
lavka, Breze; MILAN SKAZA, avtome-
hanik, Stražica in .\L\RTA JAVORIN,
skladiščnik. Ha rje; JOŽE DEŽELAK,
traktorist in MARIJA HOHKRAUT, ku-
harica, oba iz Strmce ter KARL ZIM-
SEK, strojnik, Zidani most in OLGA
GAŠPARUT, trg. pomočnica. Zidani
most.
SLOVENSKE KONJICE
ZL.\TKO ŠRIBAR, 25 in AMALIJA
GORENAK, 31, oba iz Nove Dobrave;
RANC BRGLEIZ, 24. Brezma m JOŽI-
CA RUPNIK, 20. Mlade; SREČKO
JURŠE, 22 in HERMINA BRGLEZ,
31, oba iz Kobel.
ROJSTVA
CEIJE
38 dečkov in 22 deldic
SmVENSKE KONJICE
3 dečki in 2 deklici
TRŽNICA
Celjska tržnica je te dni bolj pusta
in prazna, posebno še ob jutranjih
urah. Tudi izbira ni kdo ve kakšna.
Smo pač v poznih jesenskih mesecih,
ko sveže zelenjave ni več toliko, kakor
smo je bili navajeni pozno poleti.
Branjevke nam ponujajo kislo repo in
zelje po 6 din za kg, solato po 6 do
10 din za kg, peteršilj po 20 din, kore-
nje boste lahko kupile po 6 din kg. jaj-
ca so 2 din kom, skuta 16 din kg, grozd-
je 10 din kg.

UNION: 7. in 8. novembra zaprto
zaradi kongresa, nato ameriški barvni
fimu »Lady poje blues«
od 11. do 13. novembra, italijanski
barvni film »Za vsako ceno«
METROPOL: od 7. do 10. novembra,
ameriški barvni film »Potovanje s teto«
od 11. do 14. novembra, ameniški
barvm film »Strašilo«
DOM: od 5. do 9. novembra, ame-
riški barvni film »Mladi maščevalec«
od 10. do 14. novembra, ameriški
barvni film »Plavi vojak«.
flECEPT«!
Jabolka so zelo zdrava in bogata
z vitamini. Poskusite narediti polnjena
jabolka s skuto.
Za 4 osebe potrebujemo: 4 velika,
kiselkasta jabolka, 1/21 sladkane vode,
250 g skute, 1 rumenjak, 2 žlici limoni-
nega soka, malo naribane limonine lu-
pine, 1 noževo konico cimeta, 1 beljak.
1 žličko sladkorja, 1 žlico nasekljanih
orehov.
Jabolka olupimo in dušimo v slad-
kani vodi, da se napol zmehčajo. Nato
jih damo na cedilo in jih pustimo ohla-
diti. Medtem zmešamo skuto z rume-
njakom, limoninim sokom, limonino lu-
pino in cimetom. S to zmesjo polnimo
jabolka. Beljak in sladkor stepemo v
trd sneg, vmešamo orehe in položimo
na vsako jabolko snežno kepico. Pope-
čemo v vroči pečici, da sneg za rumeni
in ponudimo.
Dober tek.
DEŽunNl^VlTiERIN
CELJE: dežurstvo na veterinarski
postaji, telefon 23-i63.
ŽALEC: dežurstvo na veterinairski
postaji, telefon 71-952, lahko kličete
tudi na postajo milice, telefon 71-322.
LAŠKO: od 10. do 12. novembra, vet.
Jakob Kolman, telefon 73-979
ŠENTJUR: od 9. do 14. novembra,
vet. Branko Hus, telefon 74-150 ; 7. m
I. novembra vet. Jože štiglic, telefon
74-087
ŠMARJE: od 9. do 17. novembra
mgr. Ivan Mazej
DEŽURNA LiRA^NA'
do 9. novembra je dežurna Nofva le-
karna, Tomšičev trg, od 9. do 16. no-
vembra je dežurna lekarna Center.
SLG^
četrtek, 7, novembra, ob 19. uri:
Moliere: LJUDOMRZNIK. Abonma de-
lavska milad^na in izven
Petek, 8. novembra, ob 18. uri:
P. S. Fmžgar: RAZVALINA ŽIVLJE-
NJA. .Abonma Kozjansko
Sobota, 9. novembra, ob 10. uri:
F. S. Finžgar: RAZVALINA ŽIVLJE-
NJA. 2. šolski abonma tn izven
Ponedeljek, 11. novembra, ob 16. uri
in 19.30: F. S. Finžgar: R.AZVALINA
ŽIVLJENJA. Gostovanje v .Sevnici
Torek. 12. novembra, ob 15m: Mo-
liere: I,JUDOMRZNIK.' 2. mladinski
abomna in izven. Ob 19.30 pa za 6. mla-
dinski abonma in izven
Sreda, 13. novembra, ob 17. uri:
F. S. Finžgar: RAZVALINA ZIVL.JE-
NJA. Abonrna za upokojence in izven.
tOEZUANrilmAVNlKI
Ž.VLEC: 7. nov. dr. Ločniškar An-
drej, 8. nov. dr. Rizimal Lojze, 9. in
10 nov. dr. Tanaskovič Tanasko, 11. no-
vembra dr. Janez čukjaki, 12. no\'em-
bra dr. Lojze Ri?,mal, 13. nov. dr. Vla-
da Kranjc
KONJICE: 7. nov dr. Topolšek Bo-
židar, 8. nov. dr. Kolar Anka, 9. nov.
dr. Pavlina Božo, 10. nov. dr. Paa''lina
Božo, 11. nov. dr. Topolšek Božidar,
12. nov. dr. štefic Branka, 13. nov. dr.
Peič MiUca.
ŠRNTJUR
7., 9., 10., 12. ^ovembra, dr. Svetina
Ante; 5., 13. novembra, dr. Moser Ivan;
8. novembra, dr. Prebil Hilda.__^_
TVSI^BEON
NEDOLTJ.^. 10. novemibm
9.20 Svet v vojni — serijsi.i doktunentanu
fita (Lj)
10.10 Otroška matineja: Zgodba o deklica Mar-
gareti avllenije v gibanju, bajr\Tia filma
(Lj)
11.05 Poročila (Lj)
11.10 Nairava — neznana 7.nanka — bairvna od-
daja (Lj)
11.16 Kmetijska oddaja iSa)
Nedeljsko poooldne: Pnn ap avz. Moskr,
pevski zbor Ivan Cankar s Tabora, barv-
n,i o<idaja  Za konec tedna
1R.40 Košarka Bosna : .JiigoplaiS+.ika — prenos
iSa, Lj)
v odmoru Moda aa vas (Lj)
18.15 Poročila (Lj)
18.20 Vidoc — serijski ba;rvni film (Lj)
19.15 Barvna ri.<iaiika (Lj)
19.20 Cikcak (Lj)
19.30 TV dnevnik (Lj)
19 50 Tedenski gospodarski komentar (Lj)
19 55 3—2—1 (Lj)
20 00 M. Bož^č: Clovok in pol — ba,rvna TV
nadaiijievanka (Zgb)
21.05    Etokumentaima oddaja: Urbanizacrje
•Slo-s-enije (Lj)
21.35 Športni pregled (Zgb   )
22.10 TV dnevnik (Lj)
PONErDEL.rEK, 11. novembra 1974
8 10 T\/ v šola (Zg)
9 30 TV v šoli: Zemiliiepis, Ledeniki, Srbo-
hrv^aščina (do 10.35) (Bg)
14.10 TV v šoli — pono\'it,ev  (^gb)
15.30 TV v šoli — ponovitev (Bgd)
16.30 Madžars-ki  TVD   (Pohorje,   PleSivec  do
16.50) (Bgd)
17.30 E.  Maieron:  V  znamenju  dvojčkov —
I. dei (Lj)
IV.-SO TV obzornik (Lj)
18.05 Na sedmi stezi — šiportna oddaja (Lj)
18.35 Mozaik (Lj)
18.40 .S!xlDbn: idejnopoiitični tokovi in maaiksl-
zem (Lj)
19.00 OdLOčamo (Lj)
16.10 Barvna r.sanka (LJ)
19.20 CJikcak (Lj)
19.30 TV dnevnik (Lj)
IS.55 3—2—1 (Lj)
20.06 S. Groshowiak; Fantje — barvna TV
dnaana   (Lj)
21.25 Sodobna oprema — barvna oddaja
21.3b Kulturne diagonale (Lj)
22.05 Mo7.aik   k-atkega   filma:   Okoli   mreie,
barvni film (Lj)
22.15 TV dne-.nik (Lj)
rORKK. 12 11
ben; pouk (do 11.20 — Bg)
14.10 TV   v  šoa  — ponovitev  (Zg)
15 35 TV v Soli — ponovitev (Sa)
16.05 tv v šoli — ponovit^ev (Bg)
16.35 Madžarski  TVD   (Pohorje,   Plešivec  do
16.55 - Bg)
17.40 C. Sam Saons- Zival&ki karneval (Lj)
17.55 Obzornik (Lj)
18.10 Življenje v gibanju — barvni fitai (Lj)
18.35 Mozaik (Lj)
18 40 Ne prezrite: Kipa.r Prance Bemeker (Lj)
19.10 Barvna risanka (Lj)
i9.2<j Cik-cak (Lj)
19.30 TV dnevnik (Lj)
19.35 3—2-1 (Li)
20.05 Vzhodna Nemfiija — dokumentarna od-
daja (Lj)
21.05 Propagandna oddaja (Lj)
21.15 T Hardv: Mračni' Jude — barvna TV
nadaljevanka (Lj)
22.(» TV dnevnik (Lj)
SRED.A, 13. U
16.30 Madžarski   TVD   (Poh-iirje   Plešivec  do
16.50 — Bg)
17.05 Zsodba o deklici Margareti, barvni film
(Lj)
17.35 Moz.TJk (Lj)
17.40 Obzornik (Lj)
17.55 Rokomet Jugostiaivija -— Reprezentanca
sveta - prenos, v odmoru Propii.gaind.na
oddaja (Lj)
19.16 Barvna risanka (I<j i
ia.20 Cik-cak (Lj)
19.30 TV dnevnik (LJ)
19.55 3—2—1 (Lj)
20.05 Na lovu - celovečemd film (Lj)
21.45 Propagandna odda.ja (L^j)
21.50 Miniature: Tomaž Pengov, barvna ockia-
ja (Lj)
22.10 TV dnevnik (Lj)
ČETRTEK, 14. 11
8.10 TV v šold (Zg)
9.35 Francoščina (do 10.10 — Bg)
14.10 TV v šoli — ponovitev (Zg)
15.30 i-Tancoščina — ponovitev (do 16.10 — Bg)
16.30 Madžarski  TVD   (Pohorje,   Plešivec  do
16.50 — Bg)
17.35 T. Seliškar- Brato-vščina sinjega gaJeoa
— barvna TV nadailijevanka (Lj)
18.00 Obzomčk (Lj)
18.16 Moziiik (Lj)
16.20 Svet v vojni — serijsk:: doikumentami
iilm (Lj) _________._____
19 10 Bau-vna ristinka (Ij)
10.20 Cik-cak (Lj)
19.30 TV dnevnik (Lj)
10.55 3—2—1 (Lj)
20 05 M. Vitezovič: Dimitrije Tucovič - bu.rv-
na TV nadaljevanka (Lj)
21.10 Kam in kako na oddih (Lj)
21.20 (četrtkovi raz.gledi (Lj)
21.50 J. Haydn: Godalni kvartet, baivna oddsi
ja TV Beo:;<Tad (Lj)
32.20 TV dnevnik (Lj)
PKTEK, l,->   U
8.10 TV v šoli (Zg)
1O..50   Angleščina (do 11.25 — Bg)
14.10 TV v šoli — ponovitev (Zg)
15.45 Angleščina — po-novitev (Bg)
16.30 Ma.dža.r.;jka TVD  (Pohorje,  Ple&vec  do
16..50 - Bg)
17.20 Ve-selii   tobosran:   Slovenske  Komjlice   —
11. del (Lj)
17..50 Obzomik (Lj)
18.05 Pevski tabor Šentvid — I. del (Lj)
18.35 Mozaik (Lj)
1B.40 EleSctrični Štedilnik (Lj)
18.50 Dosežki svetovne znanosti; Mars ni več
skrivnost (Lj)
19.10 Barvna risanka (Lj)
119.20 Cik-ca.k (Lj)
19.30 TV dnevnik (Lj)
19..50 Tedenski notranjepo:'i:tični komenrtair (Lj)
19.55 Propagandna reportaža (Lj)
20.00 .i—2—1 (Lj)
20.10 Toplina tvojih rok — oelov^Verna film
(Lj)
21.30 TV kažipot (Lj)
21.50 tv dnevnik (Lj)
SOBOTA, 16. U
9.30 TV v šoU (Bg)
10.35 TV v žoti (Zg)
12.00 TV v šoli (do 12.30 -  Sa)
13.25 Nogomet Pi-oleter : Vardar »do 15.15 —
v odmoru Propagandna oddaije Bg)
17.45 Trboveljski oktet — narodna glasba (Lj)
lfi.05 Obzornik (Lj)
18.20 Mozaik (Lj)
18.25 Disneyev svet — ban-^Tii film (Lj)
19.iO Barvna risanka (Li)
Ifl 20 Cik-cak (Li)
19,30 TV dnevnik (Lj)
10..50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj)
19.,55 3—2—1  (Lj)
20 00 člo-^ek ne jeza se (Zg)
20 30 Moda za vas — barvna oddaja (Lj)
20.40 Zabavno glasbena oddaja (Lj)
21.30 Barvna propagandna oddaja (Lfl)
21.35 Onkraj maš<^9vanija — barvni fiim (L))
tv dnevnik (Lj)
PROMETNE NESREČE
MRTEV PE:ŠEC
Iz Celja proti Drešinji vasi je voeil z
osebnim avtomobilom Mariborčan .MX>JZ
PEJOVNIK, ,58. Ko je pripeljal v Dre-
Sinjo vas. je nenadoma pred njim preč-
kal cesto 56-letni KAREL KRASOVEC iz
Maribora, ki je padel na vetrobransko
steklo, po 50 metrih pa m.rtev obležal
na robu ceste.
DVA  POŠKODOVANA
JOŽE MULEJ, 31, ie Nove vasi je vo-
zil z osebnim avtomobilom skoai Vezov-
je, ko ga je v ostrem ovinku zaneslo v
de.sno in kljub zaviranju nii uspel obdr-
žati vozila na cesti, temveč je zapeijal
na bankino in v jarek, kjer se je po
11 metrih vožnje ustavil! ob betoaskem
pr opus tu. Pri nesreči sta se poškodovala
voznik in njegova žena ALOJZIJA. Škode
ie za 7.000 dinarje^'.
NENADOMA JE 3TEK:el
ALOJZ KOROŠEC. 9, Spodnje Laze je
hodil po levi strani proti domu. Za njdm
je pripeljal z osebnim avtomobilom
FRANC J.\GER, 27, iz Šmarja, pred ka-
terim je deček nenadoma stekel na dru-
go stran, pa ga je voznik zadel in odbd)
na pokrov motorja, nato pa Je padel po
cesti in dobil pretre.? možganov.
NEZASENCENE LUcI
ANDREJ TURNSEK, 79, iz Dreentoega
rebra je vozil neregistriran traktor s pri-
žganimi dolgimi lučmi, ko se je sreče-
val z vo/nikom osebnega avtomobilo AN-
TONOM MALGA.IEM, 25, iz Sel. Voenik
se je zmedel, pa je trčil v prednji del
prikoliice traktorja, nato. pa se je prevr-
nil na bok. Telesno se r>i nihče poškodo-
val, ugotovili pa so, da je v<wi] Tum-
šek bre?. vozniške.ga dovoljenja, alkoskop.
s katerim so preizkusili Malgaja, pa je
do polovice pozelonel. škode je za 6.000
dinarjev.
POBEGNIL JE
Na Teharski cesti v Celju so naSlii po-
škodovan osebni avtomotiiil nemSke re-
gistracije, s katerega je vodnik po ne-
sreči, ko se je za-letei v dve drevesii oto
cesti, pobral registrske tablice. Domne-
vajo, da je povzročitelj nesreče zdomec.
Škodo so (x;enili na 30.000 dinarjev.
PREPIITEVANJE NA NADVOZ
ANDREJ DERČA 23, iz Žalca je v<ieil
z osebnim avtomobilom iz Šempetra pro-
ti domu in prj nadvoau nameraval zaviti
v levo. Za njim pa je pripeljal voznik
osebnega avtomobila STANTCO LONČAR,
42, iz Rečice pri I.aškem, ki je namera-
va! Derčo prehiteti po levi strani, pa je
tako priišlo do trčenja, pni čemer je na-
stalo škode za 10.000 dinarjev.
IZSILJEVANJE PREDNOSTI
RUDOLF G.AJŠEK, 37, iz Celja je vozil
protii žele-zjiiškemu prehodu v M<"<llogu
pri Celju in zavijal v levo na prednost-
no cesto v trenutku, ko je iz nja«ixrotne
smeri nriipeljal z osebnim avtO(mobilofn
NIKO ŽAVSKI. 26, iz Petrovč. Voeiln sta
tT^ili, pri čemer je nastalo škode za
5.0OO dinarjev
POIZVEDBA
Dne 2. novembra 1974, ob 9.40
se je na železniški postaji v Ciro-
belnem dogodila huda prometna ne-
sreča, v kateri je izgubila življenje
do sedaj neznana ženska.
ženska pri sebi ni imela nobenih
dokumentov. Oblečena je bila v siv
kostim, zeleno jopico, belo majico,
volnene nogavice, obuta v črne gu-
mijaste škornje št. 7 ter pokrita s
temno plavo ruto. Pri sebi je ime-
la rumeno PVC vrečko, v kateri je
imela črne platnene copate, črn
predpasnik, bele volnene no.gavice,
zeleno ruto, .glavnik in rdečo de-
narnico na zadrgo, v kateri .je bilo
80.— din. Ima kostan,jeve. do vra-
tu pristrižene lase, je močnejše po-
stave, stara okoli 50 let. brez zob
v zgom.ii čeljusti, visoka 150 cm.
Kdor bi karkoli vedel o tej ženski,
prosimo, da to sporoči najbl'ižji
postaji milice ali Upravi javne
••rnosti v Celju, Gregorčičeva 5,
tel. 23-941.
Miličniki odaeiJia cuuce v
Radečah so bili 31. oktobra
obveščeni, da je prejšnji dan
odšel od doma in se ru vrnil
Drago Zakrajšek, 19, iz Nji-
vic, sicer pa vajenec in za-
poslen v Radečah. I>oma je
povedal, da je namenjen v
Zidani most, kjer si bo og-
ledal nek star avto m ga ku-
pil. Odpeljal se je z mope-
dom, s seboj vzel 53tK) din
gotovine, z njim pa je poto-
val tudi petnajstletni M. P,
iz Obrežja pri Zidanem mo-
stu.
Miličniki so takoj stopili v
akcijo in skupaj z delavci
UJV Celje iskali izginulega
ZakrajSka. Ustavili so se tudi
na domu M. P., ki pa je po-
vedal, da se je z Zakr^Jškom
peljal samo nekaj metrov,
potem pa ne več.
Na Dan mrtvih so delavci
železniškega podjetja našli
v jarku ob železniški progi
na tovorni postaji težko po-
škodovanega in v kritičnem
stanju pogrešanega Draga
Zakrajška in so takšnega pre-
peljali v bolnišnico, jb njem
ni bilo denarja in mopeda,
500 metrov više pa so našU
njegov suknjič in doKumen-
te.
S podrobnim ogledom in
pre-skavo kraja so nadaljeva-
li naslednji dan dopoldne in
ugotovili, da je Drago Za-
krajšek pred odiiodom od
doma p>ovedal so^delavcu M.
P., da namerava kupiti star
avto. Ta mu je povedal, da
ve za nekega v Zidanem mo-
stu in da se laliko skupaj
odpeljeta tja. Medtem pa je
M. P. to povedal še očetu
Mihaelu Percu, 58, s "katerim
sta skupaj napravila načrt,
kako bosta prišla do denar-
ja. M. P. se je tako odpeljal
z Dragom Zakrajškom, kjer
ju je v gozdu Majlon nad
Zidanim mostom pričakal Mi-
hael Pere ter s trdim pred-
metom udaril Dra.ga Za-
krajška. S sinom sta ga zvle-
kla v zapuščen rov, vzela de-
nar in se odpeljala z njego-
vim mopedom, ki pa >e jima
je med potjo pokvaril, tako
da sta morala do doma peš.
Zakrajšek od udai"cev ni
umrl, ampak se je kasneje
prebudil iz nezavesti, posku-
šal oditi, vendar se je ver-
jetno zaradi oslabelosti in po-
škodb odvalil po oregu na
prostor, kjer so ga aašU. V
rovu so našli kladivo, s ka-
terim naj bi bil udarjen. Zo-
per Mihaela Perca, ki pa za-
enkrat vse taji, je bil odrejen
pripor, ker obstaja ium. da
je on glavni storilec podlega
dejanja.
ŠE O 70 LETNEM PIVU
STEKLENICA PRIPOVEDUJE
Pred meseci je upokoje-
ni rudar Bovhan iz Trbo-
velj našel pri izravnavanju
jaška v rudarskem delovi-
šču Ojstro litrsko stekle-
nico, ki je bila še zamaše-
na. Na steklenica sta bila
dva napisa, ki sta odkrila,
da je v steklenici pivo, da
je staro okoli sedemdeset
let in da sodi v obdobje,
ko sta laška in žalska pi-
vovarna zvarili okoli 30 ti-
soč hektolitrov piva na le-
to, od tega 120 tisoč v ste-
klenicah, ostalo v sodčkih.
Znanstveni laboratorij
švicarskih pivovarn, ka-
mor so Laščani poslali ste-
klenico s pivom v analizo,
je med drugim odgovoril,
da so pivo tudi poskusili,
da je imelo kiselkast, toda
ne neprijeten okus, da je
bilo rahlo grenko, da pa
se je le še narahlo penilo
pivo, da so biLi boljši piy,
ci. Pove tudi, da jo je mo.
ral neznani rudar pred n©.
kom skriti in jo je potenj
pozabil v skrivališču. Men.
da ga je zmotil nadzornik.
In še nekaj pove stekle,
niča, ki jo drži v rokaJi
diplomirana inženirka
živilski tehnolog DRAGA
BRKLJAČIC. Pove, da j«
»ranjka« Avstrija bolj spo.
štovala dvojezičnost, kot
današnja, saj je napis na
steklenici najprej sloven-
ski in potem nemški. Del.
niška pivovarna Laško ^
Actinen Brauered Ttiffer.
KORISTNA
AKCIJA
— Si čital, da celjski
poklicni gasilci sploh ni-
majo čolnov za reševanje?
— Saj sem vedno govo-
ril, kako koristna je akci-
ja »Naučimo se plavati«.
SPREMEMBA
— Ha, zdaj te je pa pri-
tisnil novi temeljni zakon
o varnosti cestnega pro-
meta. Zdaj pa gotovo ne
piješ več, tako kot si prej.
— Zakaj pa ne?! Še ve-
dno ga pijem.
— še vedno? Pa se ne
boji.š, da ti vzamejo dovo-
ljenje?
— Ne! Ker zdaj ne vo-
zim več.
— skratka, pivo je bilo še
užitno.
Kaj še pove steklenica?
To, da je pivovarstvo v
Laškem zares že tradicija,
saj bo drugo leto poteklo
stopetdeset let, odkar so
v takratni gornji pivovar-
ni (danes »Volna«) zvarili
prvi kotel piva. Steklenica
pove tudi, da so imeli ne-
koč litrsko steklenico za
Italijanski diplomat
politik Carlo Sforza je odga.
voril časnikarju, ki ga ;«
bil prosil, naj čisto na krat.
ko opredeli diplomatsko de-
javnost:
»Diplomat je tisti, ki sara.
di nasilja dvigne obrvi na.
mesto glasu.«
Voltaire je nakazoval pod.
poro vnukinji slavnega fraru
coskega dramatika Corneilla,
ki je zašla v bedo, je to
kole opravičeval svojo da>
režljivost:
»Dolžnost vsakega vojaka
je pomagati vnukinji svoje,
ga generala.«

V vlaku, ki je pripeljal v
Rogatec, se je zgodila trage-
dija. V enem izmed malo-
številnih vagonov je prišlo
do pravega »kavbojskoga« ob-
računavanja med dvema sku-
pinama mladeničev, za katere
še zdaj ne vedo, zakaj so se
stepli in segU po nož^h, ki so
zahtevali veliko krvi in dve
mladi življenji.
Ko se je vlak okoh 16.40
ustavil na železniški postaji
v Rogatcu, je med potniki
vladala panika. Pred postan-
kom je nekaj mladeničev sko-
čilo skozi okno in se razbe-
žalo po bližnjih njivah in iz-
gubilo v gozdu, ljud.e, ki so
vse skupaj gledali pa so se
stisnili v kote in čakTli. da
bo vlak ustavil in da se bodo
rešili.
Med mladimi je pršlo do
prepira. Najprej so r'eževale
žaljivke, nato pesti m ob
koncu, še svetlikajoči se no-
ži. Ko se je vlak ustavil, so
izvlekU mrtvega Jožeta Nova-
ka, 20, iz Loga, ki je podlegel
poškodbam, zadobljenim *
nožem v hrbet. V bolnišnici
pa je umrl prav tako zaradi
težjih poškodb Vinko Pavlo-
vič, 20, prav tako  iz Loga.
Dva ki sta sodelovala '
grozljivem pretepu, 50 kmalu
po pobegu z vozečega vlaka,
prijeli. To sta bila Branko
Hercigonja in IVIilan Hanžič-
Tretjega, Josipa Hercigonjo.
pa so prijeli naslednji dan v
Črnučah, kjer so vsi trij6
— stalno stanujoči v Plemen-
ščoi Gornji v SR Hrvat-
ski — zaposleni v SpiOšnerti
obrtnem podjetju. Zoper vse
tri je preiskovalni sodnik od-
redil pripor.
LJUBEZEN PO SVETU
NUVtKU IN MUFLI
Ongi so veliko m krepko
pleme na vzhodnoafriški oba-
li, nekako na meji med
Ugando in Kenijo. Ženske in
dekleta tega ljudstva si zalj-
šajo lasišča s pisani .n per-
jem, v novejšem času pa tu-
di z živimi rutami. Ženske
med Ongi doživljajo 'jubezen
z lepše strani pred poroko,
kajti s poroko in resničnim
spolnim življenjem se zače-
njajo muke. Od malega nam-
reč dekletom s posebno vr-
st« masaže povečujejo sram-
ne ustnice, mufli imenovane.
Bolj kot so podaljšane in
ozke, večjo vrednost s' star-
ši obetajo z doto, ki :o bodo
dobili za hčer. In v zakon
mora dekle nedolžno, kar je
pri Ongih huda preizkušnja,
saj je tipanje med fanti in
dekleti najljubša in oovsem
dovoljena zabava. Medseboj-
no božanje in dotikanje ime-
nujejo Ongi »n.gv&ko<(, kar bi
po angleški seksualni t. rmi-
nologiji pomenilo ipetting«.
Da bi pri teh igrah, kjer je
dovoljeno skoraj vse, ne pri-
šlo do končne.r>a dejanja, nosi-
jo dekleta od pasu in čez
trebuh, mednožje in nazaj
spet na pas zaveza.no ruto ali
pa širok usnjen pas. Ta se
tako čvrsto prilega, da je kaj
več kot tipanje nemogoče,
sneti pas pa je tabu, je stro-
go prepovedano. Dekle, ki to
dovoU, se mora pri p^jči po-
ročiti. In poroka, preden je
»mufU«  tako  velika,  da  je
prav, je huda kazen, kajti
spolno združenje zaradi pK3-
daljšanih vnanjih orgjuiov hu-
do boli tudi povsem odraslo
žensko, kaj šele nedoraslega
dekleta.
In zakaj vse to? Zato, ker
podaljšane sramne ustnice, ki
so tesno stisnjene, povzroča-
jo moškim izredne užitke.
Moški so pri Ongih hudi ego-
isti in jim je vseeno, če nji-
hove žene stokajo od bole-
čine.
Ongoska dekleta že od rane mladosti pripravI.jajo na to, da bi svojim bodočim možem nu-
dile čimveč ugodja, staršem pa čim višje plačilo, ki ga mora za nevesto dati ženin.,
NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva CpIjs, Laško, Slovenske Konjice>
Šentjur, Šmarje pri Jelšah m Žalec — Uredni.štvo: Celje, Gregorčičeva 5, poštm predal 161; Naročnina in oglasi: Trg
V, kongresa 10 — Glavn; in odgovorni urednik: Jože Volfand. Tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božič.
Jure Krašovec, Mateja Podjed, Miilan Seničar, Damjana Stamejčič, Brane S':amejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek,
Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga ČGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posa-
mezne številke 2 din — Celoletna naročnina 75 din, polletna 37 dm Tekoči račun 50102-601-20012. ČGP »DELO« Ljubljana
- Telet  uredništvo 223 69 in 231-05 mali oglasi in naročnine 228 00.
44 — 7. november 1974
NOVI TEDNIK — stran 29
I^E, 7. NOVEMBRA 1974 — ŠTEVILKA 44 — LETO XXVIII — CENA 2 DIN
LASILO občinskih organizacij szdl celje, laško, slovenske
^ konjice. šentjur, šmarje pri jelšah in žalec
PREDLOGI
SAMOUPRAVNIH SPORAZUMOV O USTANOVITVI
SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI
V OBČINI CELJE
SAMOUPRAVNI SPORAZUM O
USTANOVITVI SAMOUPRAVNIH
INTERESNIH SKUPNOSTI
SKUPNOST SOCIALNEGA
SKRBSTVA
Na podlagi ____člena Zakona o socialnem skrb-
stvu sklenejo delovm ljudje v združenem delu in
felovni ljudje iz krajevnih skupnosti skupaj z delav-
ci iz organizacij socialnega skrbstva na območju
*čine Celje
SAMOUPRAVNI   SPORAZUM
" ustanovitvi skupnosti socialnega skrbstva občine
Celje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Za uresničevanje svojega osebnega in družbe-
''sga interesa za socialno skrbstvo se delovni ljudje
^ organizacij združenega dela in drugih samouprav-
ah organizacij ter skupnosti in iz krajevnih skup-
'''^sti povezujejo skupaj z delavci v organizacijah
socialnega skrbstva v skupnost socialnega skrbstva
Jt^čine Celje, da v njej svobodno menjavajo svoje
?^lo, solidarno združujejo sredstva, določijo delovne
razvojne programe socialnega skrbstva ter obseg
"^vic in način njihovega uresničevanja.
2. člen
. Skupnost socialnega skrbstva uresničuje in izva-
^ naloge s področja socialnega skrbstva po spreje-
^rti programu.
Za uresničitev programov socialnega skrbstva
''inižujejo delovni ljudje potrebna sredstva po
;|a^elu vzajemnosti in solidarnosti ter odločajo način
^Porabe sredstev.
3. člen
Delovni ljudje in občani uresničujejo svoje pra-
vice in dolžnosti iz socialnega .skrbstva neposredno
v svojih organizacijah, krajevnih skupnostih in v
skupnosti socialnega skrbstva.
3. a člen
Za usklajevanje politike na področju socialnega
skrbstva v SR Sloveniji ter za opravljanje tistih na-
log, ki terjajo širšo solidarnost delovnih ljudi, se
skupnost socialnega skrbstva pove?;uje v zvezo skup-
nosti socialnega skrbstva SR Slovenije.
4. člen
V skupnosti socialnega skrbstva delovni ljudje
uveljavljajo svoj interes pri programiranju, izvajanju
nalog, samoupravnem načinu upravljanja, gospodar-
jenju z združenimi sredstvi ter pri drugih medse-
bojnih razmerjih, pravicah, obveznostih in odgovor-
nostih skupnosti socialnega skrbstva.
II. NALOGE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA
5. člen
Skupnost socialnega skrbstva upošteva pri obli-
kovanju politike razvoja in financiranja socialnega
skrbstva splošne družbene potrebe in družbene cilje,
ki so določeni z zakonom, družbenimi dogovori in
samoupravnimi sporazumi v občini in republiki.
Združena sredstva je skupnost socialnega skrb-
stva dolžna smotrno in racionalno uporabljati.
6. člen
Delovni ljudje uresničujejo v skupnosti social-
nega skrbstva na osnovi sprejete politike in finanč-
nih načrtov zlasti tele naloge;
— sprejemajo dolgoročne in srednjeročne progra-
me razvoja ter letne načrte socialnega skrbstva, ki
obsegajo izhodišča in prioritetne naloge socialnega
skrbstva; programi morajo biti usklajeni z družbe-
nim programom občine ter s programom razvoja
drugih družbenih dejavnosti ter predhodno sprejeti
v javni razpravi v TOZD in krajevnih skupnostih,
— združujejo sredstva za uresničevanje nalog ter
zagotavljajo racionalno uporabo sredstev.
— organizirajo in zagotavljajo pogoje za sprem-
ljanje in proučevanje socialnih problemov in poja-
vov,
— pospešujejo organiziranje prostovoljnega so-
cialnega dela v krajevnih skupnostih in sooialno-
humanitarnih organizacijah ter društvih,
— ustanavljajo socialne zavode, strokovno so-
cialno službo (Center za socialno delo), skrbijo za
njihov raiivoj in delovanje,
— določajo s samoupravnim sporazumom pogoje
in kriterije za dodelitev družbenih denarnih pomoči
in višino teh pomoči,
— določajo prispevke uporabnikov v stroških po-
sameznih oblik in storitev socialnega skrbstva kot
npr.: zavodskem varstvu, rejništvu itd.,
— opravljajo javna pooblastila po predpisih o
socialnem skrbstvu, družinskih razmerjih, usposab-
ljanju otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem
in duševnem razvoju, izvrševanju vzgojnih ukrepov
ter po drugih predpisih ki dajejo javna pooblastila
organom socialnega skrbstva,
— za opravljanje nalog iz prejšnje alinee skup-
nosti pooblasti skrbstveni organ, ki ga sestavljajo
delegati skupščine ter drugi delovni ljudje in občani,
— organizirajo pomoč občanom in družinam pri
načrtovanju družine, vzreji in vzgoji otrok,
— skrbijo za odkrivanje m usposabljanje za živ-
ljenje in delo prizadetih otrok in mladostnikov ter
drugih občanov,
— organizirajo varstvo in delo invalidnih oseb
pod posebnimi pogoji,
— zagotavljajo varstvo in oskrbo ogroženim ob-
čanom v socialnih zavodih,
30. stran — NOVI TEDNIK
Št. 44 — 7. november 197,
— organizirajo varstvo in pomoč občanom na
domu ter sosedsko pomoč,
— skrbijo za razvoj in izvajanje rejništva otrok
in ostarelih oseb
— posvečajo posebno skrb otrokom brez staršev
in otrokom, katerim starši ne morejo v zadostni
meri zagotoviti pogojev za normalno rast in življe-
nje,
— razvijajo sikrbniStvo za mladoletne in odrasle
osebe,
— skrbijo za rasocializacijo družbeno neprila-
gojenih oseb,
■— zagotavljajo pomoč osebam, ki iz drugih
upravičenih razlogov potrebujejo pomoč,
— zagotavljajo pogoje za raziskovanje in anali-
tično delo ter strokovno izpopolnjevanje strokovnih
delavcev v socialnem skrbstvu.
7. člen
Program skupnosti socialnega skrbstva izhaja iz
analize potreb delovnih ljudi, družbenih ciljev in
materialnih možnosti družbe. Delegati skupnosti so-
cialnega skrbstva zastopajo pri oblikovanju progra-
mov neposredni interes občanov, delovnih ljudi in
njihovih organizacij, da se zagotovi njihova socialna
varnost in upoštevajo splošne .družbene potrebe.
III. SAMOUPRAVLJANJE
8. člen
Za uresničitev ciljev in nalog skupnosti social-
nega skrbstva člani skupnosti odločajo na zborih
delovnih ljudi v temeljnih organizacijah združenega
dela in drugih samoupravnih organizacijah, v kra-
jevnih skupnostih, v temeljnih organizacijah združe-
nega dela in društvih na področju socialnega skrb-
stva ter prek delegatov v skupščini skupnosti social-
nega skrbstva.
9. člen
Na zborih delovnih ljudi v temeljnih organiza
cijah združenega dela in drugih samoupravnih orga-
nizacijah in skupnosti, v krajevnih skupnostih, v
samoupra\nuh organizacijah in skupnostih social-
nega skrbstva, delovni ljudje odločajo o programu
socialnega skrbstva o združevanju sredstev za nje-
govo uresničdtev, o višini stopenj prispevkov za
socialno skrbstvo, sklepajo o tem samoupravne
sporazume ter o delu skupnosti socialnega skrbstva.
10. člen
Skupnost   socialnega   skrbstva  ima  skupščino.
Določene izvršilne naloge poveri skupščina izvrš-
nemu odboru, organom socialnega skrbstva za oprav-
ljanje ja\Tiih pooblastil m drugim organom skup-
ščine.
11. člen
Skupščina skupnosti scc.alnega skrbstva Cv na-
daljnjem besedilu: skupščina) ima dva zbora:
— zbor uporabnikov, ki je sestavljen iz delegatov
delavcev združenih v temeljnih orgajiizacijah in
skupnostih ter delegatov občanov in delovnih ljudi
organiziranih v krajevnih skupnostih,
— zbor izvajalcev, ki je sestavljen iz delegatov
delavcev, ki delajo v organizacijah socialnega skrb-
stva.
12. člen
Skupščina ima 60 delegatov:
Zbor uporabnikov ima 40 delegatov;
— iz temeljnih organizacij združenega
dela
in drugih samoupravnih organizacij
in skupnosti 30 delegatov
— iz krajevnih skupnosti 10 delegatov
Zbor izvajalcev ima 20 delegatov:
—■ iz organizacij zdi-uženega dela, ki
izvajajo naloge socialnega skrbstva   15 delegatov
—- iz družbenih organizacij in društev,
ki delujejo na področju socialnega
skrbstva 5 delegatov
Mandat delegatov skupščine traja štiri leta.
Izvolitev in odpoklic delegatov se vrši na način
in po postopku, ki ga določa zakon.
Za ustavnost in zakonitost svojega dela je dele-
gat odgovoren delegaciji, ki ga je poslala v skupščino
skupnosti.
Delegat skupščine je dolžan sodelovati v delega-
ciji o vseh vpraša.njih, o katerih razpravlja in skle-
pa skupščina, ter ji posredovati stališča.
13. člen
Vsak delegat v skupščini ima pravico dajati po-
bude za obravnavo vprašanj s področja dela v skup-
ščini, predlagati ustrezne rešitve in zastavljati vpra-
šanja organom skupščine in strokovni službi.
14. člen
Skupščina skupnosti razpravlja in odloča enako
pravno na zasedanju obeh zborov:
— sprejme statut in druge splošne akte,
— sprejema predlog programa razvoja socialne-
ga skrbstva in ga po opravljen: ja'?ii razpravi rnz-
glasi za sprejetega in skrbi za izvrševanje programa,
— sprejema načrt dela skupnosti,
— sprejme  finančni  načrt  in  zaključni  račun,
— sklepa družbene dogovore in samoupravne
sporazume,
— sprejme poslovnik o svojem delu in o delu
njenih organov,
— določa načela in merila za delitev in uporabo
sredstev, s katerimi razpolaga,
— upravlja s sredstvi, ki pripadajo skupnosti,
— odloča o najemanju kreditov.
— obravnava problematiko socialnega skrbstva
na svojem območju,
— daje pobudo za sodelovanje z drugimi inte-
resnimi skupnostmi in drugimi organizacijami in or-
gani o vprašanjih skupnega p>omena,
— obravnava pripombe, mnenja in priporočila
občinske skupščine in družbenopohtičnih organizacij
in jih obvešča o svojih ukrepih in stališčih,
— daje pobude za sprejem predpisov s področ-
ja skrbstva, odloča o u-stanavljanju socialnih zavodov
ter drugih organizacij na področju socialnega skrb-
stva,
— daje pobudo in odloča o ustanovitvi Centra
za socialno delo in socialnih zavodov ter drugih
organizacij združenega dela na področju socialnega
skrbstva,
— voli in odpokliče člane organov skupščine ter
predsednika in namestnika predsednika skupščine,
— imenuje in razrešuje člane organov za social-
no skrbstvo z javnimi pooblastili (svete),
— imenuje in razrešuje člane občasnih teles,
— voh delegacijo za skupščino družbenopolitič-
nih skupnosti,
— voli delegate za skupščino zveze skupnosti po
načelu enakopravne zastopanosti obeh zborov,
— imenuje in razrešuje direktorja Centra za so-
cialno delo po javnem razpisu ter
— opravlja še druge nalogo določene z zakonom
in statutom skupnosti.
15. člen
Odločitev skupščine je sprejeta, če je zanjo gla-
sovala večina delegatov vsakega izmed zborov skup-
ščine.
V primeru, če ni doseženo soglasje, oba zbora
izvolita skupno komisijo 4 članov; da predloži sogla-
sno rešitev.
V komisijo za usklajevanje izvoli vsak zbor izmed
svojih delegatov po dva člana. Član komisije je tudi
namestnik predsednika skupščine, ki vodi delo komi-
sije in ji predseduje.
Ce do soglasne rešitve tudi v tem primeru ne
pride, odloča o tem vprašanju ustrezni zbor skup-
ščine občine Sklep skupščine občine velja do spre-
jema ustrezne rešitve v skupščini skupnosti.
Skupščina občine začasno uredi tudi vprašanja,
ki so bistvena za delo skupnosti socialnega skrbstva
in do rešitve ni prišlo v skupščini skupnosti. Taka
vprašanja so zlasti:
— program razvoja socialnega skrbstva,
— finančni načrt,
— določitev stopnje prispevkov za socialno skrb-
stvo, če do samoupravnega sporazuma ni prišlo,
— določitev pogojev za dodelitev družbenih de-
narnih pomoči in višina pomoči, če ne pride do skle-
nitve samoupravnega sporazuma.
IG. člen
Skupščina ima izvršni odbor, ki šteje 10 članov.
Naloge izvršnega odbora so:
— izvaja politiko in sprejema druge odločitve
ter sklepe skupščine skupnosti,
— izvaja družbene dogovore in samoupravne
sporazume, programe in druge splošne akte skup-
nosti,
— usmerja delo strokovne službe,
— pripravlja predloge sklepov m splošnih aktov
in
— opravlja druge naloge iz pristojnosti skupno-
sti, ki so določene s statutom.
17. člen
Skupščina skupnosti imenuje organ socialnega
skrbstva, ki se organizira kot:
— svet za varstvo družine,
— svet za varstvo odraslih,
— svet za odločanje o pravici do družbene po-
moči.
Organ socialnega skrbstva opravlja javna po-
oblastila in odloča po predpisih o socialnem skrb-
stvu, družinskih razmerjih, usposabljanju otrok in
mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem
razvoju, izvrševanju vzgojnih ukrepov ter po drugih
predpisih, ki dajejo javna pooblastila organu social-
nega skrbstva.
Sveti imajo po 7 članov.
Predsednika in člane svetov voli skupščina.
Mandatna doba članov v svetih traja 4 leta.
18. člen
Skupščina skupnosti, njeni izvršilni in drugi
organi so dolžni obveščati vse člane skupnosti in
družbenopolitične organizacije o uresničevanju pro-
gramov in o uporabi sredstev za socialno skrbstvo.
19. člen
Skupščina skupnosti je dolžna najmanj enkrat
letno poročati tudi skupščini občine o svojem delu,
izvajanju politike na področju socialnega skrbstva in
porabi sredstev za socialno skrbstvo.
Skupščina skupno.-^ti in njeni organi so dolžni
obravnavati priporočila in mnenja občinske skup-
ščine ter obveščati občin.sko skupščino o svojih
stališčih.
Skupščina občine opravlja družbeni nadzor nad
delom skupnosti, pristojm organ skupščine občine
pa nadzor nad zakonitostjo dela skupnosti.
Skupščina skupnosti odloča enakopravno s pri-
stojnimi zbori skupščine občine o tistih vprašanjih
socialnega skrbstva, ki jih določa statut skupščine
občine.
IV. SAMOUPRAVNA KONTROLA
20. člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pr«
vic v skupnosti socialnega skrbstva se izvoli pose,
ben samoupravni organ, preko katerega uporabnil^
in izvajalci uveljavljajo pravico nadzora.
21. člen
Organ samoupravne kontrole izvoh skupščin^
iz vrst predlaganih kandidatov m šteje 7 članov
22. člen
Naloge in pristojnosti organa samoupravne koa,
trole so podrobneje določene v statutu skupnosti
socialnega skrbstva.
V.  PREHODNE   IN  KONČNE  DOLOČBE
23. člen
Prvo sejo skupščine skupnosti skliče iniciativni
odbor, ki ga je imenovala skupščina občine.
Iniciativni odbor vodi delo skupščine do njene,
ga konstituiranja.
24. člen
Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega
sporazuma lahko predlagajo člani skupnosti social
nega skrbstva.
25. člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga
podpiše naj man 3/4 pooblaščenih podpisnikov članov
skupnosti socialnega skrbstva.
Samoupravni sporazum začne veljati, ko je skle-
njen in potrjen od Izvršnega sveta skupščine občine
Celje.
Celje, dne 5. novembra 1974
Iniciativni odbor
za ustanovitev skupnosti
socialnega skrbstva
Predsednik
TONE ERJAVEC
SKUPNOST OTROŠKEGA
VARSTVA
Na podlagi drugega odstavka 8. člena zakona o
družbenem varstvu otrok in o skupnostih otroškega
varstva (Uradni list SRS, št. 18/74) sklenejo delovni
ljudje v združenem delu in delovni ljudje ter starši
v krajevnih skupnostih na območju občine Celje
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi skupnosti otroškega varstva občine
Celje
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Za uresničevanje ciljev družbenega varstva otrok
se delavci, kmetje, osebe, ki samostojno opravljajo
gospodarsko ali negospodarsko dejavnost in občani
v krajevnih skupnostih združujejo v skupnost otro-
škega varstva Celje (v nadaljnjem besedilu skupnost
.-,.„^svpp.jj varstva), da v njej svobodno menjavajo
svoje delo, solidarno združujejo sredstva, določajo
delovne in razvojne programe družbenega varstva
ma,tere, otroka in družine ter obseg pravic in način
njihovega uresničevanja.
2. člen
Skupnost otroškega varstva uresničuje in izvaja
naloge s področja družbenega varstva otrok po spre-
jetem programu, družbenem dogovoru in samoup-
ravnem sporazumu.
Za uresničevanje programiranih nalog združuje-
jo delovni ljudje po načelu vzajemnosti in solidar-
nosti potrebna sredstva ter določajo način in na-
membnost njihove uporabe.
Delovni ljudje in občani uresničujejo svoje pra-
vico in dolžnosti v skupnosti otroškega varstva n^
posredno preko svojih delegatov.
3 člen ^
Program skupnosti otroškega varstva izhaja
analiz stanja, možnost! in potreb delovnih ljudi.
legati skupnosti otroškega varstva zastopajo pri o^-
likovanju programov neposredni interes otroka
interese delovnih ljudi in njihovih organizacij.
gt. 44 — 7. november 1974
NOVI TEDNIK — stran 31
4. člen
Delovnim ljudem omogoča skupnost otroškega
(^arstva neposreden vpliv na programiranje in zdru-
ževanje sredstev, samoupravni način upravljanja, iz-
vajanje nalog, javnost dela ter druga medsebojna
j-aznaerja, pravice, obveznosti in odgovornosti skup-
nosti otroškega varstva.
5. člen
Zaradi usklajevanja politike na področju druž-
benega varstva otrok v SR Sloveniji ter izvajanja
[lalog, ki terjajo širšo solidarnost vseh delovnih lju-
di, se skupnost otroškega varstva zdnižuje v zvezo
skupnosti otroškega varstva SR Slovenije.
II. DELOVNO PODROČJE
6. člen
Skupnost otroškega varstva upošteva pri obli-
Icovanju politike razvoja otroškega varstva in nje-
nem uresničevanju družbene cilje, ki so določeni z
zakonom, družbenimi dogovori, s samoupravnimi
sporazumi in tekočo ekonomsko politiko.
Združena sredstva je skupnost otroškega var-
stva dolžna smotrno in racionalno uporabljati.
7. člen
Delovni ljudje v skupnosti otroškega varstva:
— spremljajo razmere, v katerih živi družina z
otroki in pripravljajo v int^eresu otrok predloge ter
ukrepe za izboljšanje teh razmer (denarne dajatve,
dnevno varstvo otrok, davčna politika, socialno skrb-
stvo);
— sprejemajo programe razvoja družbenega
varstva otrok v sodelovanju s temeljnimi organizaci-
jami združenega dela, samoupravnimi interesnimi
skupnostmi, krajevnimi skupnostmi, občinsko skup-
ščino ter z drugimi organizacijami in strokovTiimi
ustanovami;
— na podlagi sprejetega programa razvoja druž-
benega varstva otrok sprejemajo letni načrt za ure-
sničevanje nalog in oblik družbenega varstva otrok;
— združujejo sredstva po načelu vzajemnosti in
solidarnosti za uresničevanje sprejetega programa;
— določajo denarne dajatve otrokom v skladu
z zakonom o družbenem varstvu otrok in o skupno-
stih otroškega varstva in s samoupravnimi spora-
zumi o programu otroškega varstva in o združeva-
nju sredstev za njihovo uresničitev;
— določajo okvirne kriterije za sprejem otrok
v vzgojnovarstveni zavod;
— določajo kriterije za oblikovanje cen storitev
vzgojnovarstvenega zavoda in višino prispevka star-
šev k coni;
— razvijajo razne oblike vzgojnovarstvene de-
javnosti za dojenčke in predšolske otroke in kriteri-
je za vključevanje otrok v te oblike otroškega var-
stva (vzgojnovarstveni zavod, varstvo v drugih dru-
žinah);
-— razvijajo posebne oblike varstva in vzgoje za
razvojno telesno ali duševno motene otroke;
— vzpodbujajo združevanje občanov na območju
krajevne skupnosti za pospeševanje razvoja otro-
škega varstva v skladu s specifičnimi potreoami te-
ga območja za prilagoditev oblik družbenega var-
stva otrok potrebam zaposlenih staršev in uvelja-
vitev neposrednega odločanja občanov v krajevni
skupnosti;
— zagotavljajo racionalno porabo sredstev pri
večanju vz<?ojnovarstvenih zmogljivosti;
— skrbijo za racionalno organizacijo vzgojno-
varstvenih dejavnosti na območju skupnosti otro-
škega varstva;
— sodelujejo z drugimi samoupravnimi interes-
nir^Ti skupnostmi zlasti s skupnostjo socialnega skrb-
stva, zdravstva, skupnostjo vzgoje in izobraževanja
ter stanovanjsko skupnostjo pri urejanju zadev skup-
nega interesa pomembnih za otroke in se z njimi
sporazumevajo o načrtovanju in izvajanju skupnih
nalog ter o zagotavljanju potrebnih sredstev.
III. NAČIN SiUVIOUPRAVLJANJA
Im 8. člen
Na zbonli delovnih ljudi v temeljnih organizaci-
jah združenega dela in drugih samoupravnih orga-
nizacijah in skupnostih, v krajevnih skupnostih ter
temeljnih organizacijah združenega dela in društvih
na področju otroškega varstva, delovni ljudje odlo-
čajo o sklepanju samoupravnih sporazumov, o pro-
gramu-otroškega varstva in o združevanju sredstev
za njegovo uresničitev, o višini stopenj prispevkov
ter o delu skupnosti otroškega varstva.
9. člen
Skupnost otroškega varstva ima skupščino.
L7.vršjlne naloge poveri skupščina izvršnemu od-
boru in drugim organom skupščine ter tajniku.
10. člen
Skupščino skupnosti otroškega varstva sestavlja-
ta dva zbora:
— zbor uporabnikov, ki ga sestavljajo delegati
^elavcev združenih v temeljnih organizacijah zdru-
ženega dela in drugih samoupravnih organizacijah in
skupnostih ter delegatov staršev in drugih delovnih
ljudi organiziranih v krajevnih skupnostih in
— zbor izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati de-
lavcev, ki delajo v temeljnih organizacijah združenega
"iela in društvih na področju otroškega varstva.
11. člen
Skupščina skupnosti:
Skupnost ima skupščino, ki jo tvori 60 delega-
tov.
V skupščino delegirajo svoie delegate:
— temeljne organizacije združenega dela,
ki prispevajo sredstva za družbeno varstvo
otrok 30 delegatov
— krajevne skupnosti 10 delegatov
— temeljne organizacije združenega dela,
ki izvajajo naloge družbenega varstva
otrok 20 delegatov
Mandat delegatov skupščine traja 4 leta. Nihče
ne more biti izvoljen več kot dvakrat zaporedoma
za delegata skupščine skupnosti.
Delegati skupščine so se dolžni z delegacijami
in s svojimi organizacijami o vseh vprašanjih, o ka-
terih razpravlja in sklepa skupščina, posvetovati ter
ji posredovati stališča svoje delegacije.
12. člen
Skupščina skupnosti otroškega varstva:
— daje predlog programa družbenega varstva
otrok v obravnavo delovnim ljudem in občanom ter
ugotovi, da je program družbenega varstva otrok
sprejet io skrbi za njegovo izvršitev;
— daje predloge in predlaga ukrepe za izbolj-
šanje razmer v katerih živi družina z otroki;
— določa okvirne kriterije za sprejem otrok v
vzgojnovarstveni zavod, za določanje cene storitev
vzgojnovarstvenega zavoda in za določevanje višine
prispevka staršev;
— sprejema sklepe v zvezi s povečanjem zmog-
ljivosti vzgojnovarstvene dejavnosti in pospeševa-
njem razvoja posebnih oblik varstva otrok za raz-
vojno, duševno m telesno motene otroke;
— skrbi za racionalno organizacijo vzgojnovar-
stvene dejavosti, daje pobude ter predlaga sprejem
predpisov, ki zadevajo interes otroka;
— sprejema statut in druge splošne akte;
— v skladu s samoupravnim sporazumom daje
mnenje o pogojih za pravico do otroškega dodatka
in višini denarnih dajatev otrokom;
— sklepa družbene dogovore in samoupravne
sporazume;
— sprejema finančni načrt;
— sprejema zaključni račun in poročilo o delu
skupnosti;
— voli in odpokliče člane organov skupščine,
predsednika in namestnika skupščine;
— voli delegacijo za sodelovanje pri delu skup-
ščine občine;
— voli delegate za skupščino zveze skupnosti ot-
roškega varstva SR Slovenije;
— opravlja še druge naloge določene z zakonom
in statutom.
13. člen
Skupščina skupnosti otroškega varstva razprav-
lja in odloča na zasedanju obeh zborov.
Odločitev skupščine je sprejeta, če je zanjo gla-
sovala večina delegatov vsakega izmed zborov skup-
ščine.
Kadar je sklep sprejet samo na enem izmed
zborov skupščine ali kadar je sprejet v različnem
besedilu, se prične usklajevalni postopek med zbo-
roma.
če tudi v usklajevalnem postopku med zboro-
ma ni doseženo soglasje, o vprašanjih od katerih je
bistveno odvisno delo skupnosti otroškega varstva
in so določena v njenem statutu, lahko skupščina
občine na predlog svojega izvršnega sveta s svojo
odločitvijo začasno uredi tako vprašanje.
Sporna vprašanja, o katerih se ne odloča po
prejšnjem odstavku, rešuje a-rbitraža.
14. člen
Skupščina ima izvršni odbor, ki šteje 10 članov.
Izvršni odbor:
— izvaja politiko in druge odločitve ter sklepe
skupščine skupnosti otroškega varstva;
— izvaja družbene dogovore in samoupravne
sporazume, programe in dmge splošne akte skup-
ščine skupnosti;
— usmerja delo strokovne službe;
— pripravlja predloge splošnih aktov in sklepov
in
— opravlja druge naloge iz pristojnosti skupno-
sti otroškega varstva kadar ni določena pristojnost
■jiiupščine skupnosti otroškega varstva.
15. člen
Ker je družbeno varstvo otrok dejavnost poseb-
nega družbenega pomena, so skupščina skupnosti
otroškega varstva in njeni izvršilni organi dolžni
obveščati vse čla.ne skupnosti, skupščino občine in
družbenopolitične organizacije o uresničevanju pro-
gramov in o uporabi sredstev sklada skupnosti ot-
roškega varstva.
16. člen
Za kar najbolj neposredno uresničevanje samo-
upravnih pravic in interesov se lahko občani v kra-
jevnih skupnostih in delavci v temeljnih organizaci-
jah združenega dela, ki izvajajo naloge družbenega
varstva otrok v krajevnih skupnostih organizirajo v
enoto skupnosti otroškega varstva.
Enota skupnosti otroškega varstva ureja oblike
družbenega varstva otrok, ki neposredno zadevajo
območje za katero je ustanovljena, zlasti letovanje
otrok, varstvo otrok v drugih družinah ter razne
oblike občasnega varstva otrok in predlaga skupno-
sti otroškega varstva, da v program družbenega var-
stva otrok vnese ukrepe, ki so dejanski odraz potre-
be delovnih ljudi in občanov v krajevni skupnosti.
IV. SAMOUPR.\VNA KONTROLA
17. člen
Za uresničevanje in varstvo samoupravnih pra-
vic v skupnosti otroškega varstva se izvoli poseben
samoupravni organ, preko katerega uporabniki in iz-
vajalci uveljavljajo pravico nadzora.
18. člen
Organ samoupravno kontrole izvoli skupščina
iz vrst predlaganih kandidatov in šteje 7 članov.
19. člen
Naloge in pristojnosti organa samoupravne kon-
trole so podrobneje določene v statutu skupnosti
otroškega varstva.
V. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20. člen
Spremembe in dopolnitve tega samoupravnega
sporazuma lahko predlagajo člani skupnosti otro-
škega varstva.
21. člen
Ta samoupravni sporazum je sklenjen, ko ga
podpiše najmanj tri četrtine pooblaščenih podpisni-
kov članov skupnosti otroškega varstva.
Samoupravni sporazum začne veljati, ko je skle-
njen in potrjen od Izvršnega sveta skupščine občine
Celje.
Celje, dne 5. 11. 1974
Predsednik
skupščine skupnosti
otroškega varstva
Stane BERGLEZ
TELESNO KULTURNA
SKUPNOST
Na podlagi 64. in 135. člena ustave SRS čin 10.
člena zakona o telesnokultumih skupnostih sklenejo
delovni ljudje in občani, vključeni v telesnokulturne
organizacije, delavci v temeljnih in drugih organiza-
cijah zxlruženega dela in občani v krajevnih skupno-
stih.
SAMOUPRAVNI  SPORAZUM
O USTANOVITVI TELESNOKULTURNE
SKUPNOSTI
1. člen
Z namenom, da se zagotovi organizirano zado-
voljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi
na področju telesne kulture, se za območje občine
Celje ustanovi telesnokulturna skupnost (v nadalje-
vanju: skupnost).
2. člen
V skupnosti delovni ljudje in občani enakoprav-
no in sporazumno:
— oblikujejo politiko razvoja telesne kulture
— sprejemajo programe in ustvarjajo pogoje za de-
javnost
— odločajo o opravljanju te dejavnosti
— združujejo sredstva za razvoj telesne kulture
— uresničujejo svobodno menjavo dela z delavci na
področju telesne kulture
— opravljajo druge zadeve, ki izvirajo iz narave od-
nosov na področju telesne kulture.
3. člen
Ob izvajanju svojih nalog skrbi skunost za ures-
ničevanje družbeno opredeljene vloge telesne kulture
za povezovanje telesnokultume dejavnosti z dejav-
nostmi drugih družbenih področij, za medsebojno
vsklajevanje interesov, oblikovanje in uresničevanje
razvojnih načrtov ter za nadaljni razvoj in utrjeva-
nje samoupravnih razmerij na področju telesne kul-
ture.
4. člen
Delovni ljudje v orga.nizacijah združenega dela
ter drugih organizacijah in skupnostih združujejo
sredstva za izvajanje dogovorjenih programov na
področju telesne kulture na podlagi samoupravnih
odlo-čitev, ki temeljijo na vzajemni povezanosti po-
treb in interesov delovnih ljudi ter na načelu soli-
darnosti.
člani v skupnosti odločajo o sredstvih za finan-
ciranje obsega in kvalitete telesnokultume dejavnosti
ter programa razvoja materialne osnove za dejav-
nost.
5. člen
Skupnost je pravna oseba.
6. člen
Program, ki je osnova za samoupravno odločanje
O sredstvih za telesno kulturo zajema:
32. stran — NOVI TEDNIK
St. 44 — 7. november I974
_materialne m kadrovske osnovne pogoje za izvar
janje dejavnosti
— program telesnokultume dejavnosti
— investicije in investicijsko vzdrževanje objektov
V programu je potrebno posebej opredeliti kaj
predstavlja sredstva za množičnost in kvalitetni
šport.
7. člen
Program in obseg sredstev za dejavnost nosilcev
telesnokultume dejavnosti se določi s pogodbo na
osnovi zakonov, samoupravnih sporazumov, meril in
kriterijev skupnosti ter dmgih dokumentov, ki ure-
jajo ta vprašanja.
8. člen
Skupnost sodeluje z drugimi samoupravnimi in
dmžbenopolitičnimi skupnostmi ter strokovnimi or-
ganizacijami.
Skupnost je soustanovitelj telesnokultume skup-
nosti v Sloveniji.
Skupnost sodeluje z občinsko skupščino na na-
čin, predviden z občinskim statutom.
9. člen
Organ upravljanja skupnosti je skupščina. Skup-
ščino sestavlja:
1. zbor porabnikov, ki ga sestavljajo delegati orga-
nizacij združenega dela in delov skupnosti, krajev-
nih skupnosti ter drugih organizacij in skupnosti
2. zbor izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati telesno-
kulturnih organizacij.
10. člen
Skupščino sestavlja 60 delegatov. V skupščino
delegirajo svoje delegate:
1, v zbor porabnikov
— temeljne organizacije združenega dela in delov
skupnosti 30 delegatov
— kraje-vne skupnosti 10 delegatov
2. v zbor izvajalcev
— temeljne organizacije
za telesno kulturo 20 delegatov
Oblikovanje delegacij skupnosti se opredeli s
splošnim aktom. Oblikovanje delegacij temeljnih or-
ganizacij za telesno kulturo mora sloneti na organi-
ziranosti telesne kiHture na področju rekreacije, te-
meljne telesne vzgoje in kvalitetnega športa ter bita
odraz strukture temeljnih organizacij.
11. člen
Skupščina skupnosti:
— sprejema in spreminja statut skupnosti in po-
slovnik skupščine
— sprejema program dela in finančni načrt skup-
nosti
— določa načela in merila delitve ter uporabe sred-
stev, s katerimi razpolaga
— sklepa dmžbene dogovore in samoupravne spo-
razume
— daje pobude in predlaga sprejem predpisov, ki se
nanašajo na telesnokultumo dejavnost
— voli predsednika skupščine, predsednika in člane
izvršnega odbora ter imenuje sekretarja skupnosti
— voli delegate republiške skupnosti
— opravlja dmge naloge določene z zakonom in sta-
tutom.
12. člen
Skupščina skupnosti sklepa na sejah, kjer oba
zbora odločata in sklepata enakopravno.
Sklep je sprejet, če je v vsakem zboru zanj gla-
sovala večina delegatov.
V primeru različnih stališč zborov se izvede po-
stopek za usklajevanje, določen s poslovnikom skup-
ščine. Če v postopku vsklajevanja ni doseženo soglas-
je, odloči (5bčinska skupščina na predlog Izvršnega
odbora.
13. člen
Izvršilne zadeve skupščine opravlja izvršni od-
bor, ki ima 11 članov.
Izvršni odbor:
•— zagotavlja uresničevanje sklepov skupščine
— pripravlja gradiva za zasedanje skupščine
"— skrbi za izvajanje programa in finančnega načrta
— skrbi za strokovne službe
— opravlja druge naloge, ki mu jih poveri skupščina
in so določene s statutom.
14. člen
Skupščina tn izvršni odbor lahko ustanovi ob-
časne ali stalne delovne organe.
15. člen
Strokovne, finančne in administrativne naloge
opravlja strokovna služba skupnosti ali dmge po-
oblaščene organizacije. Strokovna služba se lahko
združi s službami dmgih samoupravnih interesnih
skupnosti.
Položaj in naloge skupnosti so določene s statu-
tom in drugimi dokumenti skupnosti, ki zadevajo
delo službe.
16. člen
Nadzor nad delom organov skupnosti in strokov-
ne službe opravlja samoupravni organ nadzora, ki
ga izvolijo člani skupščine.
17. čler
Priprave za usta.novitev skupnosti po tem spora-
zumu opravijo začasne temeljne telesnokultume skup-
nosti.
18. člen
Delo skupnosti je javno.
19. člen
Six>razum je veljaven in obvezen za ustanovitelje
iiajmanj tri četrtine (3/4) predvidenih
ustanoviteljev.
KOMUNALNA ZDRAVSTVENA
SKUPNOST
Na podlagi 58. člena Ustave SR Slovenije in
10. člena Zakona o zdravstvenem varstvu (Uradni
list SRS, št /74) sklepajo delavci v temeljnih
in dmgih organizacijah združenega dela ter v samo-
upravnih organizacijah in skupnostih, delovni ljudje,
ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim de
lom s sredstvi, ki so lastnma občanov, drugi delovni
ljudje v samostojnih poklicnih dejavnostih in kmetje
— v svojih skupnostih m zdmženjih, začasno neza-
posleni delavci v skupnosti za zaposlovanje in uži-
valci pokojnin in invandskih dajatev po organih
skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja
ter dmgi delovni ljudje in občani krajevnih skup-
nosti
ki opravljajo svojo dejavnost ali stalno prebivajo na
območju občine Celje
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi komunalne zdravstvene skupnosti Celje
I.
V komunalni zdravstveni skupnosti Celje (v na-
daljnjem besedilu: zdravstvena skupnost) se zdm-
žujejo delovni ljudje in občani — uporabniki z izva-
jalci zdravstvenega varstva, da si v njej s svobodno
menjavo dela tn z združevanjem sredstev po načelih
vzajemnosti in solidarnosti zagotavljajo zdravstveno
varstvo tn socialno varnost v primerih bolezni, po-
škodbe, poroda ali smrti.
Z delovnimi ljudmi in občani iz prejšnjega od-
stavka se lahko zdmžujejo v zdravstveni skupnosti
tudi delovni ljudje v društvih na območju občine
Celje, ki se ukvarjajo z zdravstvenim varstvom.
II.
Zaradi čimbolj neposrednega uresničevanja sa-
moupravljanja se delovni ljudje in občani v zdrav-'
stveni skupnosti lahko organizirajo v enotah zdrav-
stvene skupnosti za posame-me organizacije združe-
nega dela ali za območje krajevnih skupnosti ob
pogojih in s pravicami kot jih določa statut zdrav-
stvene skupnosti. Enote zdravstvene skupnosti se
ustanovijo s samoupravnim sporazumom.
III.
Z neposrednim zdravstvenim varstvom si občani
in delovni ljudje v zdravstveni skupnosti zagotavljajo:
— nujno zdravniško pomoč,
— splošno ambulantno in dispanzersko zdrav-
ljenje ter zdravljenje na domu,
— bolnišnično zdravljenje in oskrbo,
— zdravUa,
— specialistično ambulantno zdravljenje^
— zobno nego,
— stalno zdravstveno varstvo otrok in žensk v
zvezi z materinstvom,
— posebno zdravstveno varstvo doraščajoče
mladine;
— prevoze z reševalnimi vozili,
— preglede in posege za ohranitev zdravja in
ukrepe za preprečevanje nalezljivih bolezni (cep-
ljenja),
— medicmsko rehabilitacijo in
— organizirano zdravstveno vzgojo in prosveto.
Ob pogojih, ki jih določa statut, si delovni ljudje
v zdravstveni skupnosti zagotavljajo tudi:
— zobotehnično pomoč in zobna protetična
sredstva,
— proteze, ortopedske in druge pripomočke ter
— zdravljenje in medicinsko rehabilitacijo v na-
ravnih zdraviliščih.
Neposredno zdravstveno varstvo iz prvega tn
dmgega odstavka zagotavljajo delovni ljudje v zdrav-
stveni skupnosti, če m zagotovljeno po posebnih
predpisih ali po mednarodnih sporazumih, katere je
ratificirala SFR Jugoslavija.
IV.
V zvezi z delom si delovni ljudje ob sodelovanju
organizacij združenega dela in zasebnih delodajalcev
v zdravstveni skupnosti zagotavljajo tudi:
— posebno 2M3ravstveno varstvo v zvezi z delom,
— ukrepe za varstvo zdravega delovnega okolja,
— ukrepe za preprečevanje poklicnih bolezni in
poškodb pri delu,
— ukrepe za utrjevanje zdravja in sposobnosti
za delo ter
— posebno zdravstveno varstvo za delavce z
zmanjšano delovno sposobnostjo.
V.
Med opravljanjem dela ali bivanjem v tujini
imajo delovni ljudje v zdravstveni skupnosti pravico
do zdravstvenega varstva ob pogojih, ki jih določa
statut sidravstvenih skupnosti.
VI.
V zvezi z boleznijo, poškodbo, porodom ali smrt,
jo si delovni ljudje v zdravstveni skupnosti ob po'
gojih, kj jih določijo s splošnim aktom, zagotavljajo
tudi:
.— nadomestilo osebnega dohodka med zadrža.,
nostjo od dela,
— povračila potnih stroškov ter
— povračila pogrebnih stroškov in posmrtno
pomoč.
VII.
Pravice iz III. do VI. točke si zagotavljajo de.
lovni ljudje v zdravstveni skupnosti:
1. s prispevki:
— iz osebnega dohodka delavcev in občanov, ki
z osebnim delom z lastnimi sredstvi opravljajo gos-
podarsko ali negospodarsko dejavnost,
— iz dohodka organizacij združenega dela in
drugih delovnih sicupnosti ter zasebnih delodajalcev,
— skupnosti pokojninskega in invalidskega za'
varovanja,
— skupnosti za zaposlovanje in
— družbeno-politične skupnosti;
2. s povračil: po mednarodnih sporazumih;
3. s prispevki uporabnikov k stroškom zdrav.,
stvenega varstva;
4. z drugimi dohodki.
VIII.
Zdravstvena skupnost si zagotavlja rizično spo-
sobnost in svobodno menjavo dela. na širšem ob-
močju ter uresničevanje drugih skupnih interesov
in nalog v regionalni zdravstveni skupnosti
(v nadaljnjem besedilu: regionalna skupnost) in v
zvezi zdravstvenih skupnosti Slovenije (v nadaljnjem
besedilu: zveza skupnosti), v kateri se združuje z
drugimi zdravstvenimi skupnostmi s samoupravnim
sporazumom o njuni ustanovitvi.
IX
Z združevanjem^ sredstev v regionalni skupnosti
in v zvezi skupnost.i si zagotavljajo delovni ljudje
tudi skladen razvoj teritorialne razporejenosti orga-
nizacij združenega dela zdravstvene dejavnosti, nji-
hove zmogljivosti, sodoben ravoj zdravstvene vede
in dejavnosti ter strokovno izobraževanje zdrav-
stvenih delavcev.
X
Sredstva za zdravstveno varstvo morajo biti
usklajena s programom zdravstvenega varstva, o
tem se sporazumevajo za območje zdravstvene skup-
nosti uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva
v temeljnih organizacijan združenega dela in drugih
organizacijah m delovnih skupnostih, pri čemer se
zagotovi izvajalcem zdravstvenega varstva enak
dmžbeno-ekonomski položaj kot dmgim delovnim
ljudem in ustrezen razvoj zdravstvene dejavnosti.
Pri sprejemanju programa mora zagotoviti zdrav-
stvena skupnost delovnim ljudem — uporabnikom
vpogled v oblikovanje sredstev zdravstvene skupnosti
tn v oblikovanje dohodka organizacij združenega dela
zdravstvene dejavnosti.
S programom se mora zagotoviti v zdravstveni
skupnosti zdravstveno varstvo delovnih ljudi in ob-
čanov po sodobnih medicinskih dosežkih in metodah
ter po družbenih zm.ogljivostih.
Program mora sloneti na analizi zdravstvenega
stanja delovnih ljudi in občanov in ugotovitvi pred-
nostnih nalog, ki zagotavljajo postopno izpopolnje-
vanje zdravstvenega^ varstva občanov.
Program zdravstvenega varstva za območje
zdravstvene skupnosti mora biti usklajen s progra-
mom zdravstvenega varstva regionalne skupnosti
oziroma republiškim programom zdravstvenega var-
stva in z družbeno dogovorjenimi merili. Zdravstvena
skupnost tn enote zdravstvene skupnosti si v svojih
programih lahko zagotovijo tudi dodatne oblike in
obseg zdravstvenega vrastva, s katerimi se izpopol-
njuje zdravstveno varstvo če zagotovijo zanje de-
lovni ljudje posebena sredstva s samoupravnim spo-
razumom
•XI.
S programom se določi sporazmrmo z družbeno-
politično skupnostjo tudi tisti del zdravstvene dejav-
nosti in njenega razvoja, ki ga zagotovi zdravstvena
skupost v sodelovanju z družbeno-politično skup-
nostjo, zlasti na področju zdravstvene preventive
kot je sanacija življenjskega okolja in izboljšanje
higienskih razmer odpravljanje vzrokov obolenj in
poškodb ter njihovih posledic, zgodnje odkrivanje
obolenj in podobno.
XII.
Zdravstvena skupnost zagotavlja vselej tiste
pravice, ki so določent z mednarodnimi sporazumi,
katere je ratificirala SFR Jugoslavija, z zakoni, druž-
benimii dogovori in samoupravnimi sporazumi.
XIII.
Zdravstveno skupnost upravljajo delovni ljudje
— uporabnik in izvajalci zdravstvenega varstva v
skupščini in v zborih delegatov. Skupščino in zbora
sestavljajo delegati, poslani iz delegacij, katere so
delovni ljudje izvolil^ po načelih delegatskega sistema
v svojih temeljnih organizacijah in skupnostih.
Razmerja obveznosti in odgovomosti delegata
v samoupravni organizaciji in skupnosti, ki ga je
izvolila, določajo njeni samoupravni akti.
XIV.
Skupščino zdravstvene skupnosti sestavljajo
delegati delovnih ljudi — zavarovancev v zboru izva-
jalcev zdravstvenega varstva.
V skupščini je 60 delegatskih mest, od tega ^
zboru uporabnikov 40 in v zboru izvajalcev 20 dele-
gatskih mest.
It 44 — 7. november 1974
NOVI TEDNIK — stran 33
V zbor pošilja vsaka delegacija ustrezno število
jelegatov, ki je sorazmerno številu delegatskih mest
J pristojnem zboru skupščine in številu delovnih
[judi v tej organizaciji oziroma skupnosti.
Skupščina zdravstvenih skupnosti določi s po-
jebnim sklepom število delegatskih mest za vsako
[jelegacijo in način delegiranja tistih delegacij, ki
[je morejo imeti v zboru lastnega delegata.
XV.
Zbora delegatov odločata v skupščini enakoprav-
no predvsem o:
— programu in načrtih ter politiki razvoja
zdravstvenega varstva m zdravstvene dejavnosti,
— finančnem načrtu in zaključnem računu
sdravstvene skupnosti,
— osnovah in merilih za svobodno menjavo dela
med uporabniki in izvajalci zdravstvenega varstva,
— družbenih dogovorih in samoupravnih spora-
sumih, k: jih sklepa zdravstvena skupnost,
— poslovniku skupščine zdravstvene skupnosti
ter
— statutu in splošmh aktih ki jih določi statut.
Zbora delegatov sta samoupravna organa skup-
ščine in enakopravno imenujeta druge organe skup
ščine.
Način skupnega ali samostojnega odločanja zbo-
rov delegatov o drugih vprašanjih določa poslovnik
skupščine in statut zdravstvene skupnosti. Vsak zbor
lahko o zadevah iz lastne pristojnosti organizira
javno razpravo svojih delegatov v organizacijah, ki
so jih delegirale
Kadar zbora delegatov pri enakopravnem odlo-
čanju tudi po ponovnem sklepanju ne sprejmeta
enake odločitve, ravna skupščina po usklajevalnem
postopku, ki ga določa njen poslovnik.
XVI.
Skupščina ima predsednika skupščine in pred-
sednika obeh zborov ki sta hkrati podpredsednika
skupščine, ter ustrezno šetvilo njihovih namestnikov.
Pooblastila in obveznosti predsednika ali pod-
predsednika skupščine določa poslovnik skupščine.
Skupščina ima izvršilni odbor, ki šteje 9 članov
ter katerega sestav in naloge se določijo v statutu
zdravstvene skupnosti.
XVII.
Zdravstvena skupnost ima odbor delavskega nad-
zora, ki ga sestavljr 7 delegatov; te delegate poši-
ljajo delegacije v skladu z določbami statuta in
sklepa skupščine zdravstvene skupnosti iz četrtega
odstavka XIV. točke.
V odboru delavskega nadzora morajo biti enako-
merno zastopane delegacije uporabnikov in izvajal-
cev zdravstvenega varstva.
- ■   -     XVIII.
Zdravstvena skupnost mora zagotoviti uspešno
opravljanje administrativnih, finančnih in drugih
strokovnih zadev v zvezi z uresničevanjem svojih
nalog in uveljavljanjem pravic delovnih ljudi iz
zdravstvenega varstva in socialne varnosti v zvezi
z zidravstvenim varstvom.
XIX.
Zdravstvena skupnost določi s statutom na-
tančneje:
— pogoje za pridobitev in prenehanje lastnosti
upravičenca do zdravstvenega varstva,
— natančnejše pogoje za uveljavljanje pravic iz
zdravstvenega varstva in v zvezi z zdravstvenim var-
stvom,
— organizacijo in organe zdravstvene skupnosti
ter njihove naloge m pristojnosti,
— način delegiranja v skupščino in njene organe,
— postopek za zagotovitev in uresničevanje svo-
bodne menjave dela med uporabniki in izvajalci
zdravstvenega varstva,
— organizacijo naloge in pristojnosti odbora
delavskega nadz-ora,
— organizacijo in način javnega obveščanja čla-
nov zdravstvene skupnosti o njenem delu in o ures-
ničevanju sprejetega programa zdravstvenega varstva
in finančnega načrta,
— pogoje in način ustanavljanja enot zdravstve-
ne skupnosti in njihove naloge.
— način opravljanja administrativnih, finančnih
in drugih strokovnih zadev v zvezi z nalogami zdrav-
stvene skupnosti,
— zagotavljanje in uveljavljanje pravic delovnih
ljudi med opravljanjem dela ali bivanjem v tujini in
— ostale določbe o uveljavljanju pravic in ob-
veznosti zdravstvene skupnosti in njenih članov ter
njihovega pravnega varstva.
XX.
Zdravstvena skupnost uresničuje svoje naloge
1a podlagi sprejetega programa in finančnega načrta
v okvirih, določenih z zakonitimi predpisi, družbe-
'Umi dogovori in samoupravnimi sporazumi.
Skladno z določbami iz prvega odstavka podrob-
neje določi v statutu in splošnih aktih obseg zdrav-
stvenega varstva delovnih ljudi in občanov.
XXI.
Skupščina zdravstvene skupnosti je dolžna ob-
''avnavati predloge in zahteve enot zdravstvene skup-
tiosti
XXII.
Zdravstvena skupnost enakopravno odloča s
pristojnimi zbori skupščine občine Celje kot to do-
''^ča statut občine Celje. Zdravstveno skupnost ob-
^eizujejo pn tem stališča in smernice, ki jih sprejme
^l^upščina regionalne skupnosti.
XXIII.
Zdravstvena skupnost je pravna oseba in je re-
gistrirana pri okrožnem gospodarskem sodišču, pri-
stojnem po kraju njenega sedeža.
Zdravstvena skupnost ima svoj pečat premera
2,5 cm z napisom »Komunalna zdravstvena skupnost«
v krogu in »Celje« v sredini.
XXIV.
Statut ."Zdravstvene skupnosti in drugi splošni
akti morajo biti sprejeti v šestih^mesecih po uve-
ljavita tega sporazuma. *
Do sprejema statuta zdravstvene skupnosti in
drugih splošnih aktov se začasno uporabljajo statu
tarne določbe in splošni akti začasne skupnost:
zdravstvenega varstva in zavarovanja v skladu
z določbami tega samoupravnega sporazuma ter
statutarnimi in drugimi začasnimi sklepi zdravstvene
skupnosti.
Zdravstvena skupnost in njeni organi se morajo
konstituirati v rokih, predvidenih z zakonom.
XXV.
Zdravstvena skupnost vstopa v pravice in ob-
veznosti začasne skupnosti zdravstvenega varstva in
zavarovanja na podlagi
samoupravnega sporazuma o delitvi in prevzemu
njenih pravic in obve-mosti. ■
XXVI.
Ta sporazum je sklenjen, ko ga sprejmejo člani
zdravstvene skupnorti v več kot polovici njihovih
temeiinib samoupravnih organizacij in skupnosti in
podpišejo pooblaščeni organi ter potrdi skupščina
občine Celje.
Samoupravni sporazum se objavi v »Uradnem
listu SRS« in velja osmi dan po objavi.
Naziv organizacije oziroma skupnosti:
številka:
Datum:
Podpis:
KULTURNA SKUPNOST
Skladno z določili zvezne in republiške ustave, z
zakonom o kulturnih skupnostih in statutom občine
Celje
sklene j o
delavci in drugi delovni ljudje z območja občine Ce-
lje prek svojih organizacij združenega dela ter de-
lovnih in krajevnih skupnosti skupaj z delavci orga-
nizacij in skupnosti, ki opravljajo kulturne dejavno-
sti, naslednji
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi Kulturne skupnosti Celje za območje
občine Celje.
Splošne določbe
1. člen
S tem sporazumom se določi:
a) področje dela kulturne skupnosti;
b) organizacija kulturne skupnosti;
C) način odločanja kulturne skupnosti;
č) pooblastila in odgovornosti skupščine in dru-
gih organov upravljanja skupnosti;
d) pravice, obveznosti in odgovornosti delegatov;
e) način nadzora po članih skupnosti nad delom
organov upravljanja in delom strokovne službe
skupnosti;
f) način obveščanja javnosti in članov kulturne
skupnosti;
g) medsebojni odnos skupnosti in organizacij
združenega dela, delovnih in krajevnih skupnosti ter
delavcev, organizacij in skupnosti, ki opravljajo kul-
turne dejavnosti (svobodno menjavo dela);
h) sredstva skupnosti;
i) odnos skupnosti do Skupščine občine Celje;
j) sodelovanje z drugimi kulturnimi skupnostmi
in drugimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi.
Delovno področje kulturne skupnosti Celje
2. člen
Kulturna skupnost Celje se kot samoupravna in-
teresna skupnost ustanovi za uresničevanje kulturne
politike za območje občine Celje.
3. člen
Skupnost oblikuje in uresničuje kulturno politi-
ko, s tem da:
a) načrtuje razvoj kulturnih dejavnosti v občini
Celje in jih pospešuje v skladu z družbenimi raz-
vojnimi načrti (pri tem posebej upošteva, da je Ce-
lje kulturno središče širšega območja);
b) skrbi za zagotavljanje sredstev za izpolnjeva-
nje programa kulturnih dejavnosti in za investicije
in investicijsko-vzdrževalna dela na področju kul-
ture v skladu z družbenimi razvojnimi načrti ter
upravlja s temi sredstvi in določa pogoje za njihovo
uporabo;
c) spodbuja in išče možnosti za dodatno sofinan-
ciranje kulturnih dejavnosti;
d) sodeluje z drugimi kulturnimi skupnostmi
vzajemno in solidarno pri načrtovanju in organizi-
ranju kulturnih dejavnosti, pomembnih za celotno
'celjsko regijo;
e) začenja in organizira postopek dogovarjanja
z drugimi kulturnimi in ostaJimi samoupravnimi in-
teresnimi skupnostmi o svojem programu in enako-
pravno sodeluje pri tem dogovarjanju oz. pri usta-
navljanju event. skupnih organov;
f) ustanavlja delovne organizacije s področja
kulture;
g) spremlja in proučuje delo in razmere nosil-
cev in oznajalcev svojega programa in njihove do-
sežke ter v primeru neizpolnjevanja programa izvaja
dogovorjene posledice;
h) uveljavlja načelo, da so rezultati dela nosil-
cev in izvajalcev programa osnova za njihov družbe-
ni in ekonomski položaj;
i) spremlja in proučuje možnosti za izpopolnjeva-
nje zadovoljevanja kulturnih potreb delovnih liudi;
j) skrbi, da so kulturne vrednote dostopne vsem
delovnim ljudem in spodbuja kulturno vzgojo v so-
delovanju z vzgojnimi in znanstvenimi deiavniki:
k) razvija pogoje, ki bodo zagotovili usklajenost
kulturnega življenja delovnih ljudi v mestu in na
podeželju;
1) podpira znastveno delo na območju občine Ce-
lje, ki je po' svoji naravi povezano s kulturnim de-
lom;
m) načrtuje izvajanje razširjene reprodukcije na
področju kulturnih dejavnosti in skrbi za usposab-
ljanje kadrov za to področje
n) spodbuja organizacije združenega dela in dru-
ge organizacije s področja kulture k čimbolj uspe-
šnemu delu;
o) z nagradami, priznanji in na druge primerne
načine spodbuja najbolj kakovostne umetniške in
znanstvene dosežke s področja kulture;
p) skrbi za proučevanje in oživljanje kulturne
dediščine na območju občine Celje:
r) spodbuja, podpira in razvija kulturne stike s
Slovenci zunaj Slovenije in Jugoslavije ter vsestran-
sko pospešuje stike slovenske kulture s kulturami
drugih narodov in narodnosti doma in v tujini.
Organizacija kulturne skupnosti
4. člen
Stalni organi skupnosti so: skupščina in izvršilni
odbor, ki ju izvoli skupščina in so ji za svoje delo
odgovorni.
Skupščina lahko za izvajanje posameznih občas-
nih pomembnejših nalog ustanovi komisije kot ob-
časne organe.
5. člen
Delo organov in strokovne službe kulturne skup-
nosti pri izvajanju politike in trošenju sredstev kul-
turne skupnosti nadzira samoupravni kontrolni or-
gan.
6. člen
Skupščino kulturne skupnosti sestavljata zbor
porabnikov, ki šteje 40 delegatskih mest in zbor iz-
vajalcev, ki šteje 20 delegatskih mest.
7. člen
V zbor porabnikov pošiljajo delegate delegacije
oziroma konference delegacij temeljnih organizacij
združenega dela in delovnih skupnosti, ter delegacij
delovnih ljudi, ki delajo v kmetijski, obrtnih in po-
dobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na katerih
ima kdo lastninsko pravico, in sicer skupaj 30 de-
legatov.
V zbor porabnikov pošiljajo delegate tudi dele-
gacije oziroma konference delegacij krajevnih skup-
nosti, in sicer skupaj 10 delegatov.
Število delegatov, ki jih v zbor porabnikov poši-
ljajo posamezne delegacije oziroma konference de-
legacij določi skupščina kulturne skupnosti s skle-
pom.
34. stran — NOVI TEDNIK
Št. 44 — 7. november 197^
8. čleoi
V zbor izvajalcev pošiljajo delegate organizacije
m skupnosti, ki opravljajo kulturne dejavnosti, in
sicer:
a) gledališka dejavnost: SLG Celje — 3 delegate,
OS ZKPOS — gledališke skupine — 1 delegata
b)glasbena dejavnost: Koncert poslovalnica Ce-
lje — 1 delegata, Mlad. pevski festival — 1 delegata,
OS ZKPOS — glasbena dejavnost — 1 delegata.
Glasbena mladina — 1 delegata;
C) knjižničarska dejavnost in založništvo: Os-
rednja knjižnica Celje — 3 delegate, »Celjski zbor-
nik« in »Obrazi« — 1 delegata,
č) muzejska dejavnost: Pokrajinski muzej Celje
— 1 delegata, Muzej revolucije Celje — 1 delegata;
d) spomeniškovarstvena dejavnost: Zavod za spo-
meniško varstvo — 1 delegata;
e) arhivska dejavnost:  Zgodovinski arhiv Celje
— 1 delegata;
f) hkovna in galerijska dejavnost: Likovni salon
Celje in likovni amaterji — 1 delegata, DSLU, Dru-
štvo oblikovalcev in Društvo arhitektov Celje — 1
delegata;
g) filmska dejavnost: Kinopodjetje Celje, Fotoki-
noklub LT EMO Celje in Mladinsko ter pionirsko
filmsko gledališče — 1 delegata;
h) Radio Celje in Novi tednik: 1 delegata.
9. člen
Izvršilni odbor skupščine kulturne skupnosti je
izvršilni organ skupnosti, ki skrbi za izvajanje skle-
pov skupščine. Izvršilni odbor ima predsednika in 8
članov iz vrst delegatov. Predsednika izvršilnega od-
bora in člane izvoli skupščina kulturne skupnosti.
Pri tem naj bi bili 4 člani izmed vrst porabnikov in
4 člani iz vrst izvajalcev.
10. člen
Odbor samoupravne kontrole sestavljajo pred-
stavniki članov kulturne skupnosti.
Samoupravni kontrolni organ šteje 7 članov, ki
jih izvolijo:
1. delegati iz temeljnih organizacij združenega
dela in skupnosti, ki opravljajo kulturno dejavnost;
2. delegati iz temeljnih organizacij združenega de-
la, drugih samoupravnih organizacij, skupnosti in
delovni ljudje svobodnih p>oklicev, kmetov, obrtni-
kov in njim podobnih dejavnosti;
3. delovni ljudje in občani iz krajevnih skupno-
sti.
Naloge in pristojnosti organa samoupravne kon-
trole so podrobneje določene v statutu skupnosti.
Pooblastila in odgovornosti skupščine in drugih
organov upravljanja kulturne skupnosti
11. člen
V pristojnost skupščine sodi:
a) dogovarjanje o programiranju in financiranju
kulturne dejavnosti in sklepanje samoupravnih spo-
razumov o združevanju sredstev za uresničevanje
nalog kulturne skupnosti;
b) sprejemanje statuta in drugih splošnih aktov
kulturne skupnosti;
c) sprejemanje letnega ali večletnih programov,
finančnega načrta in zaključnega računa kulturne
skupnosti;
č) sklepanje samoupravnih sporazumov o ures-
ničevanju in financiranju programa kulturne skup-
nosti;
d) določanje osnov in meril za notranjo delitev
sredstev kulturne skupnosti in odločanje o razde-
litvi sredstev skupnosti;
e) odločanje o ustanavljanju delovnih organiza-
cij s področja kulture;
f) obravnavanje in odobravanje poročil o delu
skupnosti in njenih organov;
g) odločanje o združevanju sredstev kulturne
skupnosti s sredstvi drugih skupnosti ali organiza-
cij za financiranje dejavnosti, ki so skupnega po-
mena;
h) odločanje o najemanju posojil za kulturno
skupnost in določanje pogojev za najemanje posojil
od drugih;
i) odločanje o dajanju posojil iz sredstev kultur-
ne skupnosti in določanje pogojev za dajanje poso-
jil drugim;
j) izvolitev predsednika skupščine, njegovega na-
mestnika, predsednika izvršilnega odbora, njegovega
namestnika, članov izvršilnega odbora ter predsed-
nikov in članov drugih stalnih ali občasnih odborov
oz. komisij;
k) imenovanje direktorja strokovne službe;
1) sprejemanje skupščinskega poslovnika;
m) izvolitev delegacije v skupščino slovenske kul-
turne skupnosti;
n) izvajanje vseh drugih nalog in poslov skupno-
sti določenih z zakoni in s statutom.
12. Člen
Izvršilni odbor kulturne skupnosti opravlja zla-
sti tele naloge:
a) obravnava in sestavlja predloge statuta, druž-
benih dogovorov in drugih splošnih aktov, kot tudi
program dela, finančnih načrtov, zaključnih raču-
nov in poročilo o delu skupnosti ter jih predlaga
skupščini kulturne .skupnosti, da jih sprejme;
b) spremlja in tudi nadzoruje izvrševanje progra-
ma kulturne skupnosti in finančnega načrta;
c) nadzoruje Uporabo sredstev kulturne skupno-
sti in razpolaga z njimi v mejah finančnega načrta;
č) sklepa pogodbe z uporabniki sredstev kultur-
ne skupnosti pod pogoji, ki jih je obUkovala skup-
ščina;
d) navezuje in vzdržuje stike z drugimi organi
in organizacijami ter drugimi kulturnimi skupnost-
mi;
e) usklaja delo odborov in komisij skupnosti in
obravnava njihova poročila;
f) poroča skupščini o svojem delu in o delu
odborov ter komisij;
g) nadzoruje in usmerja delo strokovne službe
ter o tem poroča skupščini;
h) predlaga skupščini skupnosti najemanje poso-
jil iz drugih virov in dajanje posojil iz lastnih sred-
stev;
i) opravlja vse druge naloge, ki mu jih naloži
skupščina kulturne skupnosti.
13. člen
Pristojnosti strokovnih komisij določa statut kul-
turne skupnosti.
Način odločanja organov kulturne skupnosti
14. člen
Skupščina skupnosti na skupnih sejah
Skupščina skupnosti se sestaja p>o potrebi, ven-
dar najmanj dvakrat letno. Skupščina veljavno od-
loča, če je na seji navzočih več kot polovica delega-
tov vsakega zbora.
Veljavni so sklepi, za katere je glasovala večina
delegatov vsakega zbora.
Statut skupnosti, program dela, finančni načrt,
predloge za sklenitev družbenih dogovorov, zaključ-
ni račun, načela in merila za razdelitev sredstev,
sklep o razdelitvi sredstev in sklep o zadolžitvi skup-
nosti oz. o odobritvi posojil sprejema skupščina z
večino glasov vseh delegatov vsakega zbora.
V primeru, da kak sklep ne sprejmeta oba zbo-
ra, se prične usklajevalni postopek. Oba zbora ime-
nujeta skupno komisijo, ki izdela novo besedilo
spornega sklepa in ga zatem znova predloži obema
zboroma. Če tudi tako novo oblikovani sklep ne
sprejmeta oba zbora, se o tem sklepu 6 mesecev ne
sklepa.
15. člen
Delo vseh organov kulturne skupnosti je javno.
Kot obvezno obliko obveščanja javnosti in članov
Kulturne skupnosti Celje o delu kulturne skupnosti,
njenih organov in služb, izdaja Kulturna skupnost
Celje mesečni Informativni bilten. Razen tega se
kulturna skupnost za obveščanje javnosti poslu-
žuje sredstev javnega obveščanja, prospektov in dru-
gih oblik.
16. člen
Pred odločanjem na svoji seji je skupščina kul-
turne skupnosti dolžna dati v javno obravnavo čla-
nom kulturne skupnosti dolgoročne in kratkoročne
programe razvoja kulturnih dejavnosti, večletne in
letne finančne načrte kulturne skupnosti in druge
pomembnejše dokumente splošnega interesa.
Po odločanju mora skupščina kultur.ne skupno-
sti obvestiti člane kulturne skupnosti o svojih odlo-
čitvah.
17. člen
Za stalno in sprotno obveščanje javnosti in čla-
nov kulturne skupnosti o delu vseh organov kultur-
ne skupnosti je dolžna skrbeti strokovna služba
kulturne skupnosti; v ta namen pripravi gradiva za
objavo, uredi in poskrbi za pravočasen izid Inform.a-
tivnega biltena ter tudi sicer poskrbi za primerno
objavo dela kulturne skupnosti in njenih organov.
Razen tega morajo biti pri strokovni službi kul-
turne skuonosti stalno na vpogled vsi zaoisniki sej
organov kulturne skuonosti in drugi dokumenti v
zvezi z delom in finančnim poslovanjem kulturne
skupnosti.
18. člen
Strokovna služba kulturne skupnosti opravlja
predvsem sledeče naloge:
a) pripravlja analize, informacije in druga gradi-
va, pomembna za delo kulturne skupnosti in njenih
organov;
b) pripravlja osnutke splošnih aktov kulturne
skupnosti tn pK>godb za razdelitev sredstev kuliurne
skupnosti;
C) pripravlja osnove in merila za razdelitev sred.
stev kulturne skupnosti;
č) opravlja strokovne, finančne, administrativne
tehnične in druge posle za potrebe kulturne skupno!
sti;
d) lahko opravlja določene posle tudi za posa-
mezne delovne organizacije s področja kulture;
e) se lahko ukvarja tudi z raznimi organizacij,
skimi (managerskimi posli za potrebe kulturne
skupnosti;
f) pripravlja analize, programske predloge itd,
za potrebe regionalnega dogovarjanja.
Pravice, obveznosti in odgovornosti delegaci.j,
konferenc delegacij ui delegatov
19. člen
Mandat delegatov v skupščini kulturne skupno-
sti in v drugih organih skupnosti traja 4 leta.
Nihče ne more biti več kot dvakrat zaporedoma
izvoljen za člana iste delegacije.
Odnos kulturne skupnosti Celje do Skupščine ob-
čine Celje
20. člen
Kulturna skupnost Celje usklaja svoj srednje-
ročni razvojni načrt z družbenim razvojnim načrtom
občine Celje tako, da je v skladu s splošnim gospo,
darskim razvojem občine.
21. člen
Kulturna skupnost Celje tesno sodeluje z občin-
sko skupščino Celje in s tistimi medobčinskimi orga-
ni, pri katerih se je Skupščina občine Celje odločila
za soustanoviteljstvo, na primer predvsem s Svetom
osmih občin celjske regije.
Odnos kulturne skupnosti Celje do drugih
skupnosti
22. člen
Kulturna skupnost Celje se dogovarja z drugimi
kulturnimi skupnostmi o skupnem obravnavanju,
načinu reševanja in financiranju kultumo-politič-
nih vprašanj in kulturnih dejavnosti, ki imajo po-
men za več občin, potem ko sprejme odločitev za
tak dogovor skupščina Kulturne skupnosti Celje.
V primeru sprejetega dogovora združuje kultur-
na skupnost sredstva z drugimi kulturnimi skupnost-
mi in skupaj z njimi lahko po načelih prostovolj-
nosti in solidarnosti ustanavlja skupne organe in
organizacije ter službe za opravljanje zadev skupne-
ga pomena in za zadovoljevanje skupnih potreb.
23. člen
Kulturna skupnost Celje se sporazumeva z drugi-
mi kulturnimi skupnostmi o skupnem programu, ki
ga vse kulturne skupnosti uresničujejo preko Kul-
turne skupnosti Slovenije.
24. člen
Kulturna skupnost Celje se dogovarja in sporazu-
meva z drugimi samoupravnimi interesnimi skup-
nostma, predvsem pa s Skupnostjo otroškega var-
stva in Temeljno izobraževalno skupnostjo Celje
o zadevah skupnega pomena, o skupnih nalogah in
skupnih akcijah zlasti s področja kulturnega osve-
ščanja mladine in podobnem.
Sredstva kulturne skupnosti
25. člen
Sredstva za uresničevanje programa Kulturne
skupnosti Celje prispevajo in združujejo delovni
ljudje ki stanujejo na območju občine Celje po me
rilih, ki jih sprejme skupščina Kulturne skupnosti
Celje v skladu z zakonom.
Sredstva za uresničevanje skupnega programa
več kulturnih skupnosti v regiji prispevajo in zdru-
žujejo delovni ljudje, ki stanujejo na območju kul-
turnih skupnosti, ki so se dogovorile za uresničeva-
nje skupnega programa.
Sredstva za uresničevanje programa Kulturne
skupnosti SR Slovenije združuje Kulturna skupnost
Celje po merilih, ki jih sprejm.e skupščina Kultur-
ne skupnosti SR Slovenije.
26. člen
Kulturna skupnost Celje razpolaga tudi s sred-
stvi, ki jih pridobi na osnovi drugih samoupravnili
sporazumov ali družbenih dogovorov ali na drug za-
konit način.
27. člen
Podpisniki tega sporazuma (ustanovitelji — člani
kulturne skupnosti) se s tem sporazumom obvezu-
jejo, da bodo zagotavljali nemoteno delo kulturnin
dejavnosti na tak način, da bodo skrbeli za konti-
nuiran dotok sredstev.
gt. 44 — 7. november 1974
NOVI TEDNIK — stran 35
28. člen
Kulturna skupnost lahko dodeluje sredstva upo-
j-ahnikom samo v primeru, da je zagotovljeno troše-
jije v skladu s programom kulturne skupnosti. Sred-
stva se nakazujejo samo na osnovi sklenjenih po-
godb, ki določajo program potrebna sredstva za
njegovo uresničitev, rok uresničitve, sankcije za ne-
izvr.ševanje ter arbitražo v spornih primerih.
29. člen
Kulturna skupnost izdvaja del sredstev za oprav-
ljanje skupnih zadev strokovni službi kulturne
skupnosti, ki mora o uporabi teh sredstev periodič-
no poročati organom kulturne skupnosti.
Prehodna določila
30. člen
Kulturna skupnost Celje mora uskladiti svoje de-
lo z določbami novega zakona o kulturnih skupno-
stih najpozneje do 31. 12. 1974.
31. člen-
Z dnem, ko začne veljati ta sporazum, preneha
veljati statut Kulturne skupnosti Celje, ki je bil
sprejet dne 13. 1. 1972 in potrjen od občinske skup-
ščine 17. 3. 1972 ter mora začeti veljati novi statut,
usklajen s tem samoupravnim sporazumom.
32. člen
Ta samoupravni sporazum stopi v veljavo, ko ga
po zakonu o kulturnih skupnostih potrdi Skupščina
občine Celje in osmi dan po objavi.
IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST
Na podlagi 138. in 136. člena ustave SRS in 6. člena
zakona o- izobraževalnih skupnostih sklenejo delovni
ljudje temeljnih organizacij združenega dela in kra-
jevnih skupnosti ter delavci v drugih organizacijah
in skupnostih, skupaj z delavci v organizacijah zdru-
ženega dela na področju predšolske vzgoje in varst-
va ter oisnovnega šolstva (v nadaljnjem besedilu:
vzgojno-izobraževalne organizacije na območju ob-
čine Celje)
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
O USTANOVITVI IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI
1.
Z namenom, da se zagotovi organizirano zado-
voljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi
na področju predšolske vzgoje in varstva ter osnov-
nega šolstva, se za območje občine Celje ustanovi
izobraževalna skupnoist (v nadaljnjem besedilu: skup-
nost).
Za kar najbolj neposredno uresničevanje samo-
upravnih pravic in interesov se lahko v skupnosti or-
ganizira temeljna skupnost (ali enota) za določeno
območje ali za uresničevanje določenih skupnih in-
teresov.
2.
V skupnCBbi delovni ljudje enakopravno in spora-
zumno
— oblikujejo politiko razvoja predšolske vzgoje :n
varstva ter osnovnega šolstva,
— določajo program,
— odločajo o upravljanju te dejavnosti,
-— združujejo sredstva za razvoj predšolske vzgoje
in varstva ter osnovnega šolstva,
^ uresničujejo svobodno menjavo dela z delavci
vzgojno-izobraževalnih zavodov in
— opravljajo druge zadeve, ki izvirajo iz narave od-
nosov na področju vzgoje in izobraževanja.
3.
Skupnost uresničuje družbene cilje na področju
predšolske vzgoje in varstva ter osnovnega šolstva, si
prizadeva za napredek in razvoj družbeno-ekonom-
skih odnosov na načelih samoupravljanja in delitve
Po rezultatih dela, sprejema program razvoja vzgojno-
varstvene dejavnosti za predšolske otroke in osnov-
nega šolstva ter programe razvoja materialne podla-
ge za te dejavnosti, se dogovarja z drugimi skupnost-
hii in organizacijami in opravlja druge naloge na
Področju, za katero je ustanovljena.
Delovni ljudje v organizacijah združenega dela
ter drugih organizacijati m sKupnostih združujejo
sredstva za izvajanje dogovorjenih programov na
področju predšolske vzgoje m varstva ter osnovnega
šolstva na podlagi samoupravnih odločitev, ki teme
Ijijo na vzajemm povezanosti potreb in interesov
delovnih ljud; ter na načelu solidarnosti.
Delovni ljudje plačujejo skupnosti prispevke za
zadovoljevanje svojih potreb in interesov na področ-
ju predšolske vzgoje in varstva ter osnovnega šolstva
in odločajo o sredstvih za financiranje obsega in
kvalitete dejavnosti vzgojno-izobraževalnih zavodov
ter programov razvoja materialne osnove te dejav-
nosti.
5.
Skupnost je pravna oseba.
Delo skupnosti je javno.
6.
Z letnim delovnim programom skupnosti se do-
loči obseg in zagotovi financiranje naslednjih dejav
nosti:
— vzgojna dejavnost za predšolske otroke,
— dejavnost osnovnih šol in posebne osnovne šole,
— nižja glasbena šola.
— strokovno in dopolnilno izobraževanje učiteljev.
— vzgojna posvetovalnica
— reševanje najnujnejših socialnih primerov
otrok v šolah,
— osnovno ter družbeno izobraževanje odraslih,
— razvoj materialne osnove vzgojno-izobraževalnih
zavodov,
— strokovna  služba  izobraževalne skupnosti,
— investicje in modernizacija in
— druge dejavnosti, za katere se sporazumno
določijo z letnim programom.
7.
Za dejavnosti, ki se neprekinjeno razvijajo več
let, lahko skupnosti sprejmejo večletne programe in
s samoupravnimi sporazumi v združevanju sredstev
zagotovijo njihovo financiranje.
8.
Delovni ljudje v vzgojno-izobraževalnih organiza-
cijah uresničujejo program in s ceno za storitve,
dogovorjeno v skupnosti, pridobivajo dohodek in
si s tem zagotavljajo enak družbeno-ekonomski polo-
žaj z delovnimi ljudmi v drugih organizacijah zdru-
ženega dela.
J
Program in obseg sredstev za deja\mosti posamez-
nih vzgojno-izobraževalnih organizacij se določi s
pogodbo na podlagi zakona, samoupravnega sporazu-
ma in meril dogovorjenih v zvezi izobraževalnih
skupnosti SR Slovenije.
10.
Za financiranje enotnega in skupnega programa
na območjih, ki iz lastnih virov ne zberejo dovolj
sredstev, združujejo izobraževalne skupnosti sred-
stva v solidarnostni sklad. Ustanovitev m upravlja-
nje sklada se uredj s samoupravnim sporazumom o
solidarnem zagotavljanju sredstev za financiranje
enotnega m skupnega programa izobraževalne skup-
nosti.
11.
Skupnost sodeluje s temeljnimi samoupravnimi
skupnostmi, z drugimi izobraževalnimi skupnostmi,
družbenopolitičnimi in strokovnimi organizacijami.
Izobraževalna skupnost se vključuje v delo občin-
ske skupščine na način predviden z občinskim statu-
tom.
Skupnost se z izobraževalnimi skupnostmi zdru-
žuje v zvezo izobraževalnih skupnosti SR Slovenije.
12.
Organ upravljanja je skupščina. Skupščina je se-
stavljena iz dveh zborov:
1. Zbor uporabnikov, ki ga sestavljajo delegati
organizacij združenega dela, krajevnih skupnosti ter
drugih organizacij in skupnosti.
2. Zbor izvajalcev, ki ga sestavljajo delegati iz or-
ganizacij združenega dela s področja vzgoje in izo-
braževanja.
Skupščino sestavljajo delegati, ki jih volijo dele
gacije iz organizacij združenega dela, krajevnih skup
nosti in drugih organizacij ter skupnosti in vzgojno-
izobraževalnih organizacij. Skupščina skupnosti so-
odloča s pristojnimi zbori skupščine občine o dolo-
čenih vprašanjih in na način, določen sstatutom ob-
čine.
13.
Sestav skupščine:
Skupščino sestavlja 58 delegatov.
V skupščino delegirajo svoje delegate:
a) v zbor uporabnikov: temeljne organizacije
zdruežnega dela — 30 delegatov; krajevne skupno-
sti — 10 delegatov;
b) v zbor izvajalcev, temeljne organizacije
vzsoino izobraževalnih zavodov — 18 delegatov.
14.
Skupščina skupnosti sklepa na sejah, kjer oba
zbora odločata in sklepata enakopravno.
Sklep je sprejel, če je v vsakem zboru posebej
zanj glasovala večina delegatov.
V primeru različnih stališč zborov se izvede po-
stopek za usklajevanje, določen s poslovnikom skup-
ščine.
15.
Skupščina izobraževalne skupnosti:
— sprejme statut in druge splošne akte,
— sklepa družbene dogovore in samoupravne spo-
razume,
— daje predlog programa vzgoje in izobraževanja
v razpravo delovnim ljudem in občanom in ko ugo-
tovi, da je program sprejet, skrbi za njegovo izvr-
šitev,
— sprejema finančni načrt,
— sprejema zaključni račun in poročilo o delu
skupnosti.
— voli predsednika in podpredsednika skupščine
in člane organov skupščine,
— voh delegate za skupščino zveze izobraževalnih
skupnosti SR Slovenije
— opravlja še druge naloge, določene z zakonom
in statutom.
16.
Skupščina izvoU izvršni odbor, ki šteje 11 članov.
V izvršni odbor morajo biti izvoljeni delegati iz obeh
zborov.
Izvršni odbor:
— izvaja politiko ter sklepe skupščine izobraže-
valne skupnosti,
— izvaja družbene dogovore m samoupravne
sporazume, programt in druge splošne akte skup-
ščine skupnosti,
— usmerja delo strokovne službe,
— pripravlja predloge splošnih aktov in sklepov
ter opravlja druge naloge iz pristojnosti izobraže-
valne skupnosti, kadar ni določena pristojnost skup-
ščine izobraževalne skupnosti.
Strokovne, finančne in administrativne naloge op-
ravlja strokovna služba skupnosti. Njen položaj in
naloge se določijo s statutom skupnosti.
18.
Nadzor nad delom organov upravljanja in stro-
kovnih služb opravlja odbor samoupravne kontrole,
ki ga volijo deleg:acije organizacij združenega dela,
delegacije krajevnih skupnosti in drugih organizacij
ter skupnosti iz vzgojno-izobraževalnih organizacij
na način določen s statutom. Odbor samoupravne
kontrole ima predsednika in 6 članov.
19.
Natančnejše določbe o delovanju skupnosti dolo-
ča statut skupnosti.
V statutu se določi:
— organizacija izobraževalne skupnosti,
— delovno področje,
— temeljne naloge,
— način združevanja sredstev,
— delegiranje v organe skupnosti,
— organizacija in sestav skupščine in drugih orga-
nov skupnosti,
— način odločanja v organih skupnosti,
— nadzor nad poslovanjem,
— način poslovanja stroko\'ne službe,
— način obveščanja javnosti,
— način sodelovanja in dogovarjanja z drugimi izo-
braževalnimi skupnostmi, organizacijami in dru-
gimi skupnostmi,
— ter druga določila pomembna za delo skupnosti.
20.
Priprave na ustanovitev izobraževalne skupnosti
po tem samoupravnem sporazumu, opravijo organi
obstoječe iz,obraževalne skupnosti.
21.
Ta sporazum začne veljati in je obvezen za vse
ustanovitelje, ko ga podpiše v enakem besedilu naj-
manj tričetrtine pooblaščenih podpisnikov in ga po-
trdi skupščina občine,
22,
Seznam udeležencev sporazumevanja je sestavni
del tega sporazuma,
V Celju, dne
Podpis
36. stran — NOVI TEDNIK
St. 44 — 7. november I974
SKUPNOST ZA IZGRADNJO
OBJEKTOV POSEBNEGA
DRUŽBENEGA POMENA
V OBČINI CEUE
Po GO. členu ustave SRS sklenejo delavci in drugi de-
lovni ljudje z območja občine Celje
SAMOUPRAVNI SPORAZUM
o ustanovitvi samoupravne interesne skupnosti za iz-
gradnjo objektov posebnega družbenega pomena v občini
Celje
1. člen
Delavca temeljnih organizacij združenega dela in de-
lorvnih skupnosti, delovni ljudje, ki delajo v kmetijski,
obrtni in podobnih dejavnostih z delovnimi sredstvi, na
kaienh ima kdo lastninsko pravico in delovni ljudje v kra-
jevnili slcupnostUi (v nadaljnjem besedilu: člani), ustano-
vijo samoupravno interesno skupnost za izgradnjo objek-
tov posebnega družbenega pomena v občini Celje (v na-
daljnjem besedilu: skupnost).
2. člen
Skupnost uresničuje in izvaja naloge na področju iz-
gradnje objektov posebnega družbenega pomena po spre-
jetem programu. "
Za uresničitev programa izgradnje objektov posebnega
družbenega pomena združujejo člani skupnosti sredstva
pu načelu solidarnosti ter odločajo o uporabi teh sredstev.
O višmi sredstev, ki jih združujejo, se člani dogovo-
rijo s posebnim samoupravnim sporazumom.
Delovni ljudje združujejo sredstva v skupnosti tudi
v obliki samoprispevka.
3. člen
Skupnost gradi objekte posebnega družbenega pomena
kot so šole, otro.ške varstvene ustanove, kulturni objekti.
telesnokuLtumi objekti, objekta za rekreacijo tn drugi po-
dobni objekti.
4. člen
Program s-kupnosti mora isshajati iz potreb delovnih
ljudi, družbenih ciljev in materialnih možnosti članov
skupnosti.
Program se sestavi za vsako leto in asa srednjeročno
obdobje.
5. člen
Skupnost ima skupščino, ki jo sestavljajo delegati
članov.
Skupščina ima 40 delegatskih mest.
Temeljne organizacije združenega dela, delovne skup-
nosti m delovni ljudje, ki delajo z delovnimi sredstvi, na
katerih je iasminska pravica, pošiljajo v sikupščino skup-
nosti 30 delegatov.
Delovni ljudje v krajevnih skupnostih pošiljajo v
skupščino skupnosti 10 delegatov.
Način izvolitve ter pravice in dolžnosti delegatov do-
ločijo člani s svojimi splošnimi akti.
6. člen
Vsak delegat v skupščini ima pravico dajati pobude
za obravnavo vprašanj, ki so v pristojnosti skupščiae,
predlagati ustrezne rešitve in zastavljati vprašanja orga-
nom skupščine in strokovni službi.
7. člen
Skupščina obravnava in odloča zlasti o naslednjih
vprašanjih:
— sprejema statut in druge splošne akte,
— sprejema program izgradnje objektov posebnega
družbenega pomena,
— sprejema letni finančni načrt in zaključni račun,
— sklepa družbene dogovore in samoupravne spora-
zume,
— odloča o najemanju kreditov,
— obravnava poročila o izvajanju programa,
—- voli in odpokliče člane organov skupščine ter pred-
sednika in namestnika predsednika skupščine,
— sprejme poslovnik o svojem delu in delu svojih
organov,
— opravlja druge nalete, določene s statutom skup.
nosti.
8. člen
Odločiterv v sikupščini je sprejeta, če je zanjo glaso-
vailo 30 ali več delegatov.
9. člen
Skupščina ima izvršilni odbor, ki šteje najmanj U
članov.
Naloge isvršdinega odbora so zlasti:
— skrb za izvrševanje programa sikupnosti,
— priprava predlogov za odločitve skupščine,
— opravljanje drugih nalog iz pristojnosti skupščine,
ki so določene s statutom.
10. člen
Za izgradnjo posameznih objektov imenuje izvršilni
odbor gradbene odbore.
11. člen
Skupščina skupnosti tn njen izvršilni odbor sta dolžna
obveščati člane skupnosti o uresničevanju programa in
uporabi združenih sredstev.
12. člen
Prvo sejo skupščine skupnosti skliče upravni odbor za
izgradnjo rekreacijskega centra Golovec.
13. člen
Sredstva, zbrana z družbenim dogovorom za izgradnjo
rekreacijskega centra Golovec in srednje tehniške šole v
Celju, se po ustanovitvi skupnosti prenesejo na skupnost.
14. člen
Skupnost je ustanovljena ko ta samoupravni sporazum
podpiše najmanj tri četrtine članov.
Dejstvo, da je skupnost ustanovljena, ugotovi upravni
odbor za izgradnjo rekreacijskega centra Golovec s skle-
pom.
NOVI TEDNIK — Glasilo občinskih organizacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Celje, Laško, Slovenske Konjice,
Šentjur, Šmarje pri Jelšah in Žalec — Uredništvo: Celje, Gregorčičeva 5, F>oštru predal 161; Naročnina in oglasi: Trg
V. kongresa 10 — Glavni in odgovorni urednik: Jože Volfand. Tehnični urednik: Drago Medved — Redakcija: Milan Božič,
Jure Krašovec, Dominika Poš, Milan Seničar, Damjana Stamejčič, Brane Stamejčič, Zdenka Stopar, Milenko Strašek,
Tone Vrabl — Izhaja vsak četrtek — Izdaja ga CGP »Delo« Ljubljana — Rokopisov ne vračamo — Cena posa-
mezne številke 2 din — Celoletna naročnma 75 din, polletna 37 din. Tekoči račun 50102-601-20012. CGP »DELO« Ljubljana
- Teiel, uredništvo 223 69 in 231-0.5 mali oglasi in naročnine 228-00.