A vtor odklanja orientalno hipotezo izvora ib ersk e zvončaste čaše. Predvsem se tu naslanja na časovni razloček, ki kulturo zvončaste čaše deli od eventualni h vzorov v egipčanski tasa k u ltu ri. O dklanja pa tudi srednjeevropski izvor, iz- vzemši posam ezne oblike. Zato domneva avtor, da bi izvor obm orske zvončaste čaše bil v Južni Španiji lahko v zvezi s kardialno keram iko, m edtem ko bi se kontinentalna čaša mogoče m ogla pojasniti z nekim odsekom jam ske kulture. G lede širje n ja k u ltu re zvončaste čaše z Iberskega polotoka pa je avtor m nenja, da bi se m oralo objasniti širje n je v nekem času ali v raznih časovnih razdobjih s predelavo kovine. Na Iberskem polotoku je k u ltu ra zvončaste čaše tra ja la zelo dolgo in se m ora po avtorjevem m nenju časovno staviti med k a r­ dialno keram iko, ki je delno istočasno s pojavom evropskih k ultur. O bm orski in alm eria tip sta pa po vsej verjetnosti istočasno. Na drugi strani bi pa pojav m editeranskega tipa na centralnem višavju mogel biti istočasen s polnim raz­ vojem kontinentalnega tipa. K ljub tem u pa avtor misli, da danes še ne m orem o raz p ra v lja ti o relativni kronologiji posam eznih tipov čaš. Josip Korošec Valter Krušič: Karies pri Starih Slovanih (Slovenska a k a ­ d em ija znanosti in um etnosti, Razred za prirodoslovne in m edicinske vede, D ela 6, Inštitut za m edicinske vede), L ju b ljan a 1954, 104 str., večje število slik v tek stu in nem ški povzetek. R azred za prirodoslovne in m edicinske vede SAZU je m ed svojim i edicijam i izdal tudi razpravo V alterja K rušiča: K aries pri S tarih Slovanih, ki sodi po svoji problem atiki in obravnavanem gradivu v ožjo m edicinsko ozirom a stom atološko stroko, je pa izredno pom em bna tudi za arheologijo in arheologe, ki se u k v a rja jo s problem atiko zgodnjega srednjega veka. Ne nam enim se spuščati v p rik az o ­ v an je čisto stom atoloških problem ov, je pa nujno, da se razprave dotaknem o s čisto arheološkega gledišča, k er nam nudi k lju b drugi osnovni zamisli izredno dragocene ugotovitve za proučevanje živ ljen ja S tarih Slovanov. A vtor je svoje delo razdelil na nekoliko oddelkov, ki obravnavajo posa­ m ezne slovanske nekropole, ki so bile odkrite v zad n jih letih n a naših tleh. V uvodu podaja dosedanje raziskovanje kariesa n a podobnem gradivu, k je r om enja rezultate Eulera, ki je raziskoval karies p ri šlezijskih Slovanih. Poleg n je g a se pa dotika tudi drugih stomatologov, k i so raziskovali gradivo IX. do XIII. stoletja. To gradivo p a ne pripada Slovanom, tem več drugim etničnim sk u ­ pinam , kakor Ogrom, F rankom itd. Y uvodu skuša avtor podati na tem elju dosedanjih zgodovinskih ugotovitev tudi neko splošno sliko o načinu živ lje n ja tako S tarih Slovanov v splošnem, še posebej pa tudi Slovencev v zgodnjem srednjem veku. Pri tem se dotika tako p reh ran e k ak o r načina stanovanja, k er so ti m om enti precej pom em bni pri problem atiki kariesa. D alje opisuje avtor m etodo, po k ateri je preiskoval zobovje in u gotavljal karies in druge bolezni. Pri tem se naslanja n a raziskave drugih stom atologov te r njih m nenja glede kariesa, abrazije itd., na raziskanih lobanjah od n eolitika dalje. N aslednji oddelki so posvečeni preiskavi zobovja iz posameznih nekropol v Sloveniji. Blejsko nekropolo deli avtor na izkopanine iz 1948. in izkopanine iz 1949. leta. Končni av to rjev i sklepi so glede n a nekropolo iz leta 1948, da je celotno število karioznih zob v prim eri z zdravim i 10,50 % „ m edtem ko je p ri S tarih Slovanih, ki so živeli v Šleziji m ed IX. in XII. stoletjem , bilo le 2,46 % karioznih zob. N ajvečja um rljivost je pa bila m ed 56. in 55. letom. V te j dobi je bil karies tudi n ajb o lj razširjen. Pač pa so m oški imeli več k ariesa k ak o r ženske. Avtor navaja poleg teh še več ugotovitev o vrsti k ariesa in drugih zobnih obolenjih, ki pa zanim ajo le bolj strokovnjake stom atologe, m edtem ko za arhelogijo danes p rih a ja jo v poštev le bolj splošni sklepi, na tem elju k a te rih m ore tudi arheologija izv ajati posam ezne sklepe. B lejska nekropola iz leta 1949, za k atero avtor že v uvodu n av a ja neenakost gledišč arheologov glede etnične pripadnosti, pa kaže zadevno tudi drugačno sliko, k ak o r nekropola iz leta 1948. ki je pa časovno m lajša. Po av to rjev ih sklepih je tu karioznih zob precej m anj. nam reč 7,08 %. U m rljivost je pa bila n ajv ečja v starosti m ed 22. in 35. letom . K aries je n ajb o lj razširjen p ri skupini senilis (56—75 let) in m aturus (36—55 let). P tu jsk o grobišče, ki se časovno lahko vzporeja z b lejsk im grobiščem iz leta 1948. pa kaže še veliko bolj sprem enjeno sliko. K arioznih zob je glede na zdrave bilo kom aj 4,06 %. U m rljivost je bila n ajv ečja v starosti med 22. in 55. letom. N ajvečji odstotek kariesa pa je bil pri skupini m aturus. Toda karies je tudi že p ri otrocih ptujske nekropole in sicer ga je k a r 8,3 %. N ekropola v T urnišču je dala 4,1 % kariesa; um rljivost je bila n ajv ečja m ed 22. in 35. letom. P ri otroških skeletih je bilo na zobovju 5,2 % kariesa. V končnem sklepu se av to r dotika vseh svojih rezultatov te r glede k ariesa p ri S tarih Slovanih v Sloveniji misli, da so Slovani v Sleziji pripadali plem enom , k a te rih življenjska raven je bila nižja od življenjske ravni na Bledu in v P tu ju . V endar je bil pa karies p ri A lpskih Slovanih še e n k ra t bolj razširjen, k ak o r pri tistih Slovanih, ki so živeli v Panonski ravnini. A vtor dopušča tudi možnost, da so tem u pojavu vzrok življenjske razm ere, k er h ran a in stanovanje nista edina činitelja, ki soodločata o sta n ju zobovja pri kakem plem enu ali narodu. V poštev p rih aja po avtorjevem m nenju tudi vrsta p riro jen ih konstitucionalnih m om entov, socialno stanje itd. A vtor daje večjo prednost rezultatom nekropole na P tu ju za splošne sklepe, k ak o r pa nekropoli n a Bledu. Povprečno doživetje S tarih Slovanov, ki so živeli na naših tleh, je bilo pa okoli 40 let. K rušičeva razprava nam v zvezi z že znanim i arheološkim i in antropolo­ škim i rezultati nudi n ek aj dragocenih podatkov o n ek aterih vprašanjih, k i se bodo m orala upoštevati tudi pri drugih raziskovanjih. Predvsem bo p rišel v poštev način življenja v raznih krajih , socialni položaj posameznikov, splošne higienske razm ere, itd. Josip Korošec France Starè, Prazgodovinske Vače, U niverza v L ju b ljan i, A rheološki sem inar, L ju b ljan a 1954, 192 strani, 27 slik in 3 priloge. V okviru A rheološkega sem inarja lju b ljan sk e univerze je izšla tre tja di­ se rta cija: F rance Starè, Prazgodovinske Vače. Ne glede na disertacijo kot tako, je to delo izredno pomembno za našo predzgodovino, predvsem za ilirsko-hal- štatsko obdobje naših k rajev . A vtor nam je v svojem delu podal jasno sliko kronoloških, trgovinskih, m etalurških, um etnostnozgodovinskih in tipoloških p ro ­ blem ov tega obdobja in s tem omogočil pogled v ta čas, ki je doslej ali napačno tolm ačen, ali pa tudi nezadostno prikazan. Svoje delo je avtor razdelil v nekoliko oddelkov. V uvodu podaja zgodovino raziskovanja na Vačah in ustrezne objave. Istočasno n ak azu je tudi problem atiko, ki se je pojavila ob teh n ajd b ah . V uvodu je zajeto tudi avtorjevo stališče k te j problem atiki, k akor tudi k doslej postavljeni kronologiji. D al je splošno shemo tipološke razčlem be, po k a te ri je tudi razčlenil gradivo z Vač. Pri tem je om em be vredno, da je pri tipološkem razčlen jev an ju predm etov upošteval fu n k ­ cijo predm eta, obliko predm eta in v arijan to predm eta. S tehnične strani pa deli predm ete, ki so izdelani direktno z roko, predm ete, ki so izdelani z roko z nekim drugim predm etom , predm ete, ki so izdelani v zvezi s fizikalnim i procesi in predm ete, ki so sestavljeni z orodjem iz že izdelanih kosov. V naslednjem odstavku »Najdišče« podaja avtor pregled raziskovanja na Vačah v raznih obdobjih, k ak o r tudi vse ostale podatke, ki jih je mogel zbrati glede lege grobišč in naselbine, o načinu pokopavanja, obliki grobov, splošne opombe k pridevkom ter tudi razna gledišča, ki so bila postavljena glede na vaško kulturo. Po podatkih, ki jih avtor n av aja za naselbino, se n aslan ja na W. Schm ida, ki jo je edini tudi raziskaval, ako izvzam em o avtorjevo več ali m anj sondiranje tega m esta v novejšem času. G lede n a izredno skope in celo pom anjkljive Schmidove podatke tudi o vaški naselbini ni mogoče izvajati n i­ k ak ršn ih sklepov, še m anj pa splošno o železnodobnih naselbinah v Sloveniji. A vtor sicer sklepa, da je m ogla biti na Vačah naselbina, ki se je raztezala na Zgornji in Spodnji Kroni, središče nekega širšega geografskega področja, ki bi naj bilo rodovno središče te r osnovni družbenopolitični, gospodarski, trgovski in k u ltu rn i center, vendar je to danes le domneva, ki je še zelo slabo m aterialno podprta, čeprav je v erjetna. V tretjem odstavku p re h a ja avtor na tipologijo objektov, na njih analizo in tolm ačenje. A vtor deli celotno gradivo glede n a njega funkcijo na nekoliko skupin. V prvo skupino uvršča predm ete s praktično uporabno funkcijo, k ak o r so noži, sekire, sulice, puščice, pasne spone, fibule, igle, gumbi te r še n ek a te re kovinaste predm ete, kakor meči, bodala, čelade, žvale, dereze, šila, situle in ciste.