POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI
POSAMEZNA ŠTEVILKA 125 DIN
DELAVSKA POLITIKA
IZHAJA TRIKRAT TEDENSKO: OB TORKIH, ČETRTKIH IN SOBOTAH
©
Naročnina v Jugosiaviit sneta mesečno Din 10.—, v inozemstva mesečno Din 75.—« — Uredništvo In apravM Maribor. Ruš k« testa 5 poštni predal 22, telefon 2326. Čekovni račun it 1433S. — Podruinice: Ljubljana, Do* lovska Mborrdce — Celje, Delavska zbornica — Trbovlje, Delavski dom — Jesenice. Delavski dom. — Rokopisi se ne vročijo. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. —- Mali oglasi trgov, značaje, vsaka beseda Din /.—* moM oglasi. M stmMio f soeioUe namene delavstvu tu uamtil entem. vsaka beseda Din OM
Ste«. 47	•	Maribor, torek, d ne 23. aprila 1940 t	telo XV
Isk
K
NaSa parcelacijska politika
Parcelacijska politika v Jugoslaviji ima mnogo oslonka v šovinizmu. Šovinizem pa je vedno nevarna stvar, ker slepi glede spoznavanja in presojanja realnosti. To smo poudarili v našem, listu že večkrat.
Jugoslavija je geografska edinica. Ni pa samo to. Ker je geografska edinica, je tudi nje naloga, da postane politična, socialna in gospodarska edinica, da vrši te skupne naloge. Jugoslavija je naš življenjski prostor, ki ga moramo urediti tako, da se bodo v njem ugodno izvrševale vse naloge, ki jih ima, ne deli, ampak celotna edinica. To mora biti cilj skupne realne politike.
Tako je bil mišljen in je mišljen v jedru tudi sporazum med Srbi in Hrvati.
Te misli se nam vsiljujejo, kadar pišejo in govore o gospodarski politiki, o parcelaciji ustanov, ki so skupne in ki morajo ostati skupne, da se jih ne, škim četam v teku.
rcavanie zaveznikov na
L
orveš
le
em
severno in južno od Trondhjema
Dne 15. aprila je objavilo zapovedni-štvo angleške kopne vojske, da so se angleške čete izkrcale na norveških tleh. Dne 20. aprila pa je slično poročilo izdalo zapovedništvo francoske vojske. V obeh poročilih se naglaša, da so izkrcane čete že pričele z operacijami in stopile v stik z norveško armado. Kaj več pa iz teh poročil ni razvidno.
Po Reuterjevih poročilih iz Norveške se more sklepati, da so se zavezniki izkrcali na več mestih zapadne norveške obale, najprvo pa pri Narviku, kjer so operacije proti tamkaj izkrcanim nem-
bo ogrožalo v temelju. Snujejo se sicer razni odbori, sveti, strokovnjaški odbori, v katerih sede samo gospodarstveniki in teoretičarji. — Delavcev, nameščencev, konzumentov ni v teh odborih in svetih, kakor da bi ta vprašanja ne bila javna in splošna. O teh stvareh pač ne bi mogli odločevati samo delodajalci in kapitalisti ali teoretičarji, ker so ta vprašanja praktičnega političnega in socialnega pomena.
Sporazum je imel namen izvesti enakopravnost državljanov, ne cepljenje političnih, socialnih in gospodarskih sil. Enakopravnost naij bo vez med posameznimi pokrajinami, ki naj sile druži, ne pa cepi. To je sam dr. Maček večkrat potrdil. Enakopravnost in sodelovanje vseh konstruktivnih sil v življenjskem prostoru je ideja sporazuma. — Tako smo sporazum umeli in le tako ga bomo umeli, ker bi vsako drugo njegovo razlaganje bilo nezmiselno, proti naravnemu razumu.
Zato more biti v državi le ena gospodarska in le ena socialna politika osredotočena v rokah demokracije vse države.
Ti problemi se ne tičejo posameznih bitnosti, ki morajo imeti popolno svobodo, da vrše svojo kulturno in zgodovinsko bitnost, ali socialna in gospodarska politika pa interesirata vse državljane enako, ker je od nje odvisno, kako se bomo vsi skupaj razvijali in napredovali v državi.
Naš namen je, da posvarimo pred slepim šovinizmom, ki se ga poslužujejo celo nekateri demagogi za svojo politično reklamo. Vprašanje sporazuma se Jflora rešiti na realnih temeljih in z namenom, ki ga prvotno ima. Če se reši tako, prav. S tem namreč pridemo najprej k svobodi in demokraciji, v kateri bi se itak ta vprašanja morala reševati.
Zadnje dni je prišlo do izkrcanja angleških in najbrž tudi francoskih čet v Foldenfjordu, v kraju Namsos, iz katerega vodi železnica proti jugu v Trond-hjem, ter v Romsdals fjordu, v kraju Andalsnes, odkoder vodi železnica na sever proti Trondhjemu.
Na podlagi teh poročil zaključujejo da bi utegnilo priti do bitke za Trond-hjem., ki je kakor znano, v posesti Nemcev. Mesto bi utegnile napasti zavezniške čete istočasno z juga in severa, pa tudi naravnost z morja. Možno pa je tudi, da bodo zavezniki skušali Trond-hjem samo blokirati, s severa in juga ter z morja, dočim bi se njihova armada iz Andalsnesa pričela pomikati ob železniški progi, ki vodi proti Hamarju (okrog 100 km zračne črte od Osla in v nemški posesti), kjer bi posegle v boj na strani tamkaj zbranih norveških čet. S tem bi se pričeli boji med Nemci in zavezniki za južno Norveško.
Okrog 30.000 zavezniških iet na Norveškem
Na Norveškem je sedaj izkrcanih
V svojih poročilih naglaša nemško vrhovno poveljstvo, da nemške čete severno od Osla še vedno napredujejo in da so zavzele Elverum in Hamar.
Pri Bergenu so zasedli Nemci več otokov.
Doslej so Nemci zaplenili 180 topov in 300 strojnic.
Nemci nadalje trdijo, da z letali uspešno napadajo prevoze zavezniških čet in da so že par parnikov potopili z bombami, razen tega pa tudi eno križarko in neko podmornico.
V nemških poročilih se naglaša, da se zopet vrše prevozi čet in materijala na Norveško skozi Skagerak in da teh prevozov zavezniki ne morejo ovirati.
Nemško poročilo pravi, da so v Trond-hjem prispela nova ojačenja. V Hardan-gerskem fjordu so potopili norveški minonosec »Tyr«. Nemška letala so 19. aprila zadele 1 težko in 1 lažjo križarko ter 4 angleške transportne ladje. Pri Namsosu je ena bomba zadela angleško križarko in eno 15.000 tonsko prevozno ladjo. Nemška letala so bombardirala kolodvore v Namsosu in Anvalds-nesu in izkrcane angleške čete, katerim so prizadejala težke izgube.
Zavezniki o svoji akciji na NorveSkem
V poročilih zaveznikov, ki jih objavlja Reuter, se naglaša, da se je doslej prevoz zavezniških čet na Norveško izvršil brez vsakih izgub.
V času od 8. do 17. aprila je bilo sestreljenih 54 nemških letal, 19 pa hudo poškodovanih. Nadaljnji 3 nemški bombniki so bili sestreljeni dne 19. t. m.
Neka angleška podmornica je s tor
okrog 50.000 Nemcev in okrog 30.000 pedi potopila dve nemški prevozni ladji —	v bližini norveške obale, razen tega je
bila potopljena ena nemška podmornica. — Angleži so izgubili doslej 4 ru-
V Romsdals fjordu, kjer se izkrcavajo Angleži, je bilo uničenih nekaj nemških tankov, 50 nemških vojakov, ki so se spustili s padali, pa je bilo vjetih v kraju Dombas, kjer se cepi železnica, ki vodi v Ansdalsnes v Romsdals fjordu in druga proga proti Trondhjemu.
AngleSkl letalski napad na nemSko oporliie na Danskem
Dne 20. aprila so angleški bombniki ponoči napadli nemško letalsko oporišče v Aalborgu v severni Danski. Letala so razdejala velik hangar ter uničila več velikih nemških transportnih letal. Ponovno so angleška letala bombardirala tudi letališča v Kristiansandu in Sta-vangerju.
Angležev in Francozov,
Nemci o svojih uspehih
Nemško uradno poročilo o bojih pri Narviku in potopitvi tam zasidranih nemških vojnih in transportnih ladij je izšlo teden dni po objavi angleške ad-miralitete.
Izgube nemSke vofne mornarice
Reuter javlja, da je bilo po spopadu v norveških vodah potopljenih 75.000 ton nemških vojnih ladij, 80.000 ton nemških vojnih pomožnih ladij, 46.000 ton nemških vojnih ladij pa je bilo poškodovanih.
Nemška vojna mornarica izgleda sedaj tako-le: od 2 velikih vojnih ladij ie bila potopljena »Gneisenau« (26.000 t), »Scharnhorst« pa težko poškodovana; od 3 oklopnic po 10.000 ton so »Admirala Spee« potopili Nemci sami, »Admiral Scheer« je bil težko poškodovan, »Deutschland« pa se nahaja v popravilu, razen tega imajo Nemci mogoče še eno oklopnico; od 2 težkih križark po 10.000 ton jim je ostala križarka »Admiral Hipper«, »Bliicher« je bila potopljena; od 6 lahkih križark je bila potopljena »Karlsruhe« (6000 t) in »Em-den« (5400 t), nadalje še dve drugi, tako da preostaneta še dve križarki; od rušilcev je bilo potopljenih 12 in jih po nemškem seznamu ostane še 10, po an-
šilce in okrog ducat letal.
Norveško vojno poročilo priznava umik severno od Hamarja in Elveruma.
Krvavo pa je bil odbit nemški napad j gleškem seznamu pa 16; od podmornic zapadno od Hamarja, ob jezeru Mjosu j jih je bilo potopljenih doslej 50.
fax je sporočil sovjetskemu veleposlaniku v Londonu, Majskemu, da je angle-
Dr. Milan Stojadlnovič interniran
v neki srbski vasi.
Policijske oblasti v Beogradu so izvršile dne 16. in 17. aprila preiskavo v prostorih Srbske radikalne stranke, predvsem pa pri voditelju te politične skupine, dr. Milanu Stojadinoviču ier pri bivših ministrih Djuri Jankoviču in Stoševiču, pri katerih so našli obtežil-no gradivo. Na podlagi rezultatov te preiskave so oblasti internirale dr. Sto-jadinoviča v mestu Rudniku v Srbiji po določilih čl. 12 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi.
Znano je, da je dr. Stojadinovič bil Jlsti, ki je pri nas prvi sprožil misel, da Je treba za politične nasprotnike režima ustanoviti koncentracijska taborišča.
Pogajanja med Anglijo in Sovjetsko
Rusijo
za sklenitev »vojnega trgovinskega dogovora«.
Angleški zunanji minister lord Hali- ška vlada proučila predlog sovjetske
vlade za pričetek trgovinskih pogajanj in da je pripravljena pričeti predraz-govore za sklenitev takozvanega »vojnega trgovinskega dogovora«.
Angleška vlada se je pogajala s Sovjetsko Rusijo še pred izbruhom vojne, nakar je ta pogajanja po sovjetskem vdoru na Finsko prekinila in je sedaj sprejela predlog sovjetske vlade, da se pogajanja nadaljujejo.
V teh pogajanjih bo Anglija gotovo skušala dobiti gotove prednosti v trgovini s Sovjetsko Rusijo na škodo Nemčije, ako ji že ne more docela zapreti ruskega tržišča.
Vest o trgovinskih pogajanjih med Anglijo in Sovjetsko Rusijo ter Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo je bila objavljena skoraj istočasno, vendar ni misliti, da gre za kakšno paralelno med Anglijo in Jugoslavijo dogovorjeno igro
To svojo idejo je nameraval uresničiti takoj po zmagoslavnih decemberskih volitvah 1. 1938. Toda med tem so nastopile razne težave v sklopu njegovega režima, nakar je bil prisiljen odstopiti. Mož gotovo ni nikdar niti pomislil na to, da bi sam utegnil priti v koncentracijsko taborišče. Sedaj ima priliko premišljati resničnost narodnega pregovora, ki pravi: Kdor drugemu jamo koplje, sam v njo padel
Ruska utrditvena dela na rusko-nemški meji naglo napredujejo. Ruske oblasti so obmefno prebivalstvo evakuirale in deset kilometrov od rusko-nemške demakarcijske črte ne sme nihče prebivati.
Švedska je pripravljena
Moč njene mornarice.
Švedska je docela pripravljena za slučaj napada. »Socialdemokraten« poroča, da je sedaj stanje švedske in nemške vojne mornarice to-le: Švedska ima: 8 vojnih ladij po 8000 ton (Nemci nobene), 2 križarki (Nemci 3), 16 rušilcev (Nemci 12 do 16)r
V-. i	I
Na zapadni fronti
se vrše boji izvidnic in letal. Francozi so zadnje dni sestrelili več nemških letal, obratno pa poročajo tudi Nemci, da so sestrelili nekaj francoskih letal.
Kdo bo predsedniški kandidat v Zedinjenih državah? Roosevelt noče izjaviti ali bo kandidiral tretjič za predsednika ali ne. Očividno čaka na razplet dogodkov. Pač pa je povedal zunanji minister Hull, da bi kandidiral za demo* kratsko stranko, če bi Roosevelt kandidaturo odklonil.
Pomorski promet med Dansko in Švedsko
je bil dne 21. aprila obnovljen
Trgovinska pogalanla med Jugoslavllo in Sovletsko Rušilo v Moskvi
Naša delegacija je odpotovala v Moskvo
Trgovinska delegacija za pogajanja s Sovjetsko Rusijo je dne 20. aprila odpotovala iz Beograda. Delegacijo vodi bivši finančni minister dr. Milorad Djor-djevič, člani pa so: pomočnik trgovinskega ministra dr. Sava Obradovič, predsednik »Gospodarske Sloge« dr. Rudolf Bičanič, industrijec Ivan Avse-nek in tajnik zunanjega ministrstva dr. Brana Markovič.
Odločitev Jugoslavije, da naveže trgovinske stike s Sovjetsko Rusijo, je mogoče prišla nepričakovano, za vsakega mislečega človeka pa je bilo samo ob sebi umljivo, da se bo moralo to vprašanje urediti prej ali slej. Ker pa se pričenjajo pogajanja v izrednih razmerah, je seveda razumljivo, ako so vzbudila v svetu pozornost.
Pravi vzrok je morda v tem, da si hoče naša država v slučaju poostritve blokade zagotoviti dobave gotovih surovin, ki sicer prihajajo iz kolonij in iz Amerike.
Inozemsko mnenje o teh pogajanjih je povoljno. Neposredna soseda, kot je Nemčija, ki ima sama najožje in prijateljske stike s Sovjetsko Rusijo, odkar je zatonil protikomunistični pakt v pozabljenje, ne more imeti ničesar proti. Italijanska vlada pa je mnenja, da se s tem prijateljski odnošaji med Jugoslavijo in Italijo ne bodo spremenili. Dostavlja pa Mussolinijev organ »Popolo d' Italia«, da je ta dogodek v luči 20
letne načelne politike Jugoslavije proti Sovjetski Rusiji vendarle v največji meri senzacionalen, kajti Jugoslavija je vseh teh 20 let priznavala še vedno samo carsko Rusijo in nič ni kazalo, da bo nastopila v tem oziru kakšna sprememba.
V	Angliji so sprejeli vest o navezanju trgovinskih stikov Jugoslavije s Sovjetsko Rusijo kot samo ob sebi razumljivo, saj se pravkar pričenjajo slična pogajanja tudi med Anglijo in Sovjetsko Rusijo.
Kakor smo že zadnjič naglasili, je z gotovostjo računati, da se bodo obnovili tudi diplomatski stiki med Jugoslavijo in Sovjetsko Rusijo. Seveda pa s tem ni rečeno, da se bo v notranji politiki Jugoslavije spremenilo zadržanje vlade do komunizma. Sovjetska Rusija v svojih razgovorih z vladami tujih držav tudi nikdar ne postavlja kakšnih zahtev glade ravnanja s komunisti ali da bi morda celo zahtevala priznanje komunistične stranke v dotični državi. Da je temu res tako, vidimo najlepše na primeru Nemčije in Italije. Z Italijo 'je uredila Sovjetska Rusija svoje odnošaje na prav svečan način baš v dobi, ko je fašizem j najbolj brezobzirno nastopil proti komunizmu, z Nemčijo pa je sklenila ožji prijateljski dogovor v dobi postojanja antikomunističnega pakta, čigar inicia- j tor je bila Nemčija.
D&tna U% ft& sveto*
Mislite na bedo rudarskih vpokojencev
Že .večkrat smo v našem listu omenili strašno bedo, v kateri se nahajajo naši rudarski in plavžarski vpokojenci in to predvsem starovpokojenci. Ne bomo danes več navajali višine posamezniih pokojnin ali doklad, ugotoviti hočemo le, da je zelo žalostno, da se temu tako važnemu vprašanju ne posveča več paž-nje. Draginja stalno narašča; moka bo kmalu stala din 5 za kg, pokojnine odnosno doklade vpokojencev se pa še vedno niso povišale	Si
r-s < *; v Vpokojenci sami so že pod-vzeli vse korake na pristojnih mestih. Pomaga jim Zveza rudarjev Jugoslavije. Dosedaj je bilo vse zastonj; .	•	>
j!	i \ i» I * v- 5	■	V , V»
Zato v imenu težko prizadetih vpokojencev naprošamo vse slovensko časopisje brez razlike politične pripadnosti, vsak po svoje skuša pripomoči, da se vsak po svoje skuša sopripomoči, da se privede merodajne do tega, da bodo I • . tudi za te reveže nekaj storiti.
\\\ Na čelu švedske vlade je Peer Albin Hansson, eden izmed prvakov socialno demokratične stranke, ki je postala na demokratičen način večinska stranka v državi.
O	njem je napisal te dni »Slovenec« lo-le:
»Vsekakor mora biti Švedska danes svojemu predsedniku vlade hvaležna, da je že 1. 1937. pričel previden političen podvig, s katerim je začel vso švedsko javnost od desnice pa do levice obdelovati, da je slednjič odobrila njegov oborožitveni program . .. Stari kralj Gustav je svojemu dolgoletnemu šefu vlade in prijatelju Albinu Hanssonu naročil, naj bo in ostane trd in neizprosen. Albin Hansson je sicer zaskrbljen zaradi bod'oče usode svoje domovine, toda dogodkov pričaikuje mirno in dostojanstveno. Storil je, kar je bilo v nje-
govih močeh.«
Vendar enkrat en socialni demokrat, ki mu »Slovenec« ne očita, da je protidržaven. Toda kdo ve, kaj bi pisal o njem, ako bi Peer Albin Hansson živel v Sloveniji? Sicer pa moramo reči, da se pri »Slovencu« d'ogajajo čudne stvari: Zadnjič je pohvalil kanadske liberalce in občudoval njihovo volilno zmago, sedaj občuduje socialne demokrate. Take stvari je treba zabeležiti, da se ne pozabijo.
Nova ameriška letala dosegajo hitrost 1200 km na uro. V Zedinjenih državah so pričeli z izdelovanjem novega tipa vojnih letal, ki bodo razvijala hitrost 1200 km na uro. Iz,gleda, kakor da bi hitrosti v zraku ne bile postavljene nobene meje več.
Avstro-Ogrska je bila. V zvezi s sedanjG vojno, kateri bo prej ali slej sledil mir, si v raznih državah v inozemstvu belijo glavo, na kakšni osnovi naj počiva bodoči mir in zlasti, kakšen bodi zemljevid bodoče Evrope. Seveda se pojavlja tudi najrazličnejša propaganda, ki skuša vplivati na državnika v inozemstvu, o katerih se misli, da bodo odločali o bodočem miru in bodoči Evropi. Ljudje, ki bi radi pristavili svoj piskerček, so tudi Habsburžani, kateri mislijo, da imajo neke od Boga zajamčene pravice do prestola in bi seveda zopet radi vladali »svojim« narodom. Ta propaganda je gotovo neresna, ker ni človeka na ozemlju bivše Avstro-Ogrske, razen par priviligiranih plemičev, ki bi radi obnovo habsburške monarhije. Kljub temu pa je prav, ako se habsburško propagando v inozemstvu pobija, ker bi nazadnje res kdo utegnil misliti, da se narodom hoče Habsburžanov. V tem smislu je ite dni dal izjavo za nek angleški list dr. Maček. Socialisti si želimo novo Evropo zgrajeno na načelih sporazuma in sodelovanja narodov, v kateri naj bi bile države povezane med1 seboj kot so države Zedinjenih držav severne Amerike, ne pa Habsiburžanov.
Socialisti niso nikdar napadli Hrvatov in jih tudi danes ne napadajo, kakor tudi niso napadali v svetovni vojni Srbov, to naj si »Slovenec« zapiše za ušesa, da ne ibo več pripovedoval svojim bralcem neresnice. Socialisti kritiziramo vodstvo Hrvatske seljačke stranke in njegovo politiko, ne pa hrvatskega naroda \ t'i- \	.	-	*	\	-	\	*	*	Mogoče
bo ravno kritika pripomogla do tega, da bo vodstvo HSS krenilo na pota, ki jih je svoj čas označevalo kot edino možna in edino pravilna. \\	X\ < y - \ 'Jrii ie V,1*!*"
Stroge določbe glede prijavljanja tujcev. Izšla je posebna uredba banske uprave, s katero se nalaga vsem hišnim gospodarjem in najemnikom, da v roku 24 ur prijavijo vsakega novega stanovalca in ga po odhodu v istem roku tudi odjavijo. Za hotele in prenočišča velja za prijavo in odjavo skrajšani rok 12 ur. Za hišne gospodarje in najemnike v podeželskih krajih velja ta naredba omejeno, t. j. da morajo prijavljati samo inozemce.
Cigarete so dražje. Monopolska uprava je nenadoma podražila cigarete. Cene so se zvišale za 1000 cigaret Drava od 200 na 250, Ibar od 250 na 300, Hercegovina od 300 na 350, Zeta od 300 na 350, Morava od 350 na 400, Mirjana od 350 na 400, Neretva od 400 na 450, Drina od 450 na 500, Vardar od 450 na 500, Vardar in Drina ibrez nikotina od 500 na 550 din. — Podražitev znaša 1 din pri škatlici z 20 cigaretami.
Nemčija nam dolguje za naše blago 8.68 milijonov mark, češki protektorat pa 119.7 milijonov čeških kron. Vsega skupaj nam dolguje Nemčija 300 milijonov dinarjev.
Italija nam dolguje 27.4 milijone dinarjev za dobavljeno blago.
•
Delodajalce naprošamo, da pri izstavLjanju potrdil svojim nameščencem (bolniški list) za zdravnike OUZD, točno in čitljivo izpolnijo
vse predele tiskovine, zlasti tiudi št. 13 do 15, ki so posebno važne za presojo upravičenosti zavarovanca do zakonitih dajatev. V predelu št. 16 je na podlagi podatkov v delavski knjižici vedno navesti tudi prejšnje službe za eno leto nazaj. Ako tiskovina ni pravilno in točno izpolnjena, mora urad potrebne podatke naknadno ugotavljati, kar zavlačuje izplačilo podpor, Gg. delodajalce prosimo, da o tem ob-veste one svoje nameščence v pisarni, ki izdajajo taka potrdila. — OUZD.
Približno po 450 .dinarjev je zaslužil vsak obiralec hmelja lansko leto v Savinjski dolini. Obiralcev je bilo namreč 9890, skupna vsota izplačanega zaslužka pa je znašala 4,5 milijonov dinarjev. Te številke same na sebi ne povedo nič. dokler ni ugotovljeno, koliko dni so bili cbiralci zaposleni.
Cene bencinski mešanici se bodo zvišale od 3. maja za 35 par pri kg. Povišanje je posledica podražittve koruze, iz katere se prideluje špirit. Kakor znano, se za pogon motorjev ne uporablja čisti bencin, ampak se bencinu doda špirit, ki ga je v vsakem kilogramu bencinske mešanice 22.8 odst. Ako bi ne dodajali bencinu špirita, bi se bencin ne samo ne podražil, ampak bi bil tudi cenejši, kot pa je.
Tudi ;7ice, vilice in noži bodo dražji. — Ne samo, kar pride v skledo in na krožnik, se je zadnje čase podražilo, ampak tudi pribor, s katerim človek zajema in nosi v usta: žlice, vilice in noži. Ban banovine Hrvatske je odobril povišanje cen za pribor za 8 odst., do-čm je kartel zahtevali 11 odst. povišanje.
Dva v grob, ena v umnobolnico. V Žabeljku .pri Poljčanah je umrla železničarjeva žena Elizabeta Šoštarjeva, Na pogreb je prišla tudi hčerka umrle in pa brat Švegel Vincec, progovni delavec iz Ponikve. Pri pogrebu se fe hčerki pokojne omračil um, brata Vincenca pa je, ko je šel po progi proti Slovenski Bistrici, povozil vlak.
Muslimani si lahko izbirajo. 14 letni Hasan Mustafič iz vasi Babič v Bosni se je pred dvema mesecema oženil s 14 letno muslimanko. Toda v enem mesecu se jo je naveličal, vrnil jo je njenim starišem in se poročil sedaj s 16 letno deklico. — Kakor vidimo, je muslimanski zakon mogoče naglo skleniti, pa tudi naglo razvezati.	:	-
Nogometno predstavništvo Hrvatske je zma-gelo v Švici v Bernu proti švicarskemu moštvu z 1:0.
»Slovenec« daje priznanje Bismarcku. Te
dni je objavil »Slovenec« vest o proslavi 50-letnice zavarovanja poljedeljskega delavstva v. Nemčiji, pri katerem je bilo K 1890 zavarovanih 10.8 milijonov oseb, sedaj pa jih je že 23 mlijonov. Pravi pa., da je to zavarovanje zahteval in izpeljal Bismarck. »Slovencu« ne zamerimo, ako ničesar ne ve o zgodovini delavskih bojev v Nemčiji in naporih sociahiode-mokratičnega gibanja zai uvedbo socialnega zavarovanja. Dolžni smoi pa to povedati našemu delavstvu in naši javnosti, ker bi se sicer I utegnilo ipripetiti, da bi poljedelski defavci še naprej čakali, kdaj se bo pojavil kakšen »Bismarck«, da jim bo prinesel zavarovanje, na katerega čakajo že od 1. 1922, odkar je delavstvo v .lugoslavij priborilo zakoni o zavarovanju delavcev in v njem določbo, da bo uvedeno zavarovanje za poljedelske delavce.
Kako porabiti kožo prašičev? V nemškem listu »Landpost« je izšlo več člankov izpod peresa komisarja za prehrano in komisarja za preskrbo z usnjem. V člankih sta imenovana gospoda obravnavala vprašanje porabe prašičje kože. Komisar za prehrano ugovarja svojemu tovarišu, ki ima reserat za usnje, da bi se prašičje kože porabile za izdelavo usnja. Kajti pri tem slučaju gre dbberšen del masti v zgubo in razen tega je prašiičja koža potrebna tudi pri izdelovanju klobas, tako da se je v prehrani ne more pogrešati. Kako bo izpadla j odločitev v tem vprašanju, se še ne ve, ■ * «
Zane Grey:
97
Mož iz ^ozda
»Ho, ravnokar sem ji rekel, da ne sme več tako daleč jezditi. Prav res, Miss Neli, ni čisto brez nevarnosti —.«	..n
»Saj niste moj bos (nadziratelj), ga je zavrnila Bo.
»Pač, pač, sestrica, v tem se z njim strinjam. Ti me nočeš ubogati.«
»Mislim, da nekdo mora pri vas prevzeti vlogo bosa«, je rekel Carmichael. Jaz se gotovo ne pulim za to službo. Radi mene lahko jezdite v deveto deželo; ali pa k Apahom, — ali pa košček poti v to smer«, — pri tem se je pomenljivo nasmehil, — ali pa kamorkoli, mene to ne briga. Toda jaz služim Miss Neli in ona je moj gospodar. In če ona reče, da vi tako dolgih jezdnih izletov ne smete več delati, potem mora biti tega konec. Ste razumeli, Miss?«
Za Helen je bil pravi užitek, videti pogled, s katerim je Bo ošinila cowboyja.
»Mis—Mister Carmichael, ali vas smem vprašati, na kak način bi vi mogli preprečiti, da bi jaz jezdila,
kamor me je volja?«
»Ho, če ne boste odnehali s svojo trmoglavostjo, vas sploh ne spustim v bližino kljuset, čeravno bi vas moral z laso ujeti in zvezati. Grom in strela, to bom
storil!«	,	.	.
Njegova suhoparna veselost je nenadoma izginila, očividno je jemal svoje besede čisto resno.
»Well«, — zategnila je svoj glas zelo mehko m sladko, a polno, strupene ujedljivosti, — »če se me   vi — samo še enkrat — samo še enkrat dotaknete!«	.	1	-i
Tedaj ga je oblila rdečica in z roko ie napravil
naglo, strastno kretnjo, ki se je moglo sklepati iz nje, da se sramuje in da je razburjen.
»Midva se ne bova mogla nikoli sporazumeti«, je rekel s svečanim poudarkom. »To sem spoznal že pred enipi mesecem, ko ste kar na lepem spremenili svoje obnašanje napram meni. Vendar se nič od tega, kar vam tu pravim, ne nanaša na mojo osebo. Govorim mesto vaše sestre. Vse to je le v vašem lastnem interesu, — radi vas same ... Nisem ji še pravil, tudi vam še nisem povedal, da sem dvakrat opazil, kako vam je Riggs na teh samotnih ježah sledil. Well, zdaj veste.«
Kakor je bilo videti, ni ta novica niti najmanj vplivala na Bo. Helen pa je bila začudena in prestrašena.	i	>	^
»Riggs! Joj Bo, jaz sem ga že sama videla, — da je tu v bližini okrog jahal. On ne namerava nič dobrega; moraš se paziti.«
»Če ga še enkrat kje srečam«, je nadaljeval Carmichael in stiskal svoje ustnice, da so se gube okrog njegovih ust ostro zarezale, »mu bom pošteno pretipal obisti.«
Ošinil je dekleta s hladnim, ostrim in pronicavim pogledom, poklonil se je, potem pa se je okrenil in počasi odkorakal proti živinskim stajam. _
Načina, kako je sestra gledala za odhajajočim cowboyjem, si Helen ni znala raztolmačiti.
»Pred enim mesecem, — ko sem kar na lepem svoje obnašanje spremenila«, je Bo zamišljeno mrmrala. — »Kaj le je hotel s tem reči. . . Neli, mar sem se res spremenila, — neposredno po najinem razgovoru — o njem —?« .
»Seveda, Bo«, je odgovorila Helen, »In sicer na boljše. Le da tega ni mogel videti. Kako je ponosen in občutljiv! Človek bi pri njem tega niti ne slutil.
Bo, tvoja nepristopnost ga je globje zadela kakor tvoja koketerija. Smatra jo za ravnodušnost.
»Morda bo to zanj čisto dobro«, je izjavila Bo. »Mar pričakuje, da mu bom sama padla okrog vratu? On je tako trdoglav! Da, on je trmast ne jaz, kaj ne?«
»Rada bi te vprašala, Bo, si li opazila, kako se je on spremenil?«, jo je vprašala Helen resno. »Postal je starejši, Nekaj ga grize. Ali si muči srce radi tebe, ali pa se boji kake nesreče, ki bi nas mogla zadeti. Bojim se, da je oboje. Kako te neprestano opazuje! Bo, on vse ve, kaj počenjaš, — ve za vsak korak, ki ga storiš. Ta zadeva z Riggsom je neokusna.«
»Ce me bo Riggs zalezoval in poskušal z menoj kako svojo pustolovno lopovščino, bo dobil poln nos<, je rekla Bo srdito. »In sicer brez mojega cowboy-skega zaščitnika! Želim le, da bi Rigč.s enkrat začel. Potem bomo videli, česa se je gospod Las Vegas Tom Carmichael tako bal, potem bomo videli!«
Bo je ljubosumno in strastno siknila zadnje besede, potem pa je odjenjala iskremu mustangu vajeti.
»Neli, ne skrbi za mene. Jaz se bom zase že sama brigala.«
Helen je gledala za njo, ko je odjezdila in skoraj bi si bila priznala, da bi moglo v besedah Bo biti nekaj resnice. Potem je šla na svoje delo, ki ni obstojalo samo iz enoličnih dnevnih dolžnosti, marveč tudi iz resnega študija, da bi se seznanila z vedno bolj novimi in vedno bolj zamotanimi pogoji življenja na farmi. Sleherni dan je zastavljal nova vprašanja. Vsa svoja opažanja in vse kar so ji poročali, si je skrbno zapisovala in po nekaj tednih takih poskusov je odkrila, da je ta navada za njo izredno dragocena. Ni marala biti odvisna le od znanja svojih uslužbencev, naj bi ji bili nekateri izmed njih še tako zvesti.
(Dalje prihodnjič-)
TRBOVLJE
Občni zbor »Vzajemnosti«. Dne 10. aprila je imela »Vzajemnost« svoj redni letni občni zbor, kateremu je predsedoval s. Klenovšek. Kljub delavniku se je odzvalo še povoljno število sodrugov in sodružic. Po pozdravnem1 govoru so sledila poročila funkcionarjev. Nato se je pri volitvah novega odibora razvila živahna debata in je bil izvoljen sledeči odbor: predsednik s. Klenovšek, podpredsednik s. Kovač, tajnik s. Žerovnik I., namestnik s. Vrtačnikova, blagajnik s. Breznik, namestnik s. Lesjak, odborniki pa ss.: Tratnik, Tržan, Hauptmanova, Majdič ml., Gračnar in Žerovnik M. V nadzorni odbor pa: ss. Alič, Tržan I., Korimšek A. Po izvolitvi odibora je s. predsednik apeliral na odbor in članstvo, naj gre s trdno voljo na delo in zaključil občni zbor. Družnost!
ZAGORJE OB SAVI
»Obramba pred napadi iz zraka«. O teni Predmetu priredi predavanje prostovoljna gasilska četa v sredo, dne 24. aprila ob pol 8. uri zvečer. Predavanje bo v veliki dvorani »Sokolskega doma« v Zagorju. Predaval bo znani strokovnjak akivni oficir-kapetan I. klase g. Toš Franc iz Celja Predavanje je velike važnosti!
SV. LOVRENC NA POHORJU
Večni boji za delavske zakone in pravice.
Vsak drug zakon v državi se mora spoštovati in izvajati, samo delavci se morajo večno bo-riti za vsako mrvico svojih uzaKoiijenih pravic in še pri tem tvegajo, da zletijo na cesto, namesto da bi bili delodajalci kaznovani, če ne spoštujejo jugoslovanskih zakonov. V tovarni kos je že iprecej časa red, tako da se tam brez nadaljnjega izplačujejo bolezenski šiliti in tudi pri lesni industriji Loschnig so že začeli uvidevati, da je boljše deiavcetn sproti Plačati bolezenske tedne, kakor da bi se z vsakim delavcem posebej tožarili. Toda temu Podjetju je treba tudi povedati, da so ,od L aprila naprej zvišane minimalne mezde na din 3 in torej ne more noben delavec manj zaslužiti, kakor din 3 na uro. To velja tudi za vsa druga podjetja. Najslabše je v kamnolomu podjetnikov Ehrlich iz Zagreba, ki zaposlujejo tukaj okrog 50 kamnosekov in še posebej v Oplotnici 100 delavcev. Delo je izredno težko, Plačujejo pa kljub draginji še vedno samo po din 4 na uro. Ce delavec zboli in pride v pisarno z listkom uradnega zdravnika za izplačilo mezde v bolezenskem tednu, se otresa g. Gašper iz Oplotnice tega plačila z izgovorom, da je baje ta zakon že propadel. Delavci, ki čitajo »Delavsko Politiko«, seveda vedo., da to ni res, toda dokler so v službi, morajo molčati in trpeti krivico, ker bi jih sicer zagrebški magnati napodili iz službe. To .te moral skusiti te dni naš stari borec za delavske pravice, s. Goznik Matevž, ki se je zameril g. Vobovniku, namestniku g. Ehrlicha v kamnolomu in je dobi! odpoved. Ko je zahteval bolezenske šihte in za zimski dopust ob času snega, mu g. Vobovnik ni hotel ničesar izplačati. Ko pa je s. Goznik vložil tožbo, so rnu plačali oboje še pred razpravo, samo, da so morali sedaj plačati tudi stroške. Sporočamo to naši: oblasti, -da končno tudi ona poseže vmes, ker je vi interesu javnega reda in miru, da bogati podjetniki na meji spoštujejo tudi našo socialno delavsko zakonodajo in ne dajejo vedno povoda k razburjenju in nepotrebnim žrtvam. Zakoni Soi izdani zato, da delajo red v državi in tudi v podjetjih.
LAŠKO
Podražitev tobaka. Naročnik lista nam piše:
V	»Delavski Politiki« sem čital, da se je tobak podražil za 10 do 20 odst. Tobak za pipo se je podražil za 100 odst., torej toliko kot nobena druga vrsta tobačnih izdelkov. Drugi dan po podražitvi tobaka sem bil v različnih trafikah in v vsaki so mi računali tobak za Pipo drugače: v eni je bila še stara cena din 2.50, v drugi din 3, v tretji pa din 5. Kako je to mogoče? (Najbrž je stvar taka, da v prvi trafiki finačni kontrolni organi še niso izvršili popisa, v drugi trafiki .popisa še tudi ni bilo in trafikant ni vedel, kako naj računa povišek, v tretji trafiki pa se je že izvršil popis stare zaloge in je trafikant že plačal dodatek). Ako je stvar taka, kot nam jo je naš naročnik sporočil, potem drugi trafikant ni bil upravičen zvišati cene tobačnim izdelkom, predno ni plačal dodatka. V tem slučaju bi smel vsakdo, ki je Plačal dodatek pred izvršenim popisom zaloge, zahtevati od trafikanta denar nazaj.
L J U B L j A N A
Strokovno nadaljevalno šolstvo v Ljubljani.
Že dne 1. marca t. 1. je imel sejo odbor strokovnih nadaljevalnih šol mestne občine ljubljanske. Na seji so sprejeli proračun za 1939-40. Proračun za to leto znaša 682.050 din. Od tega znašajo prispevki vajencev 216.2219.50 din, ki plačujejo po 20 din mesečne šolnine in prispevke za šolske potrebščine. Šolnina za vajence ni zakonita in je odbor zaradi tega
sklenil na predlog J. Berdajsa, da se na to opozori bansko upravo. Šolo je lani obiskova-
lo	ob začetku šolskega leta 1493, ob koncu pa 1361 vajencev. Pouk se vrši v 60 razredih, 9 mesecev v letu in po 10 ur tedensko. Šolski uspeh je bil razmeroma dober, ker je 1268 vajencev doseglo povoljni učni uspeli, 93 je bilo neizprašaniti. oziroma slabo ocenjenih je bilo le 7 odst. vajencev.
MARIBOR Majska akademija delavskih kulturnih druitev
se bo vršila v soboto, dne 4. maja t. 1. s pričetkom ob pol 20. uri v dvorani »Sokolskega doma« (prej »Union«) na Aleksandrovi cesti. Spored akademije bo zelo pester in se vsa delavska društva, ki bodo sodelovala, pridno pripravljajo za to prireditev.
Prodaja bencina na črpalkah. Ko je s 1. marcem stopila v veljavo naredba o omejitvi prodaje bencina in bencinske mešanice, je bila obenem določena tudi maksimalna cena za prodajo bencinske mešanice na litre, ne pa tudi za prodajo bencinske mešanice na kilograme, ki jo vrše petrolejske družbe, ki oddajajo bencinsko mešanico trgovcem. Petrolejske družbe so nastavile ceno za 1 kilogram bencinske mešanice na dan 8.80, dočim sme stati 1 liter bencinske mešanice na črpalki največ din 6.95. 1 liter bencina pa tehta 760 gramov. Razlika med nakupno in prodajno ceno bencinske mešanice je bila tako minimalna, da so trgovci izračunali, da bodo imeli od prodaje zgubo, zlasti: še, ker je bila istočasno silno omejena prodaja bencinske mešanice. Vsled tega so trgovci, ki predajajo bencinsko mešanico na črpalkah, 1. marca ustavili prodajo bencinske mešanice, hoteč na ta način prisi
Vstopnice v predprodaji se dobijo v upravi našega lista, pri društvenih odbornikih in zaupnikih. Opozarjamo na to važno prireditev vse delavce in delavke in jih vabimo, da si pravočasno nabavijo vstopnice.
Sestanek zaupnikov KMO (Strokovne komisije) se bo vršil v nedeljo, dne 28. t. m. s pričetkom ob pol 10. uri v- dvorani Sodna ulica 9-11. Pridite vsi! — KMO.
Zborovanje živVskili delavcev. V soboto, dne 27. t. m. s pričetkom ob pol 7. uri zvečer se bo vršilo v društvenih lokalih, zborovanje podružnice Zveze živilskih delavcev. Ker je na dnevnem redu vprašanje draginjskih doklad. vabimo vse živilske delavce, da se teiga važnega zbora v čim večjem številu udeležijo. — Odbor.
Podporno društvo železniških delavcev in uslužbencev v Mariboru sklicuje za četrtek, dne 25. t. m. ob 4. uri pop. v dvorani »Ljudske univerze (kino Apolo) sestanek članov-upokojencev, Pridite vsi. — Odbor.
Poskusno kopanje na zemljišču za zgradbo Hutterjevega stanovanjskega bloka je pokazalo. da ie vse zemljišče, razen malega dela ob
liti petrolejske družbe, da bi znižale nakupno Prešernovi ulici, zasuta gramozna jama. Na
ceno bencinski mešanici. V Ljubljani je bila stavka lastnikov bencinskih črpalk (v kolikor niso lastnice petrolejske družbe same) popolna, v Mariboru pa se ta stavka ni posrečila, ker ni biloi solidarnosti. Par dni po 1. marcu so bile že zopet vse črpalke v funkciji. Odkar je bila sedaj zvišana količina bencinske mešanice za privatne avtomobile, pravijo trgovci, da se da za silo izhajati s ceno, ki je uradno' določena. Iz tega sledi, da bi bilo treba maksimirati prodajno ceno bencinski mešanici tu-
tem prostoru so najbrž kopali gramoz, ko so gradili nekdanjo Gotzovo pivovarno in dvorano, najbrž pa so od tod odvažali gramoz tudi drugi, saj prostor je ležal že izven mestnega pomerja. Ker je gramozna jama najmanj 5 metrov globoka, bo treba stavbo postaviti na pilote oz,, betonske stebre, kar bo zidanje znatno podražilo.
Kovinarski strokovni tečaji. Kovinarski risarski tečaj, ki ga je priredila tukajšnja poslovalnica Zavoda za pospeševanje obrta Zbornice
di za petrolejske družbe, oz:. za prodajo na; za TOI, je bil v petek, dne 19. aprila zaključen, kilograme in jo nastaviti tako nizko, kot je j Risarskemu tečaju pa sledi takoj tečaj za ko-nastavljena za prodajo na litre oz. prodajo na j vinarsko tvarinoznanstvo in tehnologijo, ki se črpalkah.	i	prične v torek, dne 23. aprila ob 7. uri zvečer
O pokojninskem skladu Hutterjevih delav- j prav tako v deški meščanski šoli v Krekovi cev smo že parkrat poročali. ■	Ti:	ulici.
S to zadevo se peča tudi nedeljski »Slo-! Izvršitev spomenika pok. kralja Aleksandra venec«, ki piše mea drugim: »Tvrdka ima mo-j L Zedinitelja je poverjeno akad. kiparju Bori-ralno dolžnost skrbeti, da bodo dobili delavci' Sl> Kalinu iz Ljubljane in ing. arh. Jaroslavu 'mi»	*,.j:	:—i„.x—	...	...j— lČernigoju iz Maribora. Vlitje spomenika v
NainovejŠe vesti
Nemški bombnik so sestrelile švedske obrežne baterije dne 21. t. m., eno letalo pa je ušlo. T^ve nadaljnji nemški letali sta bili uničenj na otokuGoteburgu. V 3 dneh je bilo nad nevtralnimi državami sestreljenih 22 nemških bombnikov.
Iz Slovaške
»Kralt durch Freude« na Slovaškem. DNB
javlja pod gornjim naslovom iz Bratislave, da se je vršila tam pod okriljem akcije »Smejoča se Slovaška«, ki je (Organizirana po vzgledu nemške »Kraft dtorch Freude«, operetna predstava »Carjevič«, pri ikateri je govoril minister dr. Durčanskv in pri tem povdaril, da mora Postati Slovaška socialna država.
Slovaški novinarji v Siegiriedovih utrdbah. V pondeljek je odšlo 14 slovaških šef-redaktor-iev na potovanje v rajh. Kakor svojčas češki novinarji, bodo tudi oni obiskali utrdbe nem-5ke armade na zapadu.
svoje pokojnine tudi izplačane. Zato je vedno skrbela, da bi se imovina pokojninskega sklada naložila z dobrim obrestovanjem. Letos se je nudila lepa priložnost, da bi se imovina plo-donosno naložila. Mestna občina mariborska je sklenila, da najame posojilo 2,569.000 din za zaščito dece. Tvrdka J. Hutter in drug je ponudila to posojilo v znesku 2,500.000 din v imenu pokojninskega sklada mestni občini. Ker ,pa ima pokojninski sklad samo 600 000 din gotovine. je bila tvrdka pripravljena posoditi manjkajoči znesek 1,900.000 din brezobrestno. Vse obresti, ki bii jih plačevala mestna občina mariborska, bi pripadale skladu; kateremu bi nosilo 2 in pol milijonsko poisojilo 8 odst. Gesta, ki jo .ie pokazala s tem tvrdka, je bila res kavalirska, pa vendar jo je delavstvo na zad- ] njem občnem zboru pokojninskega sklada odbilo.« K temu dodajamo, da je delavstvo odbilo predlog, da bi se dalo posojilo mestni občini mariborski zato, ker ni občina v zimskem času hotela upoštevati želj delavcev, da bi bila organizirala avtobusni' promet s predmestnimi občinami v poznih večernih in ranih jutranjih urah, ko se menjavajo delavci nočne oz. jutranje zmene in so morali ti v visokem snegu peš ali pa s kolesi v tovarno oz. iz tovarne. Ni pa res, da bi bile za ukinitev fonda »gotove strokovne organizacije«, kot trdi »Slovenec«, ampak se za to stvar zavzemajo čisto drugi ljudje, ki jih srce vedno nekam vleče. Konj je brcnil v glavo stroi. stavca Josipa
»Voždovac« v Beo-
bron je bilo oddano livnici gradu.
Usodno trčenje osebnega avtomobila in motornega kolesa. V nedeljo, dne 20. t. m. se je zgodila na križišču Vrazove int Koroščeve ulice težka avtomobilska nezgoda. Po Razlagovi ulici je privozi 15 letni dijak Majer z avtomobilom svojega očeta im na križišču trčil z motornim kolesom sina mesarja Sardinska, s katerim sta se vozila njegovi oče in njegova mati. Pri trčenju se je motorno kolo prevrnilo. Sardinšek mlajši je padel na pločnik in se lažje poškodoval, dočim je mater vrglo iz prikolice in je utrpela hude poškodbe na glavi. težko poškodovan je tudi oče. Avtomobilistu se ni zgodilo ničesar. Najbrž raa dečko ne bo tako kmalu zopet sedel za volan in je tudi' pametno, da se takim mladoletnikom ne pusti samostojno opravljati z motornimi vozlii. Ker je avtomobilist mladoletnik, ne bo obsojen radi neprevidne vožnje, ampak bo dobil samo ukor od sodnika.
Študihka knjižnica. Zaradi preurejanja prostorov bo študijska knjižnica od 1, maja dalie za nedoločen čas zaprta. Prosi; se, da se do takrat vse izposojene knjige vrnejo. Kdaj se bo začelo zopet z rednim izposojanjem, bo razglašeno v časopisju in na vratih knjižnice.
IVarodno gledališče. Ponedeljek. 22. aprila: zenrto. Torek, 23 aprila ob 20. uri: »Ana Christie« Red B Sreda. 24. aprila: zaprto. Četr
Peršeta in ga nevarno poškodoval. Želimo mu tek. 25. arrila ob 20 uri: »Izdaja pri Novari«. skorajšnjega okrevanja.	i	Premiera.	Red	C.
Zaključeno mezdno gibanje rudarjev pri me2iSkem svinCenem rudniku
Priznanje draginjskih doklad
Nepopisno veselje je zavladalo med rudarji. ko je podjetje svinčenega rudnika' potom delavskih zaupnikov sporočita svojemu delavstvu, da pristaja na uvedbo draginjskih doklad. za katere so delavski zaupniki vložili Prošnjo že 11. decembra 1939. Izplačale se bodo pri prihodnji plačilni perijodi skupno za tri mesece za nazaj t. j. januar, februar in marec. Delavci .se dele vi trii skupine. V 1. skupino rnaaajo samci in/ poročeni brez otrok: v 2. skupino poročeni in vdovci z 1 do 3 otroci in v 3. skupino poročeni in vdovci z 4 ini več otroci. 1. skupini je priznana draginjska doklada din 6.75 na vsako storjeno dnino, ne glede na mezdno kategorijo: 2. skupini je priznano din
9	in 3. skupini ain 12. Te draginjske doklade odgovarjajo za omenjene tri mesece, za naprej se jih bo pa reguliralo z ozirom na draginjo.
0'asom priloženega indeksa k vlogi, je generalna ravnateljstvo Priznalo, da je prošnia delavstva za povišanje mezd utemeljena in je
s polnim; razumevanjem za težkoče delavstva, uvedlo draginjske doklade. Zato se delavstvo svinčenega rudnika tem potom javno zahvaljuje generalnemu ravnateljstvu kot celokupni upravi podjetja za uvidevnost in razumevanje.
Vprašanje naših draginjskih doklad je bilo odvisno od zunanjih gospodarskih razmer, zato smo tako dolgo čakali na rešitev,
Drugo nič mauj važno vprašanje, ki nas čaka je, boj proti draginji. V delavskem kot v podjetniškem interesu je, da zavzamemo; skupno akcijo proti brezvestnemu navijanju cen in spekulaciji.
GUŠTANJ
Smrtna kosa. V nedeljo, dne 21. t. m. je preminul 73 letni Ledinek Peter, jeklarski delavec v p. Pogreb blagega pokojnika se bo vršil V| torek, dne 23. aprila t. 1. na guštanjskem po-j kopališču. Težko prizadetim svojcem naše is-' kreno sožalje.	I
KRANJ
Občinski proračun
Minuli petek se je vršila proračunska seja, na kateri je bil sprejet proračun za 1. 1940,41 z malo spremembo. Predlog proračuna je bil sestavljen tako-le:
Izdatki:
A. Osebni izdatki: Obče upravno oblastvo din 251.615. Osebna in imovinska varnost din
120.000. Kmetijstvo (poljski čuvaji) din 3700. Narodno zdravje (4 babice) din 8400. Uprav-ljanje občinskega gospodarstva din 43.200. Pokojnine din 12.000. Stanarine din 33.798. Nagrade dnevničarjem din 39.264. Posebne nagrade in draginjske doklade din 134.195. Skupni osebni izdatki din 646.172. B, Materijaini izdatki; Obče upravno oblastvo din 138.000. Osebna in imovinska varnost din 482.924. Ljudska prosveta din 214.912. Finančna stroka din
921.000. Gradbena stroka din 562.000. Kmetijstvo, živinoreja in gozdarstvo din 9900. Ljudsko zdravje din 29.600. Socialno skrbstvo dia
205.000. Trgovina, industrija, obrt in turizem din 67.585. Občinsko gospodarstvo in podjetja din 102.800. Subvencije din 25.000. Rezervni krediti din 25.000. Skupni materijaini izdatki din 2,783.121. Celotni izdatki din 3,429.293.
Dohodki:
Občinske doklade din 1,615.790. Občinske takse na alkoholne pijače in klavno živino din
525.000. Razne občinske takse in pristojbine din 270.000. Dohodek od posestev in občinskih podjetij din 347.562. Dolgovani dohodki din 420.000. Razni dohodki din 115.241. Skupnj dohodki din 3,329.593.
Končne številke proračuna torej povedo, da so izdatki za 99.706 din večji kakor dohodki, kar pa seveda iz rekapitulacije proračuna ni razvidno. Gospodje, ki so sestavljali proračun, so se pri seštevanju izdatkov zmotili in sicer: v postavki osebna in imovinska varnost izkazujejo 100.000 din izdatkov manj1, kakor znese dejanski znesek pod to postavko navedenih izdatkov. Ravno tako se izkazuje v postavki trgovina, industrija, obrt in turizem 300 din izdatkov preveč.	•	t , n Nepravilno
sestavljeni proračun je bil brez debate sprejet. '1"	♦	-	*	•	i	s	Naj še omenimo, v
koliko se je ta zmotni proračun pri proračunski razpravi spremenil. O. o. Ciprle je predlagal, da se nastavljenim uslužbencem: črta 13. plača in ta znesek da za one družine, katerih hranitelji so vpoklicani na orožne vaje. Ta predlog, ki je umesten le za višje plačane uslužbence, je bil z večino sprejet. Postavka za obvezno telesno vzgojo se zniža od' 30.000 na 10.000 din, znesek din 20.000 pa se razdeli med brezposelne in Dijaško kuhinjo. Nagrado grobarju in Cerkvenikom daje sedaj občina in je s tem »ibera« odpravljena. Ta postavka znaša 20.064 din. Za podporo kulturnim društvom je določenih 4000 din, ne navaja se pa, kako se ta podpora razdeli. Za mostova čez Kokro in sicer Klanc—Kranj in Rupa—Primskovo je postavka 35 000 din. Ker je bila v prejšnjih proračunih določena večja vsota za ta dva mostova, smatramo, da je skrajni čas, da se most Klanc—Kranj temeljito popravi, zlasti, ker je novi leseni most čez Kokro za vozni promet zaprt. Upamo, da ne bo prišlo do ukrepov kakor pred 10. leti, ko so bili nameščeni napisi, da je vsak za nesrečo sam odgovoren. Pri dohodkih je občina uvedla novo takso na avtomobile, motorje in kolesa. Ta postavka je predvidena na 156.000 din in se bo taksa pobirala po posebnem pravilniku. Po pojasnilih župana bo taksa na kolo znašala 5 din, s čemur bo prizadeto predvsem delavstvo, V‘'i».
i	» ‘ t * > v- »asu » Proti uvedebi te takse je glasoval samo s. Kerč. Ker bo po našem mnenju proračun ponovno prišel v obravnavo, je želeti, da se ob tej priliki taksa na kolesa črta in se namesto tega dobi vire dohodkov pri tistih slojih, ki lahko plačajo. ■- -- -a
Gostovanje »Vzajemnosti« iz Tržiča v nedeljo, dne 14. t. m. v Cankarjevem domu je v splošnem dobro uspelo. Člani in članice »Vzajemnosti« so pokazali veliko volje in požrtvovalnosti do kulturnega dela in že to je veliko. Uprizorili so žaloigro v 6. slikah »Bratomor na Motavi«, ki jo je spisal naš dobro poznani pisatelj Pavel Golja. S spretno roko je globoko posegel v življenje podeželja in nam predočil boribo dveh bratov za posestvo. Od dejanja do dejanja se stopnjuje napetost. Igralci so se po svojih močeh potrudili, da bi dosegli čim večji uspeh. Predvsem moramo pohvalno omeniti Nežo, Andreja, Ambroža Anželna in župnika. Vsi ostali so sc potrudili, da je predstava v splošnem n,apravila 'dober vtis. (Priporočamo pa diletantom, da naj si v bodoče izberejo ne-koliko lažje stvari, zlasti ker so še začetniki. Prepričani smo, da bodo ti mladi sodrugi in sociružice nadaljevali z vso požrtvovalnostjo kulturno delo, ki bo v ponos tržiškemu delavstvu. — Gledalec.
Akademski pevski zbor iz Ljubljane priredi v sredo 24. t. m. o/b pol 21. uri v »Narodnem domu« koncert pod voustvom Franca Marolta. Koncert je namenjen proslavi' 20 letnice slovenske univerze.
Tudi led se je podražil in sicer od 25 na 40 para pri kilogramu, za kar gotovo ni utemeljenih razlogov, ker je bila letos »letina« dobra.
ČRNA PRI PREVALJAH
Toča se je vsula v nedeljo,, dne 20. aprila popoldne nad Sv. Heleno in pokrila tla tri prste na debelo.
PTUJ
Zahvala, Mesto venca na grob pok. Hinka Korenjaka so sostanovalci, mestni uslužbenci in znanci poklonili za osirotele otroke znesek din 328, za kar se vsem najlepše zahvaljujem. Angela Korenjak.
■talila in zapadnl velesili
Napadi v italijanskem tisku na Anglijo in Francijo
tisti, proti kateremu so naperjene grožnje.
OclmetrS v Parizu in Londonu
Mi smo žive priče izredno zanimive
Od sestanka med Mussolinijem in Hitlerjem na Brennerju se opaža, da italijanski tisk vedno bolj ostro piše proti Franciji in Angliji, obenem pa odkrito podpira nemško politiko in opravičuje tudi nastop Nemčije proti Dan-
ski in Norveški, dočim Anglijo in Fran- j in napete diplomatske igre, katera pa
cijo dolži, da hočeta vplesti nevtralne države v vojno, kakor to trdi tudi nemški in komunistični tisk. Zlasti dolži italijanski tisk Anglijo in Francijo zahrbtnih namer na Balkanu, ki ga Italija smatra kot predozemlje svojega imperija. Razen tega se stalno povdarja potrebo razčiščenja računov s Francijo, ki so znani in se glase: Tunis, Džibuti, Korzika in Nica, ter izjavlja, da ne bo Italija nikdar dopustila angleške in francoske premoči na Sredozemskem morju.
Ker je italijanski tisk docela pod nadzorstvom vlade in izključno režimski, je vsaka beseda o zunanji politiki, ki izide v listih poprej poznana odgovornim činiteljem. Zato je vsekakor važno poznati izjave kot jo je n. pr. priobčil list »Relazioni Intemationali« v Milanu, dne 20. aprila:
»Zadržanje Italije je jasno, ako se pomisli, da so Italijani vojaki tudi v civilu. Italijanski narod lahko mirno čaka razvoja dogodkov in si bo s svojo odločnostjo izbojeval končno zmago. Demokracije hvalijo politiko miru, iki jo vodi Rim, toda Italijani to pohvalo odbijajo. Italijanski narod bo v igri izigral svojo karto, Italijanska volja se oslanja edino le na italijansko orožje. Politiki sile, ki se izvaja v Evropi, je treba v realističnem duhu proti postaviti silo,«
Kdo izvaja politiko sile v Evropi, list posebej ne navaja. Značilno pa je, da so najvažnejše izjave vedno podane tako, da jih je lahko tolmačiti na več načinov in da nikdar ni točno označen
more zaključiti tudi brez vmešanja Italije v vojni konflikt.
Francoski ministrski predsednik Rey-naud je te dni govoril v odboru senata in izjavil:
»Ne glede na razne ideološke okoliščine bo francoska vlada nadaljevala napore, da pride do sredozemskega sporazuma o mirnem sožitju, ki je v očeh francoske vlade neobhoden temelj za ohranitev mim Francoska vlada je .opozorila Italijo, da je vedno pripravljena s pomočjo prijateljskih razgovorov iskati temelje, na katerih bi se nsogla izvesti popolna poravnava vseh medsebojnih sporov. Francoski predlogi pa do-sedaj piso imeli uspeha. Stališče, ki ga je zavzela italijanska vlada, pa v nobenem primeru ni spremenilo razpoloženja francoske vlade.«
Reuter pa poroča iz Londona vsebino govora delavskega poslanca Daltona na nekem zborovanju. Poslanec je omenil negotovost glede italijanskih namenov in potem nadaljeval:
»Ne želimo si in ne iščemo nobenega drugega nasprotnika, toda pred nobenim zaveznikom, ki si ga bo Nemčija izbrala, ne bomo .zbežali. .. Uničenje večine nemške mornarice v Severnem morju omogoča Angliji in Franciji, da uporabita močnejše edinice svoje mornarice v kateremkoli 1	drugem morju. Imamo pa tudi močnega za-
I	veznika v zavezniški vojski v Siriji in so-
sednjih deželah ... Za me in za nešteto Angležev bi bilo mnogo huje vojevati se z Italijo nego z Nemčijo. Upam pa, da do tega ne bo prišlo. Če bi se pa vendarle zgodilo, smo pripravljeni.«
Predavanje za cinkarje v Celju
Draginja odpira delavcem oči
Agilna- podružnira cinkarniškifa delavcev SMRJ v Celju je na splošno željo članov priredila v nedeljo, dne 21. aprila t. 1. predavanje o zakonodajni zaščiti' delavstva v času vojne in vprašanju reguliranja mezd v draginji.
Ker že dolgo, časa ni bilo kakega predavanja, smo se že balk da je naše delavstvo zaspalo za organizacijsko življenje in da vsled tega ne bo primernega odziva. Izkazalo pa se je baš nasprotno, da so težki časil pritisnili tudi na cinkarnarje z, vso težo in jih predramili v zavesti, da je treba imeti odprte oči in ušesa ter biti na straži tako za pridobljene pravice, kakor tudi za zbolšanje vsega položaja delavskega razreda.
Obširna dVsorana »Pri Amerikancu« se je kmalu po 9. uri čisto napolnila cinkarnarjev, a tudi iz drugih daljnih krajev je prišlo nekaj sodrugov. ki so želeli raznih pojasnil in poduka iz socialne zaščite.
Ob navzočnosti1 zastopnika oblasti je s. G o d-n i k otvoril predavanje z uvodnimi besedami o potrebi zbiranja delavstva vi teh resnih časih in pozdravil predavatelja s. dr. Avgusta Reismana iz Maribora in s. Sveteka iz Celja.
V ipoldrugoumem govoru je s. dr. R e i s m a n razlagal zbranim delavcem sedanji položaj delavske zaščite, ki se je razvila dejansko šele v zadnjih 100 letih in nastala vsik^ar ie ob podobnih važnih zgodovinskih razdobjih, koi je ljudstvo ječalo pod vojnimi spopadi in gospodarskimi krizami. Iz prve delavske zakonodaje, ki je prepovedovala zaposlovanje otrok pod 10. leti v tovarnah, smo prešli šele
loda.ialci kljub trajajoči brezposelnosti neprestana kršijo, kot tudi druge socialne zakone, ki po večini niso nikaka novost Jugoslavije, ampak jih je uveljavila še davno pred svetovno vojno reakcionarna Avstrija.
Le v izobrazbi
je moč in boljša bodočnost delavstva, le zavedno in kulturno visoko stoječe delavstvo bo sposobno ubraniti kljub stalnim napadom .gospodarstvenikov, zlasti tujcev, sedanjoi socialno zaščito in si priboriti boljšo. Na kričečih slučajih z najnovejšimi kršitvami1 zakona o zaščiti delavcev in obrtnega zakona po večinoma tujih predstavnikov kapitala, je predavatelj predočil delavstvu potrebo močne strokovne organizacije in čim večjega razširjenja delavskega tiska, naše »Delavske Politike«.
S. Svetek pa se je v svojem, govoru pečal zlasti z današnjo neutemeljeno draginjo, ki žene cene od dne do dne navzgor, ne da bi se temu odgovarjajoče zviševale tudi mezde in mora temu stopiti nasproti res strnjena fronta vsega delavstva.
Oba govornika sta žela za svoje izvajanje ponovno živahno priznavanje. Delavci so si želeli večkrat takšna predavanja in zložili nabiralcu s. Tratniku tudi za tiskovni sklad »Delavske Politike« din 82.25, a 30 sodrugov se ie prijavilo na novo za naročnike »Delavske Politike«.
Lahko rečemo, aa ,ie predavanje uspelo v polno zadovoljnost vseh navzočih in utrdilo-
v sedanji 8 urni delavnik, katerega pa še de-j našo skupnost in'voljo za nadaljnje delo.
■A
TABELA
pokojninskega zavarovanja Bratovske skladnice veljavna od 1. januarja 1938.
Zavarovani kateg. zasl.
.£ dnevno
Izven
I
II
III
IV
V
VI
50—
40—
34—
27—
22—
17—
14—
c KJ •» w
« S
cs E
1250.— 1000.—
850.— 675— 550— 425— 350—
"E S,
u u
Sa=
C/J t"*
87.50
73.50 63.—
52.50
43.50 35— 23—
§.č
“• ca 2 «
o
,S*J3 cT~
(210.2.
250— 200— 170.— 135.— 110.— 85— 70—
o
>& l/l
ca
o n F ca
flj K«
25—
20—
17—
13.50
11—
8.50
7—
	P o	K O J U	i n a p	0	
J3	.s	■C	£	£	£
«2 • o	"S	1 S o		•4-t O is5	
dS		dŠ	ioS)	do	1/3 o
r—»	—	CS CO	CS U3	03 C-	03 00
375.—	500—	625—	750—	875—	1000. -S
300—	400—	500—	600—	700—	800—
255—	340—	425—	510—	595—	680,—
202.50	270—	337.50	405—	472.50	540—
165.—	220—	275.—	330—	385—	440—
127.50	170—	212.50	255—	297.50	340—
105.—	140—	175.—	210.—	245—	280—
If
Siguranza" budno stra2i petrolej
Petrolej povzroča skrbj Romuniji.
Po »Republikanerju« posnemamo:
»Siguranza« je romunska beseda, ki pometli varstvo. Je to uradni naslov za romunsko državno policijo. Ko je pred petimi leti napravil ameriški časnikar Knickerbocker potovanje po Evropi — sad tega potovanja je njegova knjiga »Ali bo v Evropi vojna?« — je zapisal o Bukarešti: »Tu je Balkan. Po ulicah patruljirajo po trije stražniki »Siguranze«. V drugih evropskih državah jih ne patruljira toliko naenkrat.«
Na vsak način je tisti romunski notranji minister, ki je izdal naredbo, da morajo patruljirati po trije stražniki naenkrat;, vedel, zakaj, je potrebna taka naredba. Predi nekaj tedni je dobila romunska »Siguranza« novo naredbo. Me stražijo njeni stražniki po trije in trije samo po ulicah Bukarešte, Konstanci in drugih mest ter nadzorujejo ostanke »Železne garde«, ampak morajo od zdaj naprej stražiti tudi kilometre dolgo železno cev, po kateri teče petrolej.
Ta dolga cev — pipe-line ji pravijo mednarodni petrolejski strokovnjaki — je cev, ki vodi petrolej iz vrelcev direktno v rafinerije in trans-
portne tanke. Romunska pipe-line poteka največ pod zemljo in vodi iz obeh glavnih petrolejskih središč — Ploesti in Giurgiu se imenujeta — najprej v Bukarešto, kjer se cevi združita’ in potekata skupno proti pristanišču v Konstanci. Cev sestoji iz trojnega kovinskega sloja in ima več kot meter premera.
Ob tej nad 300 kilometrov dolgi cevi korakajo zdaj dan in noč romunski policisti z nabasano puško ob rami. Na posebno nevarnih mestih line-plpe jo straži tudi vojaštvo, dvakrat na teden pa pregledujejo inženjerji, če je še vse v redu, dh tako v kali zadušijo vsak poskus sabotaže.
Nevarnost ni majhna. Največje romunsko bogastvo, njen petrolej, daleko najvažnejše ležišče petroleja v Evropi, vzbuja skomine lačnih velesil. Kdo ve, če se ravno radi bogasltev v1 Ploe stiju in Giurgiju zopet ne bo spremenil evropski zemljevid. — In zato maršira »Siguranza« po troje in troje mož, dan in noč, z nabasanimi puškami ob vsej petrolejski liniji. . .
Počenši s karenčno d‘obo 5 let se za vsako dovršeno leto službe zviša pokojnina četno za 2 odstotka. — Ta tabela je izdelana na podlagi pravil Bratovske skladnice iz leta 193®-in je veljavna za vse one upokojence, ki so bili upokojeni od 1. januarja 1938, dalje. Po členu 161. pravil Bratovske skladnice iz leta 1938,, se plačujejo mesečni prispevki po kate-gorijskih zaslužkih, kakor jih predpisujejo nova pravila od leta 193S. Pokojnine se pa bodo odmerjale po novih kategorijskih zaslužkih šele počenši z dnem 1. januarja 1945. Dotlej se pa odmerjajo pokojnine po prejšnjih kategorijskih zaslužkih, kakor kaže pričujoča tabela, vendar se pokojnine zvišajo v toliko, da se vsa pokojnina zviša glasom § 161 od 75 odstotkov na 80 odstotkov in karenčna doba zniža od 10 na O let. Sledi tabela pokojniskega za-rovanja, ki bo veljavna šele od 1. januarja 1945.	,	I,	F.
Iz £eike
Nemške delovne stotnije v Prago,	U
i	-p\	Češki	listi	poročajo	iz	Prage,	da
je prispelo tja več tisoč mož nemških delavskih stotnij, ki so jih porazdelili na razne okraje.	»
Krušne cene je določil najvišji urad za določanje cen za celo Češko in Moravo i. s. za Prago 2.50 kron za 1 kg, za druga večjia mesta po 2.40 kron in za deželo 2.30 kron. Kruh sme biti napravljen samo iz žitne moke, ali s primesjo največ 20 odst. pšenične moke.
Tudi bolniški kruh samo na karte. Pod tem naslovom, javlja ČTK opozoritev, da se mora ne samo navadni kruh, ampak tudi dijetični pod kakršnimkoli imenom, kot tudi kruh za diabetike prodajali samo na odrezke krušnih kart. Tudi drugo specijalno dijetično pecivo in pecivo za diabetike se sme prodajati samo na karte.
112.000 din kazni radi kave. CTK javlja iz Prage, da je bil zaradi draženja in verižnega trgovanja s kavo kaznovan z denarno kaznijo 40.000 kron Adolf Stfibrsk.v. češki trgovec s kolonijalnim blagom v Pragi, Vinobrady, Chodska 4 in razen tega na zaplembo blaga v vrednosti 24.000 kron v korist države. Stribr-sky je moral na ta način plačati skupno z vrednostjo zaplenjene kave v blagajno nemške države okrog 112.000 din. ■
Obsodba rad« veleizdaje. (ČTK.) ‘Državljan Protektorata Jan Zimola iz Chrlic pri Brnu, rojen dne 11. decembra 1869. 1. v Turanih pri Brnu, je bil z razsodbo Ljudskega sodišča v
Kako je z odbori za pobijanje draginje?
Po vseh večjih krajih imamo odbore za pobijanje draginje. Delokrog teh odborov je zelo omejen.	Kakšnih	posebnih	ukrepov	tak odbor
ne sme	izdajati	in	tako	ostaja vse	le pri posvetovanju. sit	i	«	a.i <	’
U( i ti st	i Tako se
kljub vsem protidraginjskim. odborom draginja veča in veča. Sedaj se je pojavila v našem kraju misel, da se k sodelovanju v teh odborih pritegnejo tudi žene-konzumentke. Res je, protidraginjski odbor brez žene je kot ohromelo telo. Ko me je predsednik iprotidraginj-skega odbora pozval na sodelovanje v odboru, mi je dal pod nos, da smo žene v naši državi še na zelo nizki stopnji. Ne bom ugovarjala, toda gospodje, kdo je kriv? Mi žene bi se že rade udejstvovale v javnem življenu, toda zakaj nas neprestano tiščite iz tega javnega življenja k ognjišču. Utt , *	•	-	-	*•
ti * 4«n.i Delavska žena trpi danes še bolj kot mož, pa najsi dela v tovarni ali v gospodinjstvu, ne samo, da je ponavadi bolj obremenjena z delom, prejema za svoje delo tudi manjše plačilo. V družinah, kjer je zaposlen samo mož, je danes položaj tak, da se mu je mezda v najboljšem slučaju povišala komaj za polovico tega, za kolikor je narasla draginja, potem pa se še zgodi, da je uveden v tovarni skrajšan delovnik in prinese domov še manjši zaslužek, kot pa ga je prinesel kdaj poprej, ko so bile razmere normalne. Hrano pa mora dobiti isto, kot jo je dobival poprej ko še ni bilo draginje in je zaslužek še kolikor toliko bil v skladu s cenami življenjskih potrebščin. Najbolj trpi vsled draginje delavec in nameščenec ter vpokojenec, sploh vsak tisti, ki je navezan na zaslužek svojih rok ali svojega uma, zato bi tudi ti morali imeti večine v iprotidraginjskih odborih in z njimi žene. Seveda pa morajo dobiti protidraginjski odbori pravico, da bodo lahko kaj ukrepali in ne samo tarnali.
Č. A., Pobrežje pri Mariboru.
*
Cešika kuhinja je vedno bila na glasu in je vplivala inočno tudi na dunajsko. V naslednjem podajamo nekoliko preizkušenih navodil jz te kuhinje.
Mandlova habovka
Eno kocko kvasa, pol kupice mlačnega mleka, žličico sladkorja, dve žlici moke, 25 dkg masla, 25 dk;g sladkorja, štiri rumenjake, štiri beljake, deset unč presejane moke, malo soh. žličico vanilije, 25 dkg olupljenih mandljev
za 3 leta. Obsodba je objavljena v praških listih na prvi strani.
Vpepeljitev finančnega ministra dr, Trapla
sc je izvršila minuli četrtek v praškem ikrema toriju. Vpepeljitvi so prisostvovali samo najbližji sorodniki pokojnega. Medtem pa prinašajo listi slike kremacije pokojnega ministra pošt A. Tučnega iz slavnostne dvorane krematorija iz slike je razvidno, da je bila obširna dvorana krematorija polna občinstva in vencev.
Razkol v fašistični »Vlajki«. Poroačli smo že da nastopa na Češkem proti oficijelni sedanji češki politični predstavnici »Narodni zvezi« še posebna politična organizacija, fašistična »Vlaj ka«, ki ima znatne predpravice za prirejanje shodov, demonstracij in obhodov, ter vodi zla sti hajko proti Židom, socialistom in dosedanjim češkim političnim voditeljem in kulturnim de lavcem. Sedaj pa so prinesli češki listi za poredoma vesti iz Morave, dla je vodstvo »Vlaj ke« v Brnu pretrgalo vse zveze s centralo Pragi, češ, da nočeio imeti nobene skupnosti več z ljudmi, ki so priznani »hohštaplerji« in denuncijanti. Par dni na to so v sredo javili praški listi podobne izjave podružnic »Vlajke tudi iz čeških podeželskih mest Časlavska Pribislavska in drugod1, ki očitajo centrali raz krojevalno delo in organizacijsko nesposobnost Večina listov tudi ni več objavila poziva »Vlaj ke« za zbiranje kovin ob rojstnem dnevu fiihrer ja, temveč samo razglas »Narodne za ednice«
Tako je češka javnost tudi v sedanjih razmerah odločno odklonila fašistično organizacijo fašistično ideologijo.
Kovinske predmete šolskih zbirk ie treba	______ - _ „ __________ .	_
revidirati in ugotoviti, kateri bi se lahko po-1 Pripravi kvas z mlačnim mlekom in žlictco
Berlinu obsojen radi pripravljanja veleizdaje I grešali in jih nato izločiti ter oddati občini za sladkorja, da vzhaja, potem dodaj toliko
mo-
na 2 leti ječe in 6 mesecev ter na izgubo časti' nemško armado (ČTK
ke, da se napravi lahka zmes in pusti, da zo- > neh.
pet vzhaja. Medtem vmešaj maslo; ko je lahko, polagoma dodajaj sladkor in rumenjake. Da je to dobro vmešana, je navadno treba četrt ure. Dodaj vzhajani kvas, potem presejano moko, malo soli in žličico vanilije. Ko je to zmešano, dobra stepi beljake in dodaj te in drobnoi zrezane ali sesekljane mandlje. Dobro zmešaj in vsuj v dobro namazan in z zdrobljenimi mandlji posut krušni model. To naj vzhaja, da bo dvakrat tako visoko kot je sedaj. Potem peci tri četrt ure v zmerni pečici.
Rozinova babovka
ri kupice moke, poldrugo, kocko kvasa, kupico ogretega in potem ohlajenega mleka,, žlico sladkorja, tri jajca, pol žličic^e muškata, nastrgano lupino ene limone, poldrugo kupico rozin, košček drobno, zrezane citrone, pol kupice masla. Pripravi kvas v mlačnem mleku. Ko vzhaja, dodaj poldrugo kupico presejane moke in dobro premešaj. Postavil na toplo mesto, da vzhaja eno uro, ali pa, da bo prav lahko. Vmešaj maslo, dodaj pragoma sladkor in vmešavaj, da bo lahko in penasto. Dobra stepi jajca in primešaj. Pomešaj muškat, limono, rozine in citrono in dobro povaljaj v moki, pa dodaj testu. Dodaj še moko., kar ie .ie ostalo in dobro stepi. Za to bo treba približno deset minut. Vsuj v dobro namazan model in pusti, da dobro vzhaja. Peci v zmerni pečici tri četrt do ene ure.
Rumova torta
Osem jajc, 50 dkg mandljev, kupico sladkorja, sok ene limone, nastrgano lupino limone. dve zvrhani žlici presejanih drobtin, dve žličici moke, pol žličice pecivnega praška. — Steipi rumenjake, ko so 'Miki, dodaj polagoma sladkor in vtepai, da bodoi zelo lahki, dodaj zmlete, olupljene mandlje, drobtine, limonin sok in lupino ter rahlo zmešaj. Napravi, iz beljakov sneg. rahlo ga primešaj in dodaj s pecivnim praškom pomešano moko. Vsuj v tortni' model in peci približno eno uro v zmerni pečici. Ko je pečeno, pusti, da se ohladi, nato prereži počez v dva dela.
Nadev
Kupico malinove marmelade, kupico drobno zrezanih orehov. Zmešaj to in pomaži s tem spodnjo polovico torte, potem pokrij z gornjo polovico..
Led
Dve kupici sladkornega praška, dve žlici dobrega ruma. štiri žlice goste smetane. Zmešaj vse to dobro, da ne bo nobenih »štrukljev in pomaži s tem torto povrh In ob stra-
Izda/a in ureiuie Adolf Jelen v Mariboru. — Tiska Lludska tiskarna, d. d. v Mariboru, predstavnik Viktor Eržen v Mariboru.