Odločilna mora biti beseda delavca-samoupravljavca
V Kultumem domu v Grosupljem so se 25. aprila zbrali člani vseh družbenopolitičnih organizacu v občini ter predstavniki skupščine občine na slavnostni seji ob dnevu OF in prazniku dela. Predsedniki OK SZDL, OS ZSS in OK ZK so podelili priznanja RS za LO še živečim udeležencem pohoda XIV. divizije preko Hrvaške na Štajersko.
Slavnostni govornik je bil tov. težave, s katerimi se danes sreču-Janez Lužar, sekietar OS ZSS, vkul- jemo in s katerimi se bomo zaradi tumem programu pa so sodelovali     sedanjih  razbuikanih gospodarskih
pevci moškega komornega zbora Grosuplje pod vodstvom tov. Mojce Intihar ter učenci glasbene šole Grosuplje.
Tov. Janez Lužar je v svojem govoiu poudatil:
,,Za program Osvobodilne fronte so se bojevali in umiiali naši borci, terenci in aktivisti, otroci in starci, delavci, kmetje in Lzobraienci. Prav tolikšna širina osvobodilnega giba-nja, ki ni poznalo ideoloških in strankarskih piedsodkov je omogo-fiala njegovo zmago, obnovo v po-vpjmh letih in vso tisto garaško pri-zadevnost, s katero smo spreminjali podobo naše domovine in svoje živ-ljenje. V teh prazničnih dneh se spominjamo vsega. Prvih narodno-osvobodilnih odborov, v katerih so zorela naša samoupravna hotenja, teiav, ki so rastle iz neizkušenosti naie mlade revolucije, pa zakona o ddavskem upravjanju podjetij, kije odpTl možnost za zdajšnjo sociali-iticno samoupiavo delavcev in občanov. In tudi blokovnih napadov in pritiskov na našo neodvisnost, ki smo jih tako vztrajno piemagovali, hkiab pa v mednaiodnih odnosih gradili neuvrščenost, ki je postala edina alternativa človeštva za njegov obstd inrazvoj.
Združeni okoli zveze komunistov in tovariža Tita, v socialistični zvezi, ki ohranja tradicijo osvobodilne fronte, smo premagovali Stevilne težave in hkiati utrjevali spoznanje, da si siečo lahko ustvarimo le sami. In ko smo se v turobnem jutru poslavtjali od predsednika Tita, smo se zavezali, da bomo samoupiavno življenje obogatili in izpopolnili ter odpravili slabosti v našem gospodar-stvu. Teh obljub fe nismo izpolnili, zato naj bo letošnje praznovaige 1. maja in ustanovitve osvobodilne fronte povezano z ustvarjalnim pri-zadevanjem ter bqju za velike revo-hidoname cilje in lzpopolnitev nalog, pri čemer bomo odločno in eno-tno vztiajali na Titovi poti graditve socialistične samoupravne družbe. Ko smo gtadili boljle, bogatejše in človeka vrednejše živjenje, smo prehodili velik kos poti. Nafe socia-listično samoupravljanje je v tem zgodovinskem boju mobiliziialo množice in jih neposiedno zaintere-siralo za koristi vsake samoupravne oiganizacije skupnosti in diužbe v celoti, izhajajoc iz tega za koristi vsakega posameznika.
Veliko smo že dosegli, vendar motamo in moremo natediti še več. K temu nas zavezuje ves naš dose-danji boj. Naloga subjektivnih sil, delavskega razreda in vsakega posameznega občana je, da ustvari-mo take razmere, v katerih bomo odločali o lazmerah in rezultatih svojega dela ter v vseh sredinah raz-vijal najširšo ustvarjalnost ob isto-časni zaostritvi odgovornosti pri sebi in vseh, za vse, kar se v družbi dogaja in o čemei se odloča.
NaSemu delavcu in občanu niso potrebne lepe besede, pač pa stvar-na ocena paložaja v danem trenutku in v konkretnem okolju. Od tega je najbolj odvisno, kdaj in s kolikšnim uspehom  bomo  obvladali  gmotne
in političriih dogajanj v svetu sreče-vali še tudi v prihodnje.
Del te naloge poskuša sedaj opra-viti Dolgoiočni piogram stabili-zacije. Tak program je pogoj, da na otganiziian in k skupnemu cilju naiavnan način, izidemo iz sedaniDi težav. Težave so gotovo spremlje-valec vsakega hitrega gospodarskega in družbenega razvoja in tak trend razvoja je bil v naši socialistični Jugošlaviji stalno prisoten. Ni se nam treba oziiati daleč naokoli, poglejmo samo uspehe gospodai-skega razvoja v naši občini v pretek-lih slabih stiridesetih letih, kar je gotovo plod mailjivega dela naših delovnih ljudi, pa naj gre za delavca v pioizvodnji ali za poslovodne delavpe. V vsem tem obdobju nismo nikoli posegali po razvuju, ki bi piesegal naie zmožnnsti, opuali smo se pretežno na. lasme sile m rezultat
tega je gotovo to, da imamo v seda-igem obdobju prilično zdravo gos-podarstvo v občini. Vendar se ne uspavajmo na doseženih rezultatih, kajti možnoje, da se v tehnestabil-nin časih v marsikateri delovni orga-nizaciji pogoji gospodarjenja drasti-čno spremenijo.
Dokaj pogosto se, tudi v zvezi s samoupravno usmeritvijo stabili-zacijskega programa, srečijemo z mnenji, da je samouprav^anje sicer zelo pomembna pridobitev razred-nega boja našega pioletariata, da pa je uporabno le v noimalnih družbe-nih razmerah, žal, pač ni. Tiste, ki tako razmižljajo, je treba vprašati, kdaj so v razvijajoči se družbi za njih normalne razmere in jim takoj tudi reči. da samoupravljanje ni nikakršno ideološko razko^e, tem-več nenehen bcj in nadaljnje dogra-jevanje dtužbenih in ekonomskih pogojev. V sedanjem času pa mora ta boj biti le še šiiši in odločnejJi, drugače se mu jemlje revolucionarni in raziedni značaj."
Dobitniki  srebmih znakov OF:
Jože Anžifi - KS Ilova goca — je prejel srebrni znak OF za prizade-vno delo v kiajevni organizaciji SZDL Ilova gora ter aktivno sodelo vanje v občinski konfeienci SZDL Giosuplje.
Jože Antončič, starejSi — KS Dob - je prejel srebrni znak OF za njegovo dolgcJetno delo v ktajevni skupnosti Dob, ki se je pričelo že med Narodno  osvobodilno borbo.
Marija Makovec - KS Grosuplje - je prejela srebrm znak OF za dolgoletno aktivno delo v organi-zaciji SZDL ter v delegatskem sis-temu.
Jože Pečavai - KS Giosuplje -je piejel srebmi znak OF za njegovo osebno prizadevanje za širie, vsklaje-no delo vseh frontnih organizacg v KS Giosuplje.
MiJan Vrhovec - KS Stična - je prejel srebrni znak OF za s\oje dol-goletno aktivno delo v KK SZDL Stična.
Dobitniki srebrnih znakov ZSS:
Anton Biegar - Sinoles Ivančna gorica je prejel srebmi znak ZSS za njegovprispevdc pri razvoju in utrje-vanju naiega družbenopolitičnega sistema, samoupravljanja, s poseb-nim poudarkom na graditvi vloge Zveze sindikatov v temeljni or;gani-zaciji:
Anton Hočevar - Tabt« Gto-suplje - je prejel srebrni znak ZSS za njegovo dolgotrajno in uspoešno deio v Zvezi sindikatov.
Stane Pezdirc - Instalacije iGro-suplje - je prejel siebmi znak ZSS za aktivno delo v osnovni orfgani-zacgi Zveze sindikatov in v sanmcu-piavnih oiganih DO ter v SOZZD-u IMOS.
Jože Rigler - Stolama Doobre-polje - je prejel srebrni znak ZSSS za svoj odnos do dela v temeljni orggani-zaciji in za delo v samouptaivnih organih.
Tomaž Trček - predseidnik konusije ža šport in rekieadjoD pri OS ZSS je prejej srebmi znak ZSS,
tako za delo v temdjnih sindikalnih sredinah, kot za delo v Obdinskem svetu ZS Grosuplje, njenem pred-sedstvu in v delu njegovih organov.
Delovna oiganizacija RASlCA -Osnovna organizacija zveze sindi-katov TOZD Konfekcija Ambrus -je prejela srebrni znak ZSS za aktiv-no delo v temeljni sredini in za uspeJno povezovanje interesov ddaveev z interesi kiajanov v Kra-jevnih skupnosti.
Dobitnjki priznanj za uspešno delovZK:
Anica Aibiter - OO ZK Sinoles Ivančna gorica — za aktivno delo v osnovni organizaciji in za njen pris-pevek k dobremu delu drugfli diuž-benopolitičnih organizacij in samou-pravnih organov v TOZD.
Mariia Anžlovar - OO ZK Tabor Grosuplje - za večletno vodenje OO ZK in za njeno aktivno delovanje v družbenopolitičnih oiganizacijah in krajevni skupnosti Sentvid pri Stični.
Gojmira Golob-Jelenc - OO ZK Sodiiče Grosuplje - za aktivno in uspešno delo v komiteju, pred-sedstvu  in kadrovski komisgi OK
ZKS   Grosuplje v preteklem  man-datnem obdobju.
Franc Koporc - 00 ZK DO Livar - skupne službe Ivančna gorica - za dolgoletno delo v zvezi komunistov in za uspešno vodenje osnovne organizacije v preteklem mandatnem obdobju.
Franc Skaja - 00 ZK Skup-ščina občine - za delo v osnovni organizaciji in za uspešno vodenje šole maiksističnega samoizo-braževanja v občini Grosuplje.
Priznanje RS za LO je prejel tw. Franc Bajt iz Ponikev, ostala dva nagrajenca pa se seje žal nista mogla osebno udeležiti in sicer tov. Anton Diagar in tov. Marjan Maiolt.
Zlati znak OF, ki ga podeljuje repubiiSka konfeienca SZDL, je med ostalimi prejemniki iz vss Slovenge dobU tudi Tone Kogovšek, predsednik OK SZDL Grosupje, za svcje delo v ZSMS v kraju in občini tervdrugih DPO.