KULTURA V ZDRUŽENEM DELU
Z novo ustavo smo tudi na področju kulture začeli uresničevati težavno revo-lucionarno nalogo: ..Delovni ljudje morajo postati odio-čUni subjekt kuhurne politt-ke in kulturnega razvoja." Ustanovljene kuiturne skup-nosti, v katerih sodelujejo preko delegatskih razmerij vsi delovni Ijudje, naj bi pri-pomogle, da bi skrb in od-govornost za kulturni razvoj prešla na vse delovne Ijudi in ne samo na kulturne ustvar-jalce in izvajalce.
Sistematsko in organiza-cijsko so s tem dane vse osnove, da v naslednjem ob-dobju uresničimo večkrat ponovljeno trditev, da je le kulturno osveščen človek najtrdnejša enota v družbi, za kakršno se zavzemamo; da ni dovolj, če si prizadeva-mo za gospodarski in druž-beni napredek. ne da bi se hkrati kulturno razvijali. Drugače povedano: samo-upravno socialistično skup-nost ustvarjamo ne samo zato, da bi imeli čimveč materialnih dobrin, ampak predvsem zato, da bi v njej srečno živeli, v odnosih, kakršnih si vsi želimo. Novi odnosi med Ijudmi pa so bistvena značilnost sociali-stične družbe in glavni cilj naših naporov.
O vsem tem se da Se lepše povedati, mnogo težje je vse
to praktično uresničiti. Ne-mogoče je natnreč v krat-kem času prekucniti na gla-vo, kar smo doslej drugače pojmovali in delali. Zato so tudi razumljive začetne teža-ve, ki jih imamo pri organi-zaciji in de!u kulturnih skup-nosti tako v občini, mestu in republiki. Eno leto delova-nja kulturnih skupnosti je zelo kratka doba, da bi Iah-ko ocenili dosedanje dobre in slabe strani tako zasnova-nega kulturnega gibanja. Lahko pa zapišemo, da še nikoli doslej ni sodelovalo tolikšno število občanov v pogovorih o kulturi, o kul-turnih programih in o sred-stvih, ki so potrebna za iz-vedbo kulturnih programov, kot v tem letu, ugotovimo lahko tudi to, da so delega-cije posredovale občinski in mestni skupščini celo vrsto predlogov, pripomb in kritik na posamezne programe kul-turnih institucij in organi-zacij. Vsi tisti deli kultarnih programov, ki so oddaljujejo od osnovnih ciljev kultur-nega delovanja in razumeva-nja, so doživeli slabe ocene. Vse kritike so bile dobro-nameme in ustvarjalne, če-prav ne kaže vseh sprejeti za vodilo v nadaljnjih akcijah. Najrazličnejše pripombe hkrati kažejo, dajeobvešče-nost o kulturnih dogodkih še vedno pomanjkljiva, da si
še marsikaj nismo medseboj-no pojasnfli, da še vedno ni-mamo dovolj razumljivih programov, ki bi odgovarjali potrebam in trenutni kultur-ni ravni delovnih Ijudi.
Področje občine Ljublja-na Moste—Polje ima bogato kulturno tradicijo zlasti v delavskih središčih v Zalogu, Zadvoru na Vevčah in v Mo-stah. Tudi razvoj kulturno-prosvetnega delovanja v zad-njih letih nam daje upanje. da se stvari premaknjeo v zadovoljivi meri. Vedno več-je je število aktivnih udele-žencev v kulturno-prosvet-nih društvih in skupinah. V kulturni akciji, ki jo je orga-nizirala Zveza kulturno-pro-svetnih organizacij v zadnjih dveh letihje 150raznih kul-turnih   prireditev   obiskalo
nad 35.000 občanov. Tudi kulturne prireditve, ki jih organizirajo poklicne kultur-ne institucije v mestu, ob-iskuje vedno večje Sevilo delovnOi ljudi ali pa so se-znanjeni z njimi prek tiska, radia in televizije. Sodelova-nje in poznavanje kulturnih dogotkov se je odrazilo tudi v pogovorih posameznih de-legacij.
Ovire, ki se kažejo, niso samo v miselnosti občanov, v nezanimanju za kuhurne vrednote ali v nizki kulturni ravni, ampak vse prepogosto v pomanjkanju primernih prostorov za kulturno dek>-vanje, kar je še posebna zna-čilnost v našem občinskem prostoru. Nove naselitve v ta prostor prinašajo še nove probleme in potrebe, ki jih ni mogoeč urediti v kratkem času.
Vsem nam je postalo do-kaj razumljivo, da tekega širokega kulturnega gibanja, kot smo ga zasnovali in ga želimo, ne more spodbijati in voditi sama kulturna skupnost ampak so v to vključene tudi druge organi-zacije kot sindikat, SZDL, mladinska organizacija, kia-jev e skupnosti in drugi. Nji-hovi programi bi morali vključevati tudi kulturno de-lovanje in ga vskladiti s pro-grami kulturaih skupnosti. A. V.