W £ N s m o M GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA KOPRSKEGA OKRAJA KOPER — 26. FEBRUARJA 1960 -fr Poštnina plačana v gotovini LETO IX. — STEV. 9 TE DNI PO VSEM OKRAJU RAZPRAVLJAJO NA ZBORIH VOLIVCEV O LETOŠNJEM DRUŽBENEM PLANU IN PRORAČUNU M € Za letošnje priprave občinskih družbenih planov in proračunov je po sprejetju okrajnega družbenega plana in proračuna za leto 1960 v vseh občinah našega okraja značilno zlasti. to, da so te priprave tako temeljite, sistematične in zasnovane na najširših demokratičnih razpravah, kakor to doslej ni bil primer. Že dosedanja aktivnost v zvezi s temi širokimi pripravami kaže, da bodo letošnji občinski družbeni plani tudi osti bolj konkretni, kakor so bili Irejšnja leta. Nadaljnjo značilnost snovnih obrisov letošnjih občinskih družbenih planov in proračunov opazimo tudi v njihovi vsklajenosti s 5-letnim perspektivnim planom ter z okrajnim, republiškim in zveznim družbenim planom. V preteklem tednu so bile po vseh občinah našega okraja konsultacije okrajnih predstavnikov z ožjimi ob--činskimi oblastvenimi in političnimi aktivi ter zastopniki gospodarskih organizacij po posameznih občinah. 2e ti posveti so pokazali, da so po vseh naših občinah upoštevali pred-liodna navodila okrajnih političnih in oblastvenih forumov glede letošnjih priprav v zvezi z občinskim •družbenim planom in proračunom. Ti sestanki so imeli predvsem posvetovalni namen, kako postaviti naloge v okviru realnih možnosti, ki bodo obstajale v letošnjem letu. Zanimivo je, da so vse naše občine v veliki meri letos predvidele povečanje svojih sredstev s pomočjo združevanja prostih sredstev tistih gospodarskih organizacij, ki bodo imela ta sredstva neizkoriščena še 2, 3 ali več let. Pri tem planiranju so vodstva občinskih ljudskih odborov seveda upoštevala tudi možnost uporabe okrajnih, republiških in zveznih skladov, pri čemer se je pokazal kot zelo koristen sklep zadnjega zasedanja Ol.O. po katerem bodo občinam na razpolago določena sredstva okrajnega investicijskega sklada na osnovi predhodnega natečaja in na osnovi lastne participacije. Ze dosedanja skrbna razprava po naših občinah v zvezi z navedenimi pogOji kaže, da bodo prav ti pogoji okrajnega investicijskega sklada zagotovili pretehtano rentabilnost posameznih investicij v razne objekte. Vse to nam v omenjenih pripravah na občinske plane in proračune za leto 1960 kaže poino upoštevanje postavk, ki jih je vseboval referat lov. Borisa Kraigherja na nedavnem ple-nuinu Glavnega odbora SZDL. S tem v zvezi je zlasti poudariti zares skrbne razprave občinskih funkcionarjev o pravočasnih pripravah najrazno-vrstnejših programov. Tako je značilno za Postojno, da so obravnavali vsak obrat lesne industrije, kaj bo proizvajal (točno je predvideno tudi ■uvajanje novih proizvodov za vsak -obrat posebej) in kakšen perspektivni razvoj mu je namenjen. Prav tako so n. pr. v Sežani obravnavali vsako svojo gospodarsko organizacijo posebej v luči njenega bodočega perspektivnega razvoja, v Ilirski Bistrici so razpravljali o rentabilnem razvoju kemične industrije (proizvodnja ci-tronske kisline), ki bo terjala precejšnja investicijska sredstva, na osnovi podrobno izdelanega investicijskega programa. Tudi v Izoli so na osnovi žc izdelanih investicijskih programov razpravljali o obsežni razširitvi podjetja Delamaris, ki bo v bližnji prihodnosti prešlo na vrsto novih proizvodov (nov oddelek za proizvodnjo sadja in zelenjave v prahu), razen tega pa rekonstruirali in razširili obrat za proizvodnjo anti-paste. Sploh pa lahko že sedaj ugotovimo, da so po vseh občinskih ljudskih odborih našega okraja posvetili osnovni poudarek svojih letošnjih družbenih planov in proračunov vprašanjem boljše oskrbe prebivalstva, vprašanjem gostinstva, turizma in razvoju uslužnostnih obratov. V tej smeri bo letos napravljen velik korak naprej, čeprav ne bo še mogoče zadovoljiti prav vseh potreb našega prebivalstva. Morda bi lahko po nekaterih občinah, kakor n. pr. v Kopru, vendarle še primaknili nekaj sredstev za izboljšanje trgovske mreže na drobno. Resnici na ljubo moramo reči, da so letos vse občine v teh svojih prvih osnutkih družbenih planov predvidele za razširitev trgovine na drobno dosti več sredstev kot prejšnja leta, vendar pa bo to, kakor povedano, še vse premalo. Ali so po občinah v zvezi s tem vprašanjem računali tudi na vse možnosti glede sredstev iz okrajnih in republiških natečajev, ki so ali bodo razpisani? Kakor nam je pokazal že okrajni družbeni plan in proračun za I. 1960, pomeni ob razveseljivem gospodarskem vzponu našega okraja in občin prav letošnje leto zlom spon, ki so doslej v precejšnji meri omejevale vlaganje sredstev v negospodarske • v investicije, za šolstvo, kulturo in prosveto. Ker bodo imele občine našega okraja v letošnjem letu glede tega še večje možnosti, so že v začetnih pripravah letošnjih proračunov predvidele največji del svojih proračunov prav za šolstvo, Kljub temu pa velja tudi v tem primeru poudariti, da ta povečana sredstva za komunalne potrebe, šolstvo, kulturo in prosveto itd še zdaleč ne bodo zadoščala, da bi zadovoljevala vse pereče potrebe na teh področjih, vendar pa nam dajejo upravičeno upanje, da bodo s tako skokovitim porastom svoje gospodarske moči imele naše občine možnost stalno povečavati proračunske postavke za dvig družbenega standarda. izredno nagel gospodarski vzpon, v katerem zavzema prvo mesto turizem, je v zadnjih nekaj letih močno spremenil tako zunanjo podobo kot strukturo gospodarstva in prebivalstva piranske občine. Povsod so zrasle nove stavbe, prijetne hišice, počitniške kolonije, preurejeni hoteli vabijo vse nove in nove goste od blizu in daleč. Se nekaj dni in tukaj bodo žc tudi prvi tujci — vsa piranska občina, posebej pa še Portorož kot naše največje turistično središče ob morju — se na vseh področjih pripravlja s svojimi turističnimi, gostinskimi in drugimi delavci, na bližnji začetek sezone, od katere vsi pričakujejo še več kot v lanskem , letu. Na sliki: Piran s pristaniščem /........ Pri Okrajnem odboru SZDL v Kopru je bilo pretekli teden širše posvetovanje o letošnjem praznovanju Dneva mladosti na Koprskem. Udeleženci, zastopniki številnih političnih in družbenih organizacij iz Kopra, sekretarji občinskih odborov SZDL in sekretarji občinskih komitejev LMS, so izčrpno obravnavali vrsto vpra- 1 šanj v zvezi s tem tradicionalnim praznikom, ki smo mu posvečali dovolj pozornosti le v našem •okrajnem mestu, medtem ko je bilo praznovanje v komunah prepuščeno iniciativi posameznikov. Vsi prisotni so bili mnenja, da bi bilo težišče proslav v bodoče v komunah. Le tako bomo obogatili dejavnost vaške mladine, ki se ob dosedanjih praznovanjih Dneva mladosti ni vključevala v zadovoljivem številu. Ta težnja pa je hkrati skladna tudi z našo politiko, da jačamo komune in jim nudimo možnost uveljavljanja. Zaradi obsežnosti letošnjega praznovanja Dneva mladosti ne kaže vezati programov samo na mesec maj. Prve točke programov občinskih pripravljalnih odborov bodo vsebovale že vrsto akcij v mesecu marcu in aprilu. Tu gre v prvi vrsti za gradnjo otroških igrišč, raznih športnih objektov, delavnic v osnovnih šolah, urejanj'e društvenih prostorov in podobno. Najvažnejše prireditve bodo seveda v maju in prav temu delu praznovanja bodo posvetili posebno skrb, da bo Dan-mladosti zares praznik mladine; gre torej za to, da bodo praznovanja vnesla v vrste mladine obilo sproščenosti, oddiha in zdravega razvedrila. Na posvetu so udeleženci tudi sklenili, da bo .ob letošnjem praznovanju Dneva mladosti Veljala posebna skrb vajeniški, kmečki in delavski mladini, ki je bila doslej vedno precej ob strani. b Od preteklega petka dalje opravljajo kandidati za pomorske poklice izpite za priznanje svoje strokovnosti lahko tudi v Piranu. V petek se je pred posebno komisijo zbralo tako prvih 23 kandidatov, ki so opravili teoretični in praktični izpit za kvalifikacijo »ladjevodje omejene plovbe«. Z OBČNEGA ZBORA ZROP KOPRSKE OBČINE SS V nedfeljo je v veliki gledališki dvorani v Kopru občni zbor koprskega . občinskega odbora Združenja rezervnih ofic-irjev in podoficirjev obravnaval lanskoletno delo, ki je bilo res plodno. Predsednik občinskega odbora ZROP Lado Lapajna je v svojem poročilu navedel vrsto razveste-f,ivih ugotovitev, ki kažejo, da je Občinski odbor v minulem letu postal eden izmed najbolj aktivnih v koprskem okraju. Vseh sedem krajevnih odborov je usmerilo svoje delo v izvajanje sklepov III. kongresa Združenja rezervnih oficirj'ev in podoficirjev ter so takoj, predvsem v Grači-šču, Šmarjah, Hrvatinih in Škofijah, organizacijsko utrdili svoje organizacije. Zato je v koprski občini vključenih v te organizacije že 97 % vseh rezervnih oficirjev in 95% rezervnih podoficirjev. Priredili so več strokovnih predavanj, ki so se jih udeleževali v kar največjem številu, razen tega pa so nekateri nadvse požrtvovalno pomagali pri razširitvi pred vojaške - ter izvenar-madne vzgoje prebivalcev. Udeleženci občnega zbora so sklenili, da bodo v letošnjem letu priredili še več strokovnih preda---' vanj in vplivali na vs'e člane, naj te bolj kot doslej vključujejo v aktivno delo v lastni organizaciji in v vseh drugih političnih organizacijah, v društvih in v organih družbenega upravljanja. Sklenili so tudi okrepiti sodelovanje s pripadniki JLA, ki so jim že doslej nudili izdatno pomoč pri strokovnem izobraževanju. Največ kandidatov ^e bilo iz Slovenije, nekaj pa tudi iz puljske-ga in reškega okraja. Doslej so vsi ti morali hoditi na izpite celo ' v Split ali Kotor. Stalna izpitna komisija v Piranu je v okviru Uprave pomorske oblasti severnega Jadrana sestavljena iz številnih pomorskih strokovnjakov, katerih večina so profesorji na Pomorski sr'ednji šoli v Piranu. Predsednik komisije je predstojnik luške kapitanije v Piranu, kapitan Zdenko Gostiša. Ta je dopisniku našega lista izrazil zadovoljstvo nad tem, da je končno prebit led v prizadevanjih, dati slovenskemu pomorstvu večjo veljavo in priznanje tudi na ta način, da se omogoči slovenskim pomorščakom doseg kvalifikacije v domačem pristanišču. Povedal je tudi, da bodo ž'e kmalu naslednji izpiti in da se bodo v teku leta zvrstili izpiti za vse ladijske poklice od strojnikov in krmilar-jev preko drugih poklicev do kapitanov. J. L, EDVARD KARDELJ ČLAN SRBSKE AKADEMIJE ZNANOSTI Srbska akademija znanosti je te dni imenovala pet znanstvenih in kulturnih delavcev za svoje redne člane, 13 domačih m 22 tujih pa za dopisne člane. Svečani seji SAZ je prisostvoval tudi predsednik republike Josip Broz-Tito, novo imenovani član Akademije podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Edvard Kardelj pa je govoril v pristopni akademski besedi o smeri znanstvenega dela za uresničitev družbenih nalog, ki jih ima socialistična država. Poudaril je, pomen družbene znanosti za nadaljnjo graditev osnovnih družbeno-eko-nomskih odnosov med ljudmi in dejstvo, da morata biti znanost in praksa tesno povezani. Jutri, 27. februarja, bo v Novem mestu na pobudo okrajnega glasila SZDL Dolenjski list, ki pravkar slavi deseto obletnico izhajanja, posvetovanje predstavnikov pokrajinskega tiska Slovenije. Posvetovanje je sklicalo Društvo novinarjev Slovenije z namenom, da bi se na njem pogovorili o materialno-pravnem ter organizacijskem položaju posameznih pokrajinskih listov Slovenije, medtem ko bi se o vsebini in obliki listov pogovorili na enem izmed prihodnjih podobnih sestankov. S temi sestanki so predstavniki pokrajinskih listov prenehali pred nekaj leti, čeprav so jih poprej redno vzdrževali in so se izkazali za zelo koristne zaradi izmenjave izkušenj in medsebojne pomoči. Skušali jih bodo zdaj obnoviti.' V času od zadnjega sestanka se je materialno pravni položaj pokrajinskih listov bistveno spremenil skoraj v vseh primerih. Vseh teh listov je v Sloveniji devet; šest izmed teh so okrajna glasila SZDL, ostali trije pa glasilo ene ali več občin na svojem področju. Vseh devet listov ima tedensko naklado 120.130 izvodov. Vsi so tedniki, razen Glasa Gorenjske, ki izhaja trikrat tedensko. Na nedeljskem občnem zboru občinskega odbora Združenja rezervnih oficirjev in podoficirjev v Kopru je predsednik Lado Lapajne v svojem poročilu med drugim dejal, da koprsko občinsko organizacijo ZROP n.ieni dosedanji deloVni uspehi uvrščajo med najboljše v okraju Na Postojnskem so že zdaj krepko zastavili na telesnovzgoj-nem in športnem polju. V torek je bil v Domu JLA zaključen dvodnevni seminar za 26 voditeljev športnega življenja v po-postojnski občini. Seminar je imel v glavnem namen, seznaniti udeležence s smernicami in zaključki beograjskega kongresa in s splošno problematiko športa in telesne vzgoje v okraju in občini. Semiinar jo pripravil Svet za telesno kulturo OLO Koper, predavali pa so tovariši Jože Božič, dr. Svetozar Polič, dr. Ivan Kastelic in Milutin Vesel. Po zaključku seminarja je bil v torek popoldne v hotelu Javor-nik razgovor udeležencev s sekretarjem občinskega komiteja ZKS Slavkom Černeličem. Ob razgovoru je predsednik občinskega sveta za telesno vzgojo G vido Trampuž seznanil prisotne z načrti izgradnje športnih objektov na Postojnskem. Med te sodi zamisel o etapni izgradnji osrednjega športnega stadiona, na .katerem bi bilo štiristezno kegljišče, nogometno igrišče in naprave za ■lahko atletiko. Razen tega velja omenita še letošnjo izgradnjo košarkarskega središča v Pivki, dokončno izgradnjo strelišča za malokalibrsko puško v Postojni ter izgradnjo športnih objektov v središču gozdarskih šol v Postojni, ki naj bi bilo sestavljeno iz rokometnega in odbojkarskega igrišča ter naprav za lahko atletiko. Če bodo vsi ti načrti uresničeni, bo Postojna postala dejansko močno športno in telesnovzgojno središče. Pogoji so tu, l'e treba bo trdne volje in mnogo dela za izvedbo postavljenih nalog. Posebno mladina je pripravljena zastaviti vse svoje sile, da bi bile vse te naloge tudi res uresničene. ■ mi ji j i iz OKLA italijanskega kulturnega krožka v izoli \f tudi kongo bo neodvisen V zadnjih letih je dobilo neodvisnost več afriških držav, ki so bile vedno kolonialistične pokrajine kapitalističnih zavojevalcev. Nekatere izmed n'ih so si svojo neodvisnost morale priborili z orožjem, druge pa so si jo i'/.poslovale »za okroglo mizo«, Med te sodi tudi Kongo. Te dni so se namreč v Bruslju sestali predstavniki političnih organizacij Konga, najuglednejši plemenski poglavarii in predstavniki belgijske vlade ter treh belgijskih, v senatu in poslanski zbornici zastopanih strank. Sklenili so, da bo Kongo proglnš'en za neodvisno državo 30. junija. kaj bodo sedaj odgovorili francozi? Predno so Francozi v Sahari eksplodirali svojo prvo atomsko bombo, so izjavili, da ta poskus ne bo ogrožal človeštva. Sedaj pa prihajajo vesti o poročilih letalcev, ki so na pobudo Mednarodne federacije združenja pilotov preleteli Saharo 48 ur po eksploziji, da so ugotovili za 50 odstot- nov plovni red Letos začne veljati letni plovni red ladij na progah podjetja »Jadranska linijska plovidba« že 1. aprila. Novi plovni red je zlasti važen za razvoj potniškega pomorskega prometa v Slovenskem Primorju, saj se bo tega področja dotikalo kar 8 rednih potniških in potniško tovornih prog. Za koprsko Dristanišče bosta posebno važni longitudinalni progi Trst— Kooer—Uljcinj in Trst—Kreta, za slovensko obalo pa zopet vpeljana nroga Umag—Trst, ki je bila pred leti ukinjena. Odsek za prometno varnost pri TNZ okraia Koper je priredil minulo soboto posvetovanje z zdravniki, ki bodo odslej pooblaščeni izdajati zdravniška spričevala voznikom motornih vozil. Sef odseka Lojze Stritof Je uvodoma omenil potrebo po poostrenem načinu izdajanja zdravniških spričeval, saj predpisi zahtevajo, da morajo kandidati predložiti tudi mnenje specialistov za živčne in očesne bolezni. Od okrajnega tajništva pooblaščeni splošni zdravniki, ki bodo kandidate napotili na specialistične preglede, bodo sprejemali po naslednjem razporedu: dr. Polde Hladnik in dr. Vladimir Trošt za področje koprske, izolske, piranske in hrpeljske občine vsak ponedeljek od 13. do 11. ure ter vsak četrtek od 11.30 do 13.30 v zdravstveni ambulanti v Kopru; dr. Boris Cergolj za podrnčle sežanske in hrpeljske občine vsak torek in petek od 12. do 13. ure v zdravstvenem domu v Sežani; dr. Franc Ambrožič za področje postojnske in hrpeljske občine vsak torek in petek od 8. do 9. ure v zdravstvenem domu v Postojni; dr. Ludvik Kovač za področje ilirsko-bistriške in hrpeljske občine vsak ponedeljek od 11. do 12. ure v zdravstvenem domu v Ilirski Bistrici. Ta zdravniška spričevala o telesni in duševni zmožnosti za upravljanje motornih vozil bodo morali predložiti vsi vozniki amaterji ter poklicni vozniki komisiji TNZ, ko bodo opravljali vozniške izpite ali pa želeli podaljšati vozniško dovoljenje. Vnekajvt» MOSKVA — V zadnjih petih mesecih je pripeljalo 18 sovjetskih ladij okrog 140 tisoč ton sladkorja v Sovjetsko zvezo, ki ga je ta država nakupila v Kubi. VARŠAVA — Na Poljskem gradijo telekomunikacijski kabel, ki bo posredoval izmenjavo televizijskih sporedov med Poljsko, Sovjetsko zvezo, Vzhodno Nemčijo in CSR. Ta kabel bo priključil vzhodnoevropski televizijski sistem — intervizijo — zahodnoevropskemu, ki je znan pod imenom evrovizlja. WASHINGTON — Prva ameriška podmornica na jedrski pogon, ki bo oborožena z raketami srednjega dometa tipa Polaris, bo že v jeseni opravila prvo potovanje. V ZDA menijo, da bodo odslej zgradili vsako leto po tri podmornice takšnega tipa, v bližnji bodočnosti pa, glede na sedanji tempo gradenj, vsak mesec po eno, ki bo Imela 10 raket. kov večje jedrsko sevanje od povprečnega. Celo Japonci so zabeležili porast radioaktivnosti zraka in podobna poročila je dala tudi postaja za določanje radia-cije v Celovcu, Indonezijski parlament že proučuje predlog resolucije, v kateri naj bi Indonezija zahtevala pri francoski vladi prepoved ponovitve takšnih nečloveških eksperimentov. V Libiji celo razpravljajo o uvedbi gospodarskega bojkota francoskega blaga in v Maroku so bile velike demonstracije. Svetovno demokratično javnost sedaj resno zanima, kaj bodo na vse te ugotovitve o posledicah eksplozije atomske bombe na zdravje ljudi odgovorili Francozi, ki se pred svetom radi pobnhajo s »prirojenim humanizmom«. potovanja velikih Predno bodo sedli v Parizu za zeleno mizo štirje veliki, sta se I-Iruščev in Eisenhower odločila za daljša potovanja po tujih deželah. Hruščev je že obiskal Indijo, sedaj pa je v Indoneziji. V Džakarti je med drugim dejal, da sporov med socializmom in kapitalizmom ni moč poravnati z razpravljanjem, kajti njihova rešitev bo dosežena z zgodovinskim razvojem, s tekmovanjem. Mnenja ie, da bodo narodi priznali za bolišo in naorednejšo tisto družbeno ureditev, ki jim bo dala svobodo ter več materialnih in duhovnih dobrin. Eisenhower bo v teh dneh obiskal nekatere države Latinske Amerike. Po vsej verjetnosti bo razpravljal o izboljšanju odnosov med Severom in Jugom, saj kakor je znano, države Latinske Amerike ne zaupajo preveč ZDA, ki jih čestokrat skušajo spraviti v gospodarsko in nolitično odvisnost. zahvala kardinala dr. koniga V soboto sta zapustila varaž-dinsko bolnišnico avstrijski kardinal dr. Kon;g ter njegov sekretar, ld sta 13. februarja bila žrtvi avtomobilske nesreče. Pred odhodom na Dunaj je kardinal dr. K6-nig med drugim dejal, da se zahvaljuje jugoslovanski oblasti in zdravnikom za pomoč, ki je biia v tolikšni meri, kot je ne bi mogel pričakovati od katerekoli dunajske bolnišnice. Še posebej je poudaril, da se je prepričal o visoki strokovnosti našega zdravstva ter o izredni pozornosti med zdravljenjem v varaždinski bol-nšnici. bpominsKa s?ecanost ob obletnici smrti filozofa Giordana Bruna m Italijanski kulturni krožek v Izoli je v nedeljo slovesno proslavil 300. obletnico filozofa Giordana Bruna, po katerem se tudi krožek imenuje. O življenju in delu tega velikega moža iz dobe italijanskega preporoda je govoril Giacomo Raunich, urednik lista »La voce del popolo« iz Reke. Giordano Bruno se je rodil v Noli leta 1548. Da bi lahko nadaljeval študije, je leta 1563 vstopil v dominikanski red. Toda takoj po zaobljubi se je že kesal tega prenagljenega koraka. Popolnoma se je posvetil študiju in v njem iskal zavetje in uteho. Ze leta 1572 je začel javno nastopati proti dogmi o svetem trojstvu, o svetnikih, proti misteriju utelešenja in Marijinega brezmadežnega spočetja. Obdolžen krivoverstva je moral skrivaj zapustiti samostan in se zateči v Rim. Iz Rima je bežal v Genovo, od tam v Benetke in Ženevo. Nato se je zatekel v Toloso, od tod pa v Pariz, kjer ga je I-Ienrik III. imenoval za izrednega lektorja. Neovirano je predaval na Sorboni in si pridobil velik ugled. Leta 1583 je odšel v London in poučeval na Ox£ordski univerzi, Vrn.il se je v Pariz in iz Pariza odšel v Nemčijo, kjer je ostal do leta 1591. Isto leto je odšel v Benetke na povabilo Giovannija Moceniga, ki pa ga je izdal in prijavil Svetemu Oficiju. Sedem let je ostal v zaporu in pogumno prenašal nečloveška mučenja. 17. februarja leta 1600 so ga odpeljali v Rim, kjer so mu najprej odrezali jezik in ga nato živega sežgali. Giordano Bruno je napisal veliko znanstvenih in filozofskih Z nedeliske slavnosti ob odkritju po-prsja Giordana Bruna v Izoli Minuli teden je bilo v Kopru pod vodstvom podpredsednika OLO inž. Petra Aljančiča zanimivo posvetovanje o novih načinih strokovnega izobraževanja delavcev in uslužbencev v gospodarstvu. Posvetovanju so med drugim prisostvovali podpredsedniki občin, predsedniki nekaterih okrajnih svetov in zbornic ter zastopniki večjih podjetij. Načelnik tajništva za delo pri okraju Franc Trobec je navzoče seznanil, kako naj bi v prihodnje potekalo strokovno izobraževanje delavcev na delovnih mestih, nato pa je dal podrobnejša pojasnila še zastopnik sekretariata za delo republiškega Izvršnega sveta tovariš Bricelj, Ugotovljeno je namreč, da se lahko vajenci usposobijo z rednim šolanjem le za| |okrog 130 različnih poklicev, medtem ko jih je sedaj v našem gospodarstvu zabeleženih že približno 3000. To pa narekuje specializacijo in izobraževanje delavcev na delovnih mestih ter prilagoditev načinov strokovne vzgoje sedanjemu in bodočemu načinu proizvodnje, ki vse bolj prehaja iz manufak-turnega v industrijski. Današnji razvoj materialnih sil, uvajanje avtomatizacije in mehanizacije, zahteva temeljito reorganizacijo strokovnega izobraževanja. Le-to naj bi se odvijalo v izobraževalnih središčih v tistih podjetjih, ■kjer je zaposlenih več kot 300 ljudi (kot so Piranske soline, Me-hanotehnika v Izoli, Ladjedelnica v Piranu, Delamaris v Izoli in Tomos v Kopru, za podjetji lesne industrije Javor v Pivki in Topol v Ilirski Bistrici), za delovne kolektive manjših podjetij pa bi osnovali skupiVe centre na področjih posameznih občin. Izobraževanje bi vodili strokovnjaki — visokokvalificirani delavci raznih strok na delovnih mestih, ker je le tako možno uvesti specializacijo za vsakega izmed številnih poklicev. Letošnji okrajni družbeni plan predvideva, da bo na razpolago 129,800.000 dinarjev za formiranje skladov za kadre, od katerih ■bo 10 odstotkov na razpolago gospodarskim organizacijam, da same vzdržujejo izobraževalna središča. Ta vsota bo vsekakor zadostovala za njihovo dobro organizacijsko obliko in za kritje vs'eh stroškov predavateljev, vendar bo potrebno takoj proučiti učne načrte. Le ti morajo biti osnova- del. Trdil je, da je nebo le brezkončen eteričen prostor, nebesna telesa pa je delil na dva glavna dela: sonca in zemlje, zvezde stalnice so sonca, planeti pa zemlje. Vsaka zvezda stalnica ima svoje planete, čeprav jih ne moremo videti s prostim očesom. Vsa ta nebesna telesa se gibajo in je vsem enaka težnost. Govoru so sledile recitacije, prebrali so tudi dve originalni deli Giordana Bruna, Nato so v veliki dvorani krožka odkrili doprsni kip slavnega misleca. Kip je delo akademskega slikarja Jožeta Pohlena. Ob odkritju je govoril predsednik krožka. Proslavi so prisostvovali razen volikega števila drugih udeležencev še predsedn k ObLO Izola Srečko Vičič, sekretar Občinskega komiteja ZK Jože Buh in sekretar Občinskega odbora SZDL Milan Giij ter predstavniki kulturnega življenja koprskega okraja. Dario Scher Kobjcglava V preteklem letu je odbor SZ DL v Kobjeglavi organiziral skupaj s krajevnim odborom popravilo 300 m vaških poti, vplival pa je tudi na lastnike, da so pre-belili več zgradb, kar daje vasi lepši videz. Razen tega so s prostovoljnim delom očistili napaja-lišča in popravili glavni javni vodnjak. Odboru je tudi uspelo urediti prostor za seje odbora in množično sestanke. Člani SZDL so opravili skupaj 700 ur prostovoljnega dela. S podobnimi deli za ureditev skupnih objektov bodo nadaljevali tudi v letu 1960, Šmarje pri Sežani V novembru in decembru lan, skega leta so sprejeli v SZDL novih članov. V letu 1960 bodo člani SZDL popravili vaško pot proti Vrhovljam, pot v sami vasi in javno nnpajališče. Da bi to delo lahko opravili, so zaprosili, da bi jim uprava komunalne dejavnosti priskočila na pomoč z drobilcem. -er Križ pri Tomaju V naši vasi se je pojavilo zadnja čase veliko zanimanje za nasaditev novih vinogradniških površin. V ta namen je predvidenega precej zemljišča, vendar si brez traktorja ne bomo mogli pomagati. Upamo pa, da se bo naša zadruga v Tomaju zanimala za naš problem in nam kakorkoli nudila pomoč, pa če tudi bi si morala traktor izposoditi. škrbina Osnovna organizacija SZDL v Skr-bini je svoj delovni načrt razdelila na posamezne mesece. V januarju s» pobrali članarino za prvo polletje, v februarju naj bi v sodelovanju s Krajevnim odborom popravili vaške poti-v marcu bodo razširili okrog 80 ceste skozi vas, če bo pri tem p magala tudi Uprava komunalne d in proizvodnja gume za 20 "/o. steklarna v beltincih Predvideno je, da bodo že letos .izdelali načrte za gradnjo tovarne Fv Beltincih pri Murski Soboti. Ta tovarna steklene embalaže bo imela letno zmogljivost 10 tisoč ton izdelkov, ki bodo prvenstveno namenjeni potrebam polnjenja Radenske slatine, štajerskih vin in raznih sokov. Kot surovino bo steklarna uporabljala kremenčev pesek, ki ga je v okolici Beltincev precej, energetski vir pa bo dal zemeljski plin. gigant v papirnici kolicevo V znani tovarni papirja v Koli-čevem pri Ljubljani bodo namestili 900 ton težak stroj za izdelavo kartona. Ta stroj bo izdelala avstrijska tovarna Andritz po licenci švicarsko-nemškega podjetja Escher-Wyss v eni izmed zahoflno-nemških tovarn Ker bo imel njegov valj 4.2 metra premera in bo tehtal okrog 640 ton, ga ne bodo mogli prepeljati po žcleznici, pač pa ga bodo z ladjo po Renu do Rotterdama, od tam z drugo lad.io do enega izmed severnojadran-skih pristanišč, potem pa po cesti mimo Ljubljane v Količevo. Za namestitev tega stroja, ki bo imel zmogljivost 10 tisoč ton, že sedaj gradijo v tovarni 110 metrov dolgo industrijsko dvorano. zaradi tega, čeprav bodo morda dražji kot standardni izdelki. Tudi izvoznikom, ki sedaj mnogokrat povzročajo s svojim prepla-čevanjem pomanjkanje blaga za domači trg, je treba končno dopovedati, da je prodaja blaga turistom mnogo donosnejša kot izvoz; kilogram pršuta proda gostinec tujcem na drobno na primer za nekaj tisoč dinarjev, kar v izvozu ni mogoče doseči. Tudi pri marsikaterem gostincu še ni pravega razumevanja za turizem in zato ne zna pravilno organizirati preskrbe. Nekatera manjša gostišča rajši nimajo na zalogi specialitet, s katerimi bi lahko bogato povečala svoj promet; menda jim je od rok iti po take izdelke v najbližjo delikate-so. Podobna je stvar z ribami; komaj nekaj večjih hotelov in gostišč ima ribe redno na svojem jedilniku, drugod pa še vlada odpor proti njim — ne pri gostih, ki si ob morju pač želijo ribjih jedi, temveč pri personalu, kateremu smrdi delo z ribami. Nič jih ni izučilo dejstvo, da je n. pr. gostišče »Pri treh vdovah« v Piranu postalo znano širom Slovenije pa tudi preko njenih meja prav zaradi tega, ker gost lahko tam ob vsakem času dobi ribe po izbiri. ° Kruh je bil in bo verjetno še dolgo ostal osnovno hranilo, katerega bo šlo v lačne želodce prebivalstva in turistov vsak dan težke tone. V vsem našem obalnem -odročju se zavedamo važnosti preskrbe s kruhom in smo tudi že podvzeli marsikateri pomemben ukrep v tem smilu. Trenutno je preskrba s kruhom najbolje urejena v piranski občini, kjer so lani dogradili moderno peč z veliko kapaciteto, poleg tega pa bodo do sezone obnovili, oziroma uredili v skladu s sanitarnimi predpisi pekarijo v Luciji, da bosta skupno napekli potrebne količine kruha. Staro peč v Piranu pa bodo do sezone preuredili za peko peciva, tako da bodo tako gostinci kot prodajalne kruha za prebivalstvo imeli istočasno sveža oba artikla. Vendar je bilo na posvetu sklenjeno, da to še ne zadošča — pekarija mora stremeti, da speče čimveč vrst kvalitetnega kruha in peciva, gostinci pa morajo poskrbeti, da bodo gostje tudi v resnici izbirali med temi različnimi vrstami. V boljših lokalih letos ne bodo več prodajali rezanega kruha, temveč samo še žemljice in podobno drobno pecivo. Kdor ne živi na našem področju, skoraj ne more verjeti, da v tako zelenih in sončnih krajih nimamo urejene preskrbe s sad- jem in zelenjavo. Res je tudi v tem pogledu vsako leto nekoliko bolje, toda vse kaže, da tudi letos še no bo tako, kakor bi si človek želel in kakor bi vsaj v turističnih središčih moralo biti. Na vsak način so na posvetu sklenili, da jo treba nuditi potrebno pomoč podjetju »Mestne trgovine« iz Postojne, ki se lani kljub velikemu prizadevanju šo ni docela znašlo, da pa je treba k zalaganju trga in prodajaln ter gostinskih kuhinj pritegniti pogodbeno tudi domače proizvajalce. Treba je poskrbeti, da bodo .stojnice s sad-*"" jem na vseh krajih, kjer se zadržujejo turisti, dalje da bodo stojnice poslovale ves dan in da bodo imele bogato izbiro ter da bo tudi na stojnicah kulturna postrežba. jI c o V gostinstvu in turizmu bo Jugoslovanska investicijska banka v Kopru dajala posojila za gradnjo, obnovo. razširitev in modernizacijo gostinskih in turističnih objektov. Za posojila se lahko potegujejo gostinska in turistična podjetja ter občinski ljudski odbori s tem, da prispevajo 50 •/» lastnih sredstev od predračunske vrednosti Investicije oziroma udeležbe k posojilu iz višjih skladov. Posojila bo banka dovoljevala po 2 ■/» letni obrestni meri in z odplačilno dobo za nove objekte do 30 let ter za rekonstrukcije in preureditve obstoječih objektov do 20 let. V trgovini pa bo banka dajala posojila za gradnjo in razširitev objektov, s katerimi se poveča prodajna zmogljivost na drobno in za skladišča trgovskih podjetij na drobno z večjim številom poslovalnic. Za ta posojila se lahko potegujejo gospodarske organizacije in politično teritorialne enote ob prispevanju najmanj 50 •/• lastnih sredstev od vrednosti investicije. Posojila bodo z 2 ■/« letno obrestno mero in z odplačilno dobo 15 let za gradnje in do 10 let za opremo. Prošnje bodo prosilci vlagali v treh izvodih pri banki, in sicer v treh rokih: v prvem roku do 31. marca 1960, v drugem roku do 31. maja 19C0 in v tretjem roku do 1. decembra 1960. Prošnje v drugem roku bodo obravnavane le v primeru, da ostanejo sredstva iz prvega roka, medtem ko bodo prošnje lz tretjega roka obravnavane za investicije v letu 1961. Oba razpisana natečaja sta v skladu z določili okrajnega družbenega plana, in sicer imata poudarek lz-kljv"no na investicijah, ki povečujejo prodajne zmogljivosti teh gospodarskih dejavnosti. V gostinstvu in turizmu predvideva družbeni plan okraja nova posojila v višini 50 milijonov dinarjev. Glede na to, da morajo investitorji prispevati najmanj 50 •/. lastnih sredstev, predstavlja to nadaljnjih 50 milijonov dinarjev, ter da bodo vse prošnje lahko konkurirale na republiškem investicijskem skladu pod pogoji maksimalno 40 '/• posojila, še nadaljnjih 10 milijonov dinarjev. Torej bi na ta način skupne investicije v gostinstvu in turizmu lahko znašale najmanj 110 milijonov dinarjev. Z vložitvijo teli sredstev v pove- . -'' - . ' *. ■........ ........ ... V soboto dopoldne je predsednik Trgovinske zbornice za okraj Koper Marcel Rožanc podelil spričevala 28 vajencem trgovinske stroke, ki so z uspehom zaključili šolanje na Vajenski šoli v Novi Gorici. Obiskovali so jo tri leta, vsako leto po štiri mesece, in se usposobili za trgovske pomočnike. Zaposleni bodo v trgovskih podjetjih našega okraja in predsednik zbornice Marcel Rožanc jim je zaželel kar največ uspehov pri delu. Na sliki mladi trgovski pomočniki, med njimi pa predsednik in tajnik zbornice Marcel Rožanc in Rado Cotar ter referent za kadre Dušan Cižmelc čanje nočltvcnih kapacitet, bi pri povprečni ceni investicij na eno posteljo v višini 600.000 din zgradili približno 230 novih ležišč. Kolikor bi te nove zmogljivosti oddali inozemskim turistom, in sicer 100 dni v enem letu, bi dosegli s tem 23.000 inozemskih nočitev. Po obstoječih predpisih dobita republiški in občinski investicijski sklad od nočitve tujih turistov (po stanju v letu 1959) okrog 800 din tečajne razlike. Tečajna razlika je odvisna od višine ostvarjenili deviznih sredstev iz tujskega turističnega prometa in bo zato imela glede na obstoječe objektivne pogoje stalno tendenco naraščanja. Vendar bi z novimi zmogljivostmi po stanju v letu 1959 bila dosežena letna tečajna razlika v višini 18,1 milijonov dinarjev, od tega pa bi dobili občinski investicijski skladi 80 '/. ali 11,7 milijona dinarjev, republiški Investicijski sklad pa 20 Vi ali 3,7 milijona dinarjev. Skupne Investicije 110 milijonov dinarjev bi torej dale letno 18,4 milijona tečajne razlike in bi bile navedene investicije samo iz tečajne razlike vrnjene že v 7,6 leta. Pri tem moramo seveda poudariti, da se investicije v gostinstvu in tu- v današniem pogovoru boste na vnrašanje skupine volivcev iz postojnske občine, kaj bo letos v Postojni storjenega za napredek in razvoj turizma, zvedeli odgovor, ld ga je pripravil predsednik ObLO Jože Baša. Takole pravi: V programu smo upoštevali najnujnejše ureditve in izgradnjo takih objektov, ki so predvsem potrebni, da bi prišli na predvojno raven prenočitvenih restavracijskih kapacitet ter tistih komunalnih, trgovskih in prometnih objektov, ki so tesno vezani na razvoj turizma. Na podlagi tako sprejetega nas gospodarski komentar o Naša proizvodnja je pokazala v zadnjih letih, posebno pa lani, izreden porast. V tem pogledu smo se glede letnega porasta proizvodnje uvrstili med vodilne industrijske države, lani pa smo bili celo po podatkih, ki jih je prikazala Ekonomska komisija Združenih narodov, na prvem mestu. Tak gospodarski vzpon nam je potreben in nas navdaja s ponosom in optimizmom glede nadaljnjega razvoja našega gospodarstva kot celote. Zato tudi z leta v leto planiramo nove in večje naloge, ki jih moramo izvršiti z edinim namenom, da bi čimprej dvignili življenjsko raven naših ljudi. Pri tem moramo opraviti dejansko dve nalogi. Najprej moramo odpraviti zaostalost, ki smo jo podedovali. To smo dejansko že ne le storili, temveč smo napravili že važne korake naprej. Nato pa moramo tekmovati v razvoju z naprednimi državami, uvajati novo tehniko in nove izume, kar zahteva seveda nove in nove napore in nova sredstva. Pomislimo samo na uvajanje novosti v zvezi z atomsko energijo, izotor>i in drugo. Naš razvoj je iz leKz v leto večji in odstotki dviga n. pr. pro- izvodnje so vedno višji. V tem pogledu lahko govorimo o stalnem in enakomernem razvoju, v zadnjih letih govorimo celo o nekaki stabilizaciji. Ne moremo pa tega trditi, če analiziramo gibanje v posameznem letu od meseca do meseca. Tu lahko opazimo velike skoke, ko je porast proizvodnje v prvih mesecih zelo nizek, nato se nekoliko stopnjuje, v poletnih mesecih spet pade, nato pa v zadnjih mesecih leta opazimo zopet silovit porast, ki je navadno največji v decembru vsakega leta. Z januarjem novega leta začne zopet z nižjega nivoja kot je bil v decembru. Jasno je, da tak razvoj ne more biti pozitiven in da je potrebno v tem pogledu doseči enakomernejši industrijski razvoj. Saj je le težko opravičiti nizek nivo proizvodnje v nekaterih mesecih v začetku leta in znano je, da so potrebni posebni napori kasneje, da se izravnajo nastale razlike in doseže ali celo preseže planirano proizvodnjo. V tem pogledu naj bo že letošnji januar opozorilo, ko ie industrijska proizvodnja po silovitem naskoku v decembru lani. 9 °/n pod povprečjem Innske-ga leta. Tako ni bila v proizvod- rlzmu redno vračajo iz za to predvidenih sredstev pri gospodarskih organizacijah, saj do sedaj ni bilo primera, da bi morali poroki plačati anuitete, ki jih gospodarske organizacije ne bi mogle. Razen tega pa gostinske organizacije dajejo družbi tudi ostale redne dajatve. Pri investiranju v turizem in gostinstvo pa ima razumljivo odločilno besedo tudi skupna investicija za novo ležišče, ki bi po dosedanjih ocenah v državnem merilu smela v povprečju znašati GOO.OOO dinarjev (brez restavracij), medtem ko bi stroški lahko bili večji le v izrednih primerih, v že mednarodno uveljavljenih letoviščih, koder bi bilo potrebno zgraditi tudi nekaj luksuznih hotelov. Te trditve temelje na zelo osnovanih argumentih rentabilltete Investiranja v gostinstvu in turizmu in so potrjene 7. dejanskimi Investicijami prav v našem okraju. Tako so bile sedanje weekend hišice v Ankaranu, ki Imajo ves potreben kom-fort, zgrajene za 420.000 dinarjev na ležišče, medtem ko so novogradnje istih hišic, z nekaterimi izboljšavami, predvidene z okrog 600.000 dinarjev za ležišče. (Prihodnjič: Investicije v trgovino) nji v prvem letošnjem mesecu dosežena planirana višina porasta, oziroma nasprotno, proizvodnja je pod planiranimi predvidevanji. Tako se nadaljuje škodljiv razvoj oziroma tradicija, proti kateri je bilo izrečeno toliko kritike in ki jo je treba za vsako ceno odpraviti. Vprašanje enakomernega razvoja industrijske proizvodnje se postavlja pred vse naše delovne kolektive in zlasti pred organe upravljanja gospodarskih organizacij. Le na ta način bomo zagotovili stalnost in trdnost naših planov, enakomeren razvoj in zlasti možnost izpopolnjevanja gospodarstva na tistih področjih in v tistih strokah, kjer se bo za to pokazala potreba. V skokovitem razvoju oziroma gibanju proizvodnje je to težko doseči. Razlogov za drugačen kot enakomeren razvoj namreč z redkimi izjemami ni. saj je naše gospodarstvo skoro v celoti preskrbljeno s surovinami in druffim materialom. k> je potreben za proizvodnjo. Tudi glede kreditov ni težav, saj je v tem pogledu prišlo do široke sproščenosti — posebno, če gre za kredite, po1rnhnc ~n po-večavanje obsega proizvodnje. plana Je občinski ljudski odbor že lani naročil potrebne investicijske programe in načrte ter pri tem upošteval prioritetni red gradenj in ureditev. Zato predvidevamo v letu 1960 naslednja dela: Motel v Postojni, ki ga že grade ob Tržaški oziroma Aškerčevi cesti, bo imel kapacitete 48 postelj in 12 pomožnih ležišč, seveda pa tudi bar, re-stravracijo, garaže in parkirni prostor. Upamo, da bo že letos služil svojemu namenu. Razen motela predvidevamo tudi gradnjo hotela z 88 posteljami in ustrezno restavracijo. Idejni načrt ter investicijski program sta končana. Ce bodo razpisani natečaji za posojila, se jih bomo takoj udeležili in z gradnjo pričeli predvidoma že to jesen. V Pivki jami bo Turistično društvo v sodelovanju z Zavodom Postojnske jame do letošnje sezone povečalo zmogljivost tamkajšnjega camplnga, gostišča, kuhinje, restavracije, uredili pa bodo tudi sanitarije ter obnovili cesto Veliki Otok—Pivka Jama—Rav-berkomanda. Opravljena bo tudi prva faza del v Planinski jami, ki jo bodo turisti lahko obiskovali že letos. Gostinska podjetja Jamska restavracija, Hotel Javornlk, Restavracija Jadran, Kolodvorska restavracija In druga pripravljajo načrte za obnovo svojih lokalov in nakup nove opreme. Manjša dela bodo opravili do sezone, večje adaptacije pa po njej. Pripravljamo tudi načrte za avto-mehanično servisno delavnico. Opremo že imamo, z gradbenimi deli pa bi prav tako pričeli še letos. Predjamski grad je že restavriran, zunanja razsvetljava pa bo urejena do začetka sezone. Asfaltirali bomo tudi cesto od Velikega Otoka do križišča v Belskem, če pa bo dovolj denarja, tudi od Bukovja do Predjame. Grad bo dobil tudi telefonsko zvezo. Zavod Postojnske jame je letos naročil dva prepotrebna avtobusa za prevoz potnikov z železniške postaje in mesta do jame ter za izlete v bližnjo okolico. Avtobusa bodo dobili že aprila. V programu pa posvečamo veliko pozornost tudi ureditvi trgovin, parkov ter olepšavi ulic. Nekaj najnujnejših del bomo opravili že letos, ostala pa prihodnje leto, ko bodo pripravljeni načrti za sanacijo kanalizacijskega in vodovodnega omrežja. Največji delež del pa odpade po programu na Zavod Postojnske jame. Tako pripravljamo načrte za krožno vožnjo po jami, ureditev Jamske restavracije v Koncertni dvorani, remize za jamsko železnico, prostor za potovalni urad in ureditev drugih prostorov, ki so potrebni pri tako velikem in pomembnem turističnem objektu, saj Postojnsko jamo obišče vsako leto do 3000.000 tu-stov, od tega 120,000 inozemskih iz skoraj vseh predelov sveta. občni zbori sindikalnih podružnic v koprski občini 9 V minulih štirina istih dnevih so tudi člani sindikalnih .podružnic koprske občine na svojih rednih letnih občnih zborih pregledali svoje delo in se pomenili o njegovem izboljšanju. Doslej je bilo že več kot 60 občnih .zborov, v prvih dneh marca pa jih bo še okrog 20. Še nepopoln pregled dela dosedanjih občnih zborov že daje nadvse zadovoljivo oceno. Letos so bila poročila nadvse skrbno pripravljena in razprave so podrobno obravnavalo vso problematiko sindikalnega dela podružnic. V glavnem ie bilo govora o več ali manj subjektivnih vzrokih prepočasnega uvajanja nagrajevanja po učinku, a v sindikalnih podružnicah trgovskih podjetii neredno izplačevanje pri- ll I SI dtM^od... sredstva za gradnjo skladišč Podružnica Kmetijske banke za Slovenijo v Ljubljani Je odobrila 22 milijonov dinarjev za gradnjo desetih zadružnih skladišč. Zadruge same pa bodo prispevale 23 milijonov dinarjev. Namreč skupaj s skladisci bodo zadruge gradile tudi svoje upravne prostore. Zanje pa Kmetijska banka ne daje posojil, zato bodo morale gradnjo le-teh iinansirati zadruge "skladišča bodo tipska, enaka in načrti upoštevajo najbolj ekonomične izvedbe. So dveh vrst, večja za močnejše zadruge in manjša za gospodarsko šibkejše zadruge. Večja _ skladišča bodo imela prostore v skupni izmeri 369 kvadratnih metrov, Manjša skladišča bodo imela približno iste prostore, le da bodo manjši in bo znašala njihova skupna površina 281 kvadratnih metrov. Večja skladišča bodo gradile kmetijske zadruge v Novi Gorici, Do-bravljah, Ajdovščini, Kojskem, Kanalu in Crničah, manjše pa Levpa, Lig in Cepovan. Netipsko skladišče pa bo gradila Kmetijska zadruga v Grgarju. podružnica dns za novomeški okraj V petek, 5. februarja, so časnikarji, zaposleni na področju novomeškega okraja, ustanovili podružnico .Društva novinarjev Slovenije. Člani so novinarji dopisništva Dela iz Novega mesta in Trbovelj, dopisnik Radia Ljubljana in trije časnikarji Dolenjskega lista. Sprejeli- so delovni načrt ki predvideva med drugim tudi prirejanje ustnih časopisov, skrb za poklicno izobraževanje in podobne naloge. Za predsednika podružnice so izvolili Petra Romaniča. PITANJE TELET V ODPRTIH HLEVIH USPELO Poskus Kmetijskega gospodarstva v Beltincih je vzbudil pri živinorejcih, zlasti pa pri kmetijskih zadrugah precej zanimanja. V minulem poletju so na posestvu namreč začeli s poskusnim pitanjem telet v odprtem hlevu. Zasilni hlev so uredili v odprti šupi ter jo obdali z deskami. Vanj so namestili teleta težka nad 84 kg, namenjena za pitanje v tip baby beef. Tako so bila izpostavljena postopnemu zniževanju temperature, v septembru, ko je postajalo hladneje, so prenehali z odstranjevanjem gnoja, ki je dajal precej toplote. Za teleta je bilo najbolj tvegano obdobje ob nedavnem navalu mraza, ko je živo srebro padlo preko 24 stopinj Celzija pod ničlo. V tem času so hlev obdali z koruznico in oblogami gnoja, tako da je bila v hlevu nekaj stopinj višja temperatura. Kljub izrednemu mrazu so teleta ostala zdrava ter so normalno pridobivala na teži. Dnevni prirastek je znašal v odprtem hlevu 962 gramov. Pri vsem pa je seveda bila zelo važna sestava krmil in strokovnost zaposlenih. Teleta so bila od vsega začetka pod kontrolo in ugotavljajo, da v odprtih hlevih ni prišlo do pogina, medtem ko se to v zaprtih hlevih večkrat pripeti. Na posestvu sklepajo iz dosedanjih izkušenj, da je nameščanje telet namenjenih za pitanje v tip baby beef, najugodnejše od aprila do 15, septembra, tako da se prilagajajo zniževanju temperature. služenih presežkov nad tarifnimi postavkami. Z vso odločnostjo so se ponekod zavzeli za skrb za delovnega človeka, ki se pravzaprav začenja že na njegovem delovnem mestu z uvedbo sodobnih sanitarno-tehničnih naprav, s povečanjem delovne disciplino in ustanavljanjem obratov družbene prehrane. Ker imajo le večja podjetja obratne menze so člani manjših sindikalnih podružnic predlagali, naj bi se stekala vsa njihova sredstva v posebni'sklad za vzdrževanje, večjega obrata družbene prehrane v Kopru. Na občnih zborih obravnavajo s posebno pozornostjo dosedanje in bodoče delovanje tečajev za ■pridobivanje strokovnega znanja delavcev ter idteološko-politično vzgojo članov sindikata. Med bodočimi nalogami pa so razen sklepov o organizacijski okrepitvi sindikalnih podružnic tudi sklepi, da bodo pomagali pri izbiri kandidatov za člane novih delavskih svetov v gospodarskih organizacijah in priporočila vodstvom podjetij ter delovnim kolektivom glede možnosti izpolnitve petletnega plana v štirih letih. Vse dosedanje razprave so pokazale, da so člani sindikalnih podružnic v minulem letu našli pravo obliko dela in da sindikati postajajo pomembna družbenopolitična organizacija, ki je trdna opora delovnim ljudem v njihovem delu in življenju. Ko bodo zaključeni ti občni zbori bo v prvi polovici aprila občni zbor koprskega občinskega sindikalnega odbora, ki bo dal sedaj izvoljenim sindikalnim voditeljem podružnic še nekaj smernic za njihovo nadaljnje delo. Za koprski občinski praznik, ki bo 15. maja, in za Dan mladosti pripravlja Klub študentov okraja Kcper pohod po Slovenski Istri. V štiridnevnem pohodu bodo štu- Minulo soboto je bil v prostorih bolnišnice v Valdoltri redni občni zbor zdravnikov koprskega okraja, ki so organizirani v istrski podružnici Slovenskega zdravniškega društva. To je bil že 52. sestanek članov podružnice in sta mu prisostvovala tudi podpredsednik OLO Koper inž. Peter Aljančič ter predsednik ObLO Koper Miran Bertok. Svetnik Izvršnega sveta LRS dr. Rudolf Obračune je na .zboru govoril o vlogi društva pri sodelovanju zdravnikov, ko si prizadevajo izboljšati zdravstveno službo. Po njegovem ¡predavanju je -bilo v razpravi govora tudi o zbiranju sredstev za izgradnjo nove bolnišnice in o tozadevni pomoči iepublike. Nato je zastopnik dosedanjega odbora poročal o delu v minulem letu. Iz tega poročila je bilo razvidno, da je podružnica poskrbela za strokovno vzgojo članstva in tudi za to, da so se zdravniki seznanili z organizacijsko administrativnimi posli ter z nekaterimi zdravstvenimi problemi koprskega okraja. Razpravljali so tudi o požrtvovalnosti zdravnikov pri izvrševanju njihove službe ter o aktivnem sodelovanju na področju družbenega .upravljanja pri vseh zdravstVenovzgojnih in Priprave na 8. marec Društvo žena v Ilirski Bistrici je že pričelo s pripravami za proslavo 8. marca. Sklenile so, da bodo 5. marca priredile družabni ■"ečer, 7. marca pa akademijo s sporedom, ki ga bo izvedlo DPD Svobod:? v Ilirski Bistrici. %J7 Te dni praznuje v Pivki Albin Ko'-rošeč svoj 60. rojstni dan, mimo tega pa tudi 10-letnico požrtvovalnega in nesebičnega delovanja na kulturno-prosvetnem področju. S to vrsto dejavnosti se je začel ukvarjati že po prvi svetovni vojni v Trstu in nadaljeval v Postojni in pozneje v Pivki. Pri godbi na pihala DPD Svoboda Pivka Je vzgojil v zadnjih letih vrsto mladih in nadarjenih godbenikov. Skromnemu in zasluženemu prosvetnemu delavcu za njegov življenjski Jubilej Iskreno čestitamo! Tovariši in prijatelji cxt-w is .-fes -.;.-., . :sr.v*< ..-v; mmm* ilSI K ' JM?: mm^M ■ ■■ ^.-'T- Načelnik okrajnega starešinstva Zveze tabornikov Slovenijo Igor Pelan med .razpravo na redni letni skupščini okrajnega starešinstva ZTS Koper, ki je bila minulo nedeljo v koprski občinski dvorani prosvetnih organizacijah. Zdravniki koprskega okraja so lani .priredili več predavanj in s tem širili zdravstveno prosveto med prebivalstvo. Na volitvah je bil ponovno izvoljen dosedanji upravni odbor podružnice in za njegovega .predsednika dr. Polde Hlad-nik. V Portorožu so poleg vsega v teku .razna druga komunalna dela, ki naj pripomorejo k lepšemu zunanjemu videzu tega letovišča in k boljšemu funkcioniranju njegovih komunalnih naprav. Tako je bilo nadaljnje polaganje kanalizacije (ki ga je jeseni začelo izvajati piransko podjetje »Konstruktor«, ki pa nima zadostne tehnične opreme in mehanizacije) pred nekaj tedni zaupano ljubljanskemu podjetju »Slovenija-ceste«, ki zdaj s pospešenim tempom izvaja gradnjo prve faze nove kanalizacije. Te dni polagajo velike cevi v skopane jarke med hotelom »Central« in skladišči solin. Kanalizacija, katere nadaljnjo fazo bodo izvedli prihodnjo jesen in zimo, bo imela nalogo, odvajati vse odpadne vode in nesnago iz Portoroža daleč od kopališč. Zato bo preko čistilne naprave, kjer bodo ostale goste usedline, odpadna voda speljana po ceveh blizu ladjedelnice daleč v morje. Dela pri kopanju jarkov, polaganju cevi in ponovnem zakopavanju jarkov ter popravilu cestišča bodo po zagotovilih podjetja »Slovenija-ceste« dokončana najpozneje do konca marca, ko prispejo prve skupine inozemskih turistov in ko ne bo mogoče več Ivanji grad V letu 1959 so na zborih volivcev v Svetem in v Ivanjem gradu sprejeli sklep o gradnji oziroma podaljšanju vodovoda to so v ta namen uvedli poseben krajevni prispevek v delu. Letos bodo z deli nadaljevali. Osnovna organizacija SZDL v Ivanjem gradu je v svojem letnem delovnem načrtu predvidela, da bodo nj'eni člani opravili pri vodovodu 1200 ur, 500 ur pa bodo delali pri urejevanju vaških poti. Kopriva Člani SZDL v Koprivi so v letu 1959 opravili okrog 1200 prostovoljnih delovnih ur pri popravilu poti in pri preureditvi spomenika padlim v NOV. Na nedavnem sestanku odbora osnovne organizacije so sestavili načrt dela za Teto 1960, v katerem predvidevajo 1800 delovnih ur, zlasti za napeljavo vodovoda do hiš in za vzdrževanje poti. Na sestanku so imenovali tudi več komisij, ki bodo odboru v veliko pomoč. ° dentje obiskali kraje vseh treh obalnih občin, ki so med NOB največ žrtvovali. V zvezi s tem pohodom so imeli študentje pretekli teden posvetovanje s predsednikom ObLO Koper Miranom Bertokom in predstavniki nekaterih političnih organizacij naše občine. Na tem posvetu je bil sprejet program pohoda. Tako bodo študentje med drugim obiskali 19 vasi obalnih občin in povsod položili vence na grobove in spomenike padlih. V teh krajih bodo ob sodelovanju domačih prosvetnih društev izvajali tudi krajš'e kulturne programe v obliki partizanskih mitingov. Na večer občinskega praznika ovirati prometa s takimi gradnjami. Do konca marca bosta tudi Okrajna uprava cest Koper in UKD Piran popravili in na novo asfaltirali vrsto cest lin stranskih poti v Portorožu in P.ranu. __Jule Tako pa v Sežani Razen političnega in organizacijskega dela delovnega načrta osnovne organizacije SZDL -za leto 1960 je zanimiv še drugi del, v katerem so nanizane naloge, ki predvidevajo konkretne akcije organizacije. Iz njih se vidi, kako živo sprfemlja SZDL težnje in potrebe prebivalcev novega sežanskega naselja. V pivi vrsti je ureditev otroškega igrišča, za katerega je prostor že določen. Pri tem delu naj bi sodelovale tudi sindikalne podružnice in mladina. Igrišču za najmlajše sledi še ui'editev odbojkarskega in košarkarskega igrišča pri novi šoli, ki naj bi bilo urejeno že v prvi polovici leta. Tu bo sodelovala tudi šolska mladina. Nadaljnje naloge se nanašajo na skrb za zunanje lice naselja, zlasti ob državnih praznikih in na prostovoljno delo pri urejanju parkirnega prostora pred železniško postajo. Skopo Nad 300 ur prostovoljnega dela so opravili člani SZDL Skopo v ■letu 1959. V letošnjem letu bo ta organizacija posvetila posebno skrb ideološki vzgoji članstva in nudila še večjo pomoč organizaciji Ljudske mladine. Ženam bo pomagala pri proslavi 8. marca, vs'e organizacije pa bo pritegnila k pripravam za proslavo 1. maja. Posebna naloga, ki stoji pred organizacijo SZDL in ZB NOV v Skopem, je postavitev spomenika padlim borcem, ki je bil v načrtu že preteklo leto, pa je bila iz objektivnih razlogov odložena. Laže pri Senožečah Člani SZDL v Lažah bodo v letu 1900 prispevali nad 1100 delovnih ur za razna komunalna dela. 2e doslej so plan realizirali za približno 200 ur. Na njihovo željo je bil tudi nameščen honorarni cestar na cesti, ki pelje v vas. PRIMORSKE PRIREDITVE Koper — V ponedeljek, 29, februarja, gostuje Eksperimentalno gledališče iz Ljubljane. Ob 10,30 za učence obeh osemletk Dickens: OLI-WER TWIST. Ob 16,30 dijaška predstava Dickens: OLIWER TWIST. Ob 20 FAUST. občine Koper bo tukaj nastopil moški pevski zbor primorskj študentov »Vinko Vodopivec« samostojnim koncertom, Ob tej priložnosti se bo predstavil koprskemu občinstvu z razstavo svojih del študent Akademije za upodabljajočo umetnost v Ljubljani Apollonio Zvest. Podobno prireditev pa so imeli štud'entje že preteklo leto v Brkinih, kjer so jih povsod prisrčno sprejeli, zato so prepričani, da bo tudi letošnji pohod prav lepo uspel. dv Posvet gospodarstvenikov PTetekli teden so v Ilirski Bistrici imeli posvetovanje z direktorji, predsedniki DS in upravnih odborov uslužnostnih in proizvodnih podjetij ter predstavniki KZ. Na posvetovanju so razpravljali o družbenem planu za letošnje leto ter o možnosti zbiranja sredstev iz skladov skupne porabe podjetij za gradnjo šole v Ilirski Bistrici. Podjetjem, ki ne dajejo svojim delavcem toplega obroka hrane, je bilo priporočeno, naj skušajo to čimprej urediti! VREME 1 — Upravni odbor PD Vremščica v Vremskem Brito/u je na svoji prvi seji med drugim razpravljal o preureditvi dvorane, ki je last Rudnika črnega premoga. Iniciativni odbor, ki bo pre- | vzel skrb za ureditev dvorane, bo moral zbrati /denarna sredstva, nekaj jih sicer že ima, računa pa tudi na najemnino, ki jo bodo I dobili za nekajmesečno vskladi- i ščenje sladkorja v tej dvorani, j Razveseljivo je tudi. da so pre- | bivalci Vremske doline priprav- j ljcni s prostovoljnim delom ob i obljubljeni materialni pomoči I Rudnika črnega premoga dogra- j diti dvorano, kjer naj bi se v prihodnje odvijalo njihovo kulturno, politično in družabno življenje. SEŽANA 107 — V južnem delu Sežane so začeli te dni graditi ce- i, sto skozi novo naselje, kjer je več, v zadnjih letih zgrajenih stanovanjskih blokov In nekaj poslovnih stavb. Finančna sredstva za izgradnjo ceste črpajo iz tistega sklada, ki ga je ustanovil občinski ljudski odbor in v katerega morajo vplačevati investitorji deset odstotkov od vrednosti objekta. Ta sklad je namenjen komunalni ureditvi okro novih zgradb, to je zgradltv mestnih cest, kanalizacije in nasadov. SEŽANA 3 — Podjetje Petrol bo v Sežani postavilo še nekaj bencinskih črpalk na drugi strani ceste Trst—Ljubljana. Tako bodo vozila, ki vozijo proti Ljubljani, črpala goriva pri novih črpalkah, tista pa, ki so namenjena v Trst, pri sedanjih. S takim poslovanjem bo vsekakor povečana cestno-prometna varnost na tej mednarodni magistrati, pa tudi postrežba bo hitrejša. PRIDVOR 174 — V nedeljo je bil občni zbor krajevne organizacije ZB s 100-odstotno udeležbo. Po plodni razpravi so sklenili zbrati sredstva za spomenik NOB, nuditi pomoč pri šolanju otrok padlih partizanov, priporočiti prošnje tistih članov, ki so potrebni klimatskega zdravljenja ali boljših stanovanjskih pogojev ter prirediti študij o problematiki kmetijstva, da bodo laže nudili pomoč ICZ pri uveljavljanju socialističnih odnosov na vasi. KOPER 67 — Za izpite za delovodje, ki bodo v kratkem v Novi Gorici, se je doslej prijavilo iz koprskega okraja okrog 70 kandidatov. S3 ÊIULÏURA PROSVETA * KULTURA PROSVETA if ¡¡CULTURA PROSVETA it KULTURA PROSVETA Ur KULTURA PROSVETA ir E-CULTURA P 9 LJUBLJANA — Preteklo nede-"Ijo je bil III. občni zbor Prešernove družbe. Predsednik tovariš Boris Ziherl je pozdravil delegate, poverjenike in goste, v svojem poročilu pa je ugotovil, da so nastale v dejavnosti družbe marsikatere spremembe, razširila se je in segla na nova področja. Pri tem je tovariš Ziherl navedel nekaj najvažnejših založniško-poli-tičnih problemov. Novi, razširjeni Glavni odbor Prešernove družbe ima 55 članov iz vrst kulturnih, političnih in javnih delavcev. Ožje Tajništvo GO sestavljajo predsednik Boris Ziherl, podpredsednik Miško Kranjec, tajnik Vinko Trinkaus, blagajnik Tone Fajfar in 30 članov. MARIBOR — SNG je pripravilo redek dogodek: dve krstni predstavi v enem tednu. Uprizorili so dve nagrajeni deli na natečaju Zveze Svobod Slovenije, in sicer Miloša Mikelna GOLOBE MIRU in Mihe Remca MRTVEGA KURENTA. Obe deli ne posegata v čisto domačo, ampak tudi v svetovno problematiko. TRST — Slovensko gledališče pripravlja krstno izvedbo »Manevrov« Jožeta Javorška v režiji Jožeta Babiča in premiera pretresljive drame »Dnevnik Ane 'Frank« v režiji gosta Branka Gombača, režiserja SLG iz Celja. Vlogo Ane bo igrala Mira Sardo-če va, MARIBOR — Letošnjo Prežihovo nagrado,, ki jo podeljuje Založba Obzorja, sta dobila pisatelja Anton Ingolič in mladi Dane Debič. Letos je bila 10. obletnica Preži-hove smrti. OHRID — Prihodnje leto bodo imeli v Makedoniji novo jugoslovansko festivalsko žarišče, ker bo v Ohridu prvi umetniški trienale, na katerem bodo razstavljali najboljši slikarji, kiparji in grafiki. BEOGRAD — V začetku februarja so imeli v gosteh SLG iz Celja. ki je uprizorilo v štirih predstavah tri dela (Korczak in otroci. Kastelka in Prebrisana vdova). Občinstvo in kritika je zelo laskavo sprejela celjske gledališčnike. Humanistično zgodbo o Korczaku in otrocih bomo verjetno videli tudi v Kopru. LJUBLJANA — Konec preteklega tedna je gostoval na odrskih deskah ansambel beograjskega mladinskega gledališča »Boško Bulia«, ki je znan kot najboljši Interpretator najuspešnejših mladinskih del v državi, Predstavili so se s pravljično igro »Lepotica in zver« in z Beneševim »Srečanjem«, ki je namenjeno mladini in odraslim. OB PREMIERI V SLOVENSKEM GLEDALIŠČU V TRSTU 'Aw w v»!»/ Bratko Kreft: BALADA O POROČNIKU IN MARJUTKI Dva, drug drugemu tuja človeka, sta se znašla v vihri revolucije na samotnem otoku. Po krstni uprizoritvi v Ljubljani, ki je bila januarja mteseca, je še tržaško SNG izbralo za svojo novo premiero dramo v šestih slikah našega znanega dramatika Bralka Krefta BALADO O POROČNIKU IN MARJUTKI. Premiera je bila v soboto in repriza v nedeljo (20. in 21. februarja) v Avditoriju v Trstu. Tržaško uprizoritev je režijsko, zvesto avtorjevi zasnovi, pripravil Jože Babic, ustrezno sceno realiziral Ivo Kuferzin, igrala pa sla Mira Sardočeva (Marjutko) in Stane Sta-rešinič (poročnika). Snov za svojo Balado si je sposodil Kreft pri sovjetskem avtorju B. Lavrenjevu, ki je napisal istoimensko povest iz časa revolucije. Delo smo spoznali tudi v slovenskem prevodu, na še v odlični Čahrajevii ekranizaciji pod naslovom »Enainštirideseti«. Pri svoji priredbi se je Bratko Kreft ravnal po načelu, ki ga je med drugim zapisal v uvodu: Drama je dramatično prepesnjena panorama dialektike življenja: ika-rovskih zaletov in padcev, majhnosti in veličine, nemoči in moči človeka. Dramatska dialektika. Nič manj neizprosna, kakor so bili nekoč bogovi. Svoja junaka je pojmoval Kreft kot Romea in Julijo revolucije. Beli poročnik dn -rdeča Marjutka, predstavnika dveh sovražnih taborov, dve življenji na nasprotujočih si tečajih. Na osamljenem otoku se dopolni njuna usoda: med tečajema se spne lok ljubezni, čustvena povezanost za hip razklene človeška nasprotja, pozabita na svojo razredno in politično pripadnost. Toda ne moreta ubežati revolucij-skemu času, idejne silnice so premočne, da bi lahko bila le ljubimca. Ko se pojavi na obzorju, odrešilna ladja, oživi prvotni konflikt med predstavnikoma razredno in duhovno nasprotujočih si taborov in poročnik pade pod Marjutkinimi streli, Marjutka pa pod streli z ladje belih. Martjutko je igrala Mira Sar-dočeva. Vloga je terjala od nje nepotvorjeno vznesenost za revolucijo, zaradi katere je šla v boj in kateri so podrejeni njeni osebni in življenjski cilji. Na drugi strani pa je morala elementarno doživeti ljubezen, preprosto in toplo ljubezensko predanost. To je široka skala čustev, v katerih je lahko pokazala Sardočeva svoje igralske kvalitete. Od ostro podčrtanega idejnega konflikta v začetku je prehodila lirsko privzdignjeni srednji del — ki je po avtorjevi krivdi močno zavrl dra- Prizor iz Kreftove BALADE O POROČNIKU IN MARJUTKI v uprizoritvi SNG v Trstu. Premiera je bila v soboto, 20. t. m., v tržaškem Avditoriju, Delo je režiral Jože 3abič, sceno zasnoval Ivo Kuferzin, igrata pa Mira Sardočeva (Marjutka) in Stane Starešinčič (poročnik) matična napetost — in v moderni katarzi, sociološko racionalisfič-nem posegu v življenje posameznika, ooravnala račun s svojim življenjem. Sardočeva je bila prepričljivejša v ljubezenski igri, kot v prizorih, ko bi morala biti »vsa s tega sveta«, poosebljena in neusmiljena revolucija, odločna ostrostrelka Rdeče armade. Poročnik Staneta Starešiniča je bil bolj bled lik že po avtorjevi zasnovi, čeprav se ne moremo znebiti vtisa, da to ni potrebno. Opora za tako mišljenje nam je sovjetski film »Enainštirideseti«. Res tudi Kreftov poročnik ni tipi- zirani belogardist, pač pa zasanjani intelektualec, obremenjen z vso prtljago svoje razredne pripadnosti, vendar ima premalo krvi za samostojno življenje ob realni Marjutki. St.arešinič je bolj uspel v scenah, kjer je liubimec, kot razumniško kontroliran ujetnik, gardni poročnik s posebno nalogo. Ob koncu velja še podčrtati dejstvo, čeprav je samo ob sebi umevno: igralca, ki jima uspe napenjati intenziteto dve in polurne predstave, ne da bi popustilo gledalčevo zanimanje, imata nesporne igralske kvalitete. To sta Sardočeva in Starešmic znova potrdila. Z. L. ŠOLSKI PROBLEMI V POSTOJNI NOVA OBZORJA, štev. 3—4 Iz vsebine: Anton Ingolič: Srečanje z mladostjo; Pavle Zidar: Iz pesmi; Vito-mil Zupan: Spomladni čudež; Tone Potokar: O Tadijanovičevi liriki; Dragutin Tadijanovič — Tone Potokar: Sedem pesmi; Jože Pogačnik: O začetkih slovenske razsvetljenske misli; Viktor Konjar: Pesmi; Niko Grafenauer: Na letovanju; France Filipič: Nekega jesenskega dne: Ser-gej Vrišer: Razstava mariborskih likovnih umetnikov 1059; Branko Žužek: Pesmi; Branko Rudolf: »Nepriznana leta« razvoja; Marija Vojsko-vič: Ne glej me, sin; Herbert Griin: Mariborska drama; Branko Rudolf: Še en pogovor z Izidorjem Cankarjem; Književne novosti — Viktor Vrbnjak: Nov krajevni zbornik; Bogo Teply: Ob jubileju mariborske "bolnišnice; Publikacije založbe Obzorja — zgodovinski oris NOB; Glosa ob dveh zabavnih romanih; Naša sreča je odvisna od zdravja. V postojnsko osemletko hodi 1.100 učencev, ki so razporejeni v 29 razredov. Pomanjkanje prostorov je tako občutno, da so morali v nižjih razredih uvesti pouk v treh izmenah, kljub temu, da gostuje osem razredov v gimnazijskih prostorih. Pomanjkanje učilnic je potegnilo za seboj tudi resne posledice; učni načrt so morali hočeš nočeš skrčiti, tako da so učenci prikrajšani za utrjevanje predelane snoivi, mimo tega je pa učilnice tudi skoraj nemogoče očistiti in prezračiti. V lanskem šolskem letu je bilo vpisanih na osemletko 1107 otrok, letos jih je 1100, za prihodnje šolsko leto jih pa pričakujejo najmanj 1150 do 1200. V nekaterih razredih presega število učencev že sedaj normativ najvišjega mogočega števila — 46. Kaj bo šele z novim šolskim letom? Pouk v treh izmenah bo moral biti že v četrtem razredu. Ce upoštevamo sedanji položaj in najnujnejše potrebe, bi potrebovali vsaj še šest učilnic. Kje so pa kabineti, delavnice, soba za sprejemanje staršev itd. Šola ima precej učil, lci ležijo brez haska na podstrešju in v kleti. Praktičnega dela gospodinjskega pouka — ki na praktičnem delu tudi temelji — ne morejo imeti, ker nimajo niti primerne kuhinje niti primerne jedilnice. Krožki so zaradi pomanjkanja prostorov že vnaprej obsojeni na neuspeh. Svojevrstno vprašanje je tudi telovadnica, ki svojemu namenu že skoraj ne more več služiti. O tem nam govore zgovorno 'tile podatki: telovadnica meri 136m-, uporablja jo 1866 mladincev in pionirjev, z drugimi besedami povedano — na vsakega pionirja in mladinca pr.de ne več ne manj kot — 0,06 m2 prostora. Je mar zaradi tega kaj nenavadnega, da telesnovzgojno delo v Postojni nekam šepa? Društva, ki bi mo- rala v zimskih mesecih prenesti svoje delovanje v zaprte prostore, so obtičala na pesku in nimajo možnosti, da bi kakorkoli napredovala. Vse šole imajo iz telovadbe skrčen pouk. Telovadnica je zasedena od osmih zjutraj do devetih zvečer. Zaradi tega jo je nemogoče čistiti in prezračiti. Bržkone je šla ugodna priložnost, ko so gradili gozdarsko šolo in pozabili na telovadnico, že mimo. Občinski ljudski odbor si z vsemi svojimi močmi prizadeva, da bi čimprej udarili temelje novemu šolskemu poslopju, zakaj druge rešitve ni. Za to bodo pa potrebna velika denarna sredstva, ki pa jih občina sama ne bo zmogla. Br V nedeljo, 2i. februarja, bo ob 10. url v domu Svobode v Kopru filmska predstava za mladino, pionirje in cicibane. Predvajali bodo celovečerni film ČRNI BISERI. V četrtek, 3. marca, bo ob 20. uri v Vanganelu predavanje RAZVOJ KMETIJSTVA V NAPREDNIH KMETIJSKIH DEŽELAH, Predava inž. Janez Godec. V četrtek, 3. marca, bo ob 20. uri v Marezigah predavanje RAZVOJ KMETIJSTVA V NAPREDNIH KMETIJSKIH DEŽELAH. Predava dr. Franc Juriševlč. V četrtek, 3. marca, bo ob 20. uri v Truškah predavanje RAZVOJ KMETIJSTVA V NAPREDNIH KMETIJSKIH DEŽELAH, Predava inž. Franček Pajenk. * • » Iz gornjega bi nepoučen človek zaključil, da dela samo občinski odbor Ljudske univerze v Kopru. Ker vemo, da to ni res, naprošamo občinske odbore Ljudskih univerz po vseh naših komunah, da nam po možnosti vsaj deset dni za naprej javljajo svoje prireditve ali pa vsaj poročajo na drug način o svoji dejavnosti, UREDNIŠTVO NEVIL SHUTE To je odlomek iz romana SKOZI PEKEL MALAJE, ki je pravkar izšel pri založbi Lipa v Kopru v prevodu Draga Rehbcrgerja in v opremi Jožeta Cente. Delo govori o življenju na Malaji med japonsko okupacijo v zadnji svetovni vojni. Glavna junaka romana sta mlado angleško dekle Jean Paget in avstralski vojak Joe Harman. Knjiga je pisana zelo zanimivo in napeto, spoznamo življenje domačinov na Malaji, kraje v Avstraliji in pretrese nas usoda skupine angleških žena, ki jih ženejo japonski okupatorji neusmiljeno iz kraja v kraj V ateljeju! podjetja Filmservis v Piranu so dokončali snemanje nemškofran-coskega koprodukeijskega filma »Noč v Monte Carlu« (prizor iz filma na sliki). V glavnih vlogah sta nastopala Francoz Eddie Constantin (prvi z leve strani) in Nemka Marion Michel. Podjetje ima v načrtu še več snemanj lijanskih in nemških filmskih podjetij, Triglav-film iz Ljubljane pa bo snemal predvidoma tri domače celovečerne filme S bi m Zvečer je v hišo, v kateri so jih nastanili v Pohoiju, prišel malajski dečko, noseč zeleno platneno vrečo. Rekel je, da ga pošilja neki Kitajec iz Gambanga. V vreči je bilo pet živih črnih petelinov z zvezanimi nogami. Ta pošiljka je Jeani povzročila težave in morala se je posvetovati z Mrs. Trithovo. Nemogoče je bilo zaklati, očistiti in skuhati pet petelinov, ne da bi zbudile pozornosti stražarjev. Prva stvar, ki bi jo stražarja vprašala, bi bila, od kod so petelini. Če bi Jean sama vedela, od \kod so, bi ji bilo laže izmisliti si odgovor. Lahko bi rekla, da so jih kupile z denarjem, ki sta jim ga dala Avstralca, toda teže bi bilo, če bi narednik hotel vedeti, kje v Pohoiju so jih kupile. Na nesrečo je bila Pohoi neprijazna vas. Težave so imeli že, ko je bilo treba izprazniti hišo za žene in zato ni bilo mogoče pričakovati, da jim bodo vaščani kaj dosti pomagali pri laži. Naposled so se odločile, da bodo rekle, da so jih kupile z denarjem, ki sta jim ga dala Avstralca in da so v Berkaporju naročile, naj jim jih pošljejo v Pohoi iz dve ali tri milje oddaljene vasi. To je bila malo verjetna storija, ki ne bi vzdržala dosti spraševanja, toda vedele niso, zakaj bi sploh bilo potrebno preiskovati zadevo. Z obžalovanjem so tudi spoznale, da bodo morale enega izmed petih petelinov podariti stražarjema. Darilo bo omehčalo narednika in ga zapletlo v zadevo ter tako preprečilo kakršnokoli resnejšo preiskavo. Zato je Jean vzela vrečo in šla iskat narednika. Priklonila se mu je, da bi ga spravila v boljšo voljo. »Gunso,« je rekla, »zvečer dober mishi. Kupile peteline.« Odvezala je vrečo in mu pokazala perutnino. Nato je segla vanjo in izvlekla enega petelina. »Za vas.« Nasmehnila se mu je z vso nedolžnostjo, ki jo je mogla pokazati. Narednik je bil zelo iznenaden. Ni vedel, da imajo še toliko denarja. ker niso nikoli mogle kiL-piti kaj drugega kot kokosove orehe in banane, odkar je bil z njimi. »Vi kupili?« je vprašal. Prikimala je. »V Limau. Zelo dober mishi za nas zvečer.« »Kje dobili denar?« je hotel vedeti. Sumničil jih ni, ker ga poprej nikoli niso prevarile, bil je le radoveden. Za bežen trenutek se je Jean pobavila z mislijo, da bi mu rekla, da so prodale nekaj drago-tin, ker se ji je zdelo, da je bolje, če ne omenja Avstralca. Toda premislila se je. Mora se držati storije, ki so si jo izmislile in pretehtale -z vseh strani. »Moški ujetniki dali denar za piščance,« je rekla. »Videli, da smo presuhe. Sedaj imamo dober mishi zvečer. Japonci in ujetniki tudi.« Dvignil je dva prsta »Dva.« Pogrelo jo je. »Enega, ne dva, gunso,« je rekla. »To je darilo za vas, ker ste bili prijazni in nosili otroke in nam pustili, da smo hodile počasi. Pet imamo le, pet.* Pokazala mu je vrečo in skrbno jih je preštel. Sele sedaj je opazil, da so petelini za Vzhod nenavadno veliki in vranje črni. »Eden za vas, štirje za nas.« Spustil je vrečo na tla in prikimal. Nato se ji je nasmehnil, vzel petelina pod pazduho in od- ŽENA IN DOM it ZDRAVSTVO IN VZGOJA it OTROK 1W DRUŽINA it ŽENA IN DOM it ZDRAVSTVO 8N VZGOJA it OTROK PISMO UREDNIŠTVU Leta 1953 je bil v Portorožu ustanovlien Vzgojni zavod »Elvi-re Vatovec« z namenom-, da se v njem šolajo in vzgajajo otroci, ki v normalni osnovni šoli ne morejo napredovati zaradi duševne nerazvitosti in zaostalosti. V začetku je bilo tukaj le 3S otrok, kar je ustrezalo zmogljivosti zavoda, toda potrebe so nas prisilile, da smo sprejeli vsaka leto nove kandidate in je sedaj v domu 66 otrok. Že več let prosimo, da bi nam dodelili vsaj še nekaj prostora, toda vsa naša prizade-vanja so bila kljub vsestranski pomoči okrajnega sveta za kulturo in prosveto v Kovru zaman. Tako nimamo niti osnovnih prostorov, kakor so ambulantna in bolniška soba; od 6 učilnic sta za pouk primerni samo dve, obenem pa gostujemo tudi v portoroški osnovni šoli, kar nam zelo otežkoča izvajanje programa., saj gre izključno za otroke, ki so potrebni specialne vzgoje. Razen tega nimamo niti garderobe, hudo pomanjkljivi pa so tudi sanitarni prostori.. V zavodu so otroci iz vsega koprskega okraja. Otrok, ki bi bili potrebni specialne vzgoje, se javlja vsako leto več. Samo v letošnjem šolskem letu se jih je na novo javilo 53 in od tega smo jih zaradi pomanjkanja prostora lahko sprejeli samo 13. Kje bodo in kako bo z ostalimi otroki, ki niso biti sprejeti, čeprav bi se z istim vzgojnim in tehničnim kadrom lahko pripravljajo na življenje tukaj do 110 otroki ° Kaj lahko naši gojenci dosežejo, pokažejo vsakoletne uspešne razstave ob zaključku šolskega leta. Pralzsa. nam kaže, da pravočasen vpis duševno zaostalih otrok v naš zavod pomeni za slednjega izmed njih možnost, da se bo lahko osamosvojil in preživljal sebe in družino. Brez dvoma PRED 8. MARCEM V SEŽANI Sežanske žene se vneto pripravljajo na praznovanje letošnjega jubilejnega 8. marca — Dneva vseh naprednih žena v svetu. V okviru praznika bodo organizirale poučna predavanja, zaključna svečanost pa bo 7. marca zvečer v kino dvorani. Na tej proslavi bo sodelovala tudi Svoboda. O pripravah na jubilejno proslavo poročajo še iz mnogih drugih krajev v sežanski občini. je tudi vzgojni zavod »Elvira Vatovec« odraz splošne družbene skrbi za našo mladino, zato vprašanje obstoja tega doma. v nobenem primeru ne bi mogli postavljati drugače, kakor da je treba nujno najti izhod, da bi prizadetim učencem v boljših pogojih pomagali do osamosvojitve. J. D. OPOMBA UREDNIŠTVA: Tudi na Svetu za kulturo in prosveto OLO Koper in na OliLO Piran si že več let prizadevajo, da bi našli Čimprej zadovoljivo rešitev. V tem prizadevanju pa jih motno ovira dejstvo, da je vzgojni zavod »Elvira Vatovec« v zelo neprimernem okolju, kjer ga nikakor ne kaže preurejati oziroma dograjevati. Torej pride v poštev edinole preselitev doma v ustreznejše prostore in v tej smeri se to vprašanje tudi ugodno razvija. Bojazen, da bi zavod ukinili, je torej odveC. Vsekakor pa bi le industrijsko razvit kraj bil primeren za tako šolo, saj je tudi učni načrt za te otroke prikrojen tako, da razvijajo v prvi vrsti svoje ročne spretnosti in se s tem neposredno pripravljajo za delo v industriji. Na Okrajnem svetu za kulturo in prosveto v Kopru so nam povedali, da Portorož kot turistično središče ne ustreza kot sedež zavoda, zato so izčrpno proučili že več variant za preselitev v ustreznejše okolje. Prva dva predloga, da bi premestili zavod v Tomaj ali Dutovlje, so ovrgli prav tako iz razloga, ker bi bili otroci tamkaj precej izolirani, zato pa so ostali pri tretjem predlogu, da bi zavod naselili v Ilirski Bistrici. Predlog je sprejel tudi Občinski ljudski odbor v Ilirski Bistrici, kjer so pospešili gradnjo novega šolskega poslopja in tudi gospodarske organizacije pomagajo z izdatnimi prispevki. Verjetno bo selitev že prihodnje leto. Upamo, da bo naše pojasnilo olajšanje tudi za starše, ki so bili za svoje otroke v tem zavodu spričo nejasnega stanja precej zaskrbljeni. 'HI-rai^ ^ Kompleti so lahko tudi iz podobnega in ne vedno le iz enakega blaga, kot vidimo pri tem modelu. Obleka je iz pepita, sedemosminska jopa pa iz karirastega blaga. Nova spomladanska moda obeta take kombinacije. Že sredi marca bomo po vseh občinah našega okraja pričeli s cepljenjem proti davici, teta-nusu in oslovskemu kašlju; obenem bomo ponovno cepili šolarje proti kozam in davici. Vsi otroci, ki so rojeni 1, 1959 in tisti, rojeni 1958, ki preteklo jesen niso bili cepljeni, bodo cepljeni proti davici, tetanusu in oslovskemu kašlju, in sicer trikrat zaporedoma v enomesečnih presledkih. Vsi učenci prvega razreda ljudske šole in tisti iz drugega razreda, ki lansko leto niso bili cepljeni, bodo ponovno cepljeni proti kozam in davici. Prav tako bodo cepljeni proti kozam, vsi učenci zadnjega razreda osemletk oziroma tisti, 'ki zadnje leto obiskujejo ljudsko šolo. Ce pa kdo od otrok v prvem razredu ljudske šole sploh še ni bil nikoli cepljen proti davici in tetanusu, bo dobil letos po dve injekciji ter prihodnje leto še eno. Starši bodo dobili pozivnice od občinskega ljudskega odbora za vsakega otroka, ki ga morajo dati cepiti. Na pozivnici bo napisano, kdaj in kam morajo pripeljati otroka na cepljenje. Opozarjamo, da bodo tisti starši, ki otroka iz neupravičenega razloga ne bi pripeljali na cepljenje, kaznovani. Po vsakem popolnem cepljenju bodo starši prejeli izkaznico. Proti otroški paralizi (polio-mielitisu) bomo cepili en mesec po končanem spomladanskem cepljenju. Proti kozam bomo cepili letnik 1959 v septembru in oktobru. V preostalem času pa bodo ekipe protituberkuloznih dispanzerjev besežirale (cepile proti tuberkulozi). Iz navedenega je razvidno, da bo trajalo cepljenje preko celega leta in zamudnikov ne bo mogoče naknadno cepiti. Zaradi tega naj starši redno pripeljejo otroke na cepljenje. Okrajni higienski zavod Koper IZ PRAKSE NAŠIH SODIŠČ krpice z gnjatjo 36 dk£ moke, 2 jajci, roda; »lan krop; 5 dkg surovega masla, z rumenjaka; l/t kg prekajenega mesa, 2 dl smetane, sneg iz 2 beljakov. Iz presejane moke, jajc in malo vode ugnetemo trdo testo, ga razdelimo na hlebčke in pustimo počivati pod kožico. Nato ga tanko razvaljamo, osušimo na prtu in zrežemo na krpice. Le-te skuhamo v slanem kropu, obli jemo x mlačno vodo in dobro odcedimo. Posebej umešamo surovo maslo x rumenjaki, dodamo na kocke zre-zano kuhano prekajeno meso, smetano, krpice in sneg lz dveh beljakov. Zmes zvrnemo v poma-Ičen pekaC in jo '/< ure pečemo v pečici. BERITE IN ŠIRITE J t O/P s Število kaznivih dejanj mladoletnikov pri nas močno pada. To razveseljivo ugotovitev si lahko tolmačimo le kot splošno skrb družbe za mladi rod, skrb za njeno vzgojo in pravilno usmerjanje mladine v poklice, kjer lahko uspeva. Socialni položaj mladinca ali mladinke ni več ovira za njun razvoj, zato pa sta prizadevnost in sposobnost osnovni pogoj v doseganju uspehov. V. mladinskih in številnih drugih organizacijah, kjer se mladina v prostem času izživlja v koristnem delu in zdravi zabavi, sprejemajo pravilna življenjska vodila, ki jim omogočajo vključevanje v vse oblike družbene, politične, kulturne in drug.h dejavnosti. Tudi škodljivi predsodki, da mladina ne zmore odgovornih mest v našem gospodarstvu, vse bolj kopnijo in niso redki primeri, da so prav zdrave pobude najmlaj- šel z njim proti kuhinji, kjer se je zanj pripravljala večerja. Tisti dan je v Kuantanu nastalo veliko razburjenje. Krajevni poveljujoči oficir je bil kapetan Sugamo, ki ga je zavezniško sodišče za vojne zločince leta 1946 obsodilo na smrt zaradi zverin-stev, ki jih je počel v taborišču 302 na železnici Burma—Siam v letih 1943 in 1944. Njegova naloga v Kuantanu je listi čas bila ta, da je skrbel za prevoz železniškega materiala iz vzhodne Ma-laje v Siam. Stanoval je v hiši prejšnjega okrožnega komisarja za Kuantan, ki je gojil okoli 20 črnih leghcrrnskih kokoši, ki jih je posebej dobil iz Anglije leta 1939. Ko se je kapetan Sugamo tisto jutro zbudil, je manjkalo pet njegovih črnih leghorncev in pa zelena vreča, ki je včasih služila za pošto, sedaj pa so v njej imeli žito za kokoši. Kapetan Sugamo je bil zelo r.azburljiv človek. Poklical je vojaško policijo in ji ukazal prijeti tatu. Sum je takoj padel na Avstralca, ki sta bila znana kot največja zmikavta v okrožju. Imela sta za to dosti priložnosti, ker jima je njuna služba dovoljevala precej svobode. Kamione je bilo treba oskrbovati in jih polniti z bencinom, dostikrat tudi ponoči, ko je bilo težko ugotoviti, kje se Avstralca nahajata. Preiskali so njuni ležišči, da bi našli kakšno perje ali pa vrečo, naleteli pa so le na zalogo konserv in cigaret, Tet so izginile iz intendantovega skladišča. Kapetan Sugamo se s tem ni zadovoljil in se je še bol j raz-besnel. S tem je bila ponižana njegova avtoriteta, zakaj tatvina pri poveljujočem oficirju je bila žalitev njegovega položaja in s tem tudi. japonske cesarske armade. Ukazal je preiskati ves Kuantan. Naslednji dan so japonski vojaki pod vodstvom vojaške policije prebrskali vse hiše, da bi našli kaj črnega perja ali zeleno vrečo. Preiskava je bila brezuspešna. Razmišljajoč o žalitvi, ki je prizadela njegovo vojaška čast, je kapetan ukazal preiskati tudi poslopje, kjer je prebivala četa njegovih vojakov. Tudi tu niso nič našli. Ostal je še en izhod. Trije izmed kamionov, ki so jih vozili Avstralci, so bili na cesti, bodisi v Jerantut ali pa iz njega. Naslednji dan je Sugamo poslal lahek kamion s štirimi vojaškimi policisti na cesto, da bi poiskali kamione in zaslišali šoferje, straže in vsakogar, ki bi vedel kaj o zadevi. Med Pohoijem in Blatom so naleteli na skupino žensk in otrok, ki so nosili razne svežnje. Na čelu je korakal japonski narednik, s puško na eni rami in z zeleno vrečo na drugi. Ob škripanju zavor se je kamion ustavil. Naslednji dve uri je Jean vztrajala pri svoji zgodbi, da sta ji Avstralca dala denar in da je perutnino kupila v Lumau. Kar na cesti so jo zasliševali z vedno pona.vljajočimi se vprašanji. Ko so videli, da jih hoče speljati v zmoto, so jo pričeli tolči po obrazu, brcati v koleni in stopati s težkimi vojaškimi čevlji po njenih golih nogah. Vztrajala je na laži z obupno odločnostjo, vedoč, da je to slaba zgodba in da ji ne verjamejo. Vendar ni vedela, kaj naj jim drugega pove. Ob tem so se po cesti pripeljali trije kamioni. Narednik je takoj spoznal šoferja drugega kamiona, Harmana, in ga privedel pred Jeano z nasajenim bajonetom. Narednik vojaške policije je vprašal: »Ali je ta?« Jean je obupano rekla: »Govorim jim o štirih dolarjih, ki ste mi jih dali, da kupimo peteline, Joe, toda nočejo mi verjeti.« Vojaški policist je rekel: »Ti si ukradel peteline. Tu je vreča.« Avstralec je gledal Jeanin okrvavljeni obraz in okrvavljene noge. »Pustite jo pri miru, vi prekleti svinjski bastardi,« je rekel jezno v svoji počasni queensland- | ski govorici. »Jaz sem ukradel te svinjske peteline in jih dal njej, in kaj zato?« V moji londonski sprejemnici se je pričelo temniti, prezgodaj temniti zaradi deževnega popoldneva, Dež je še vedno tolkel po šipah, Dekle je sedelo in strmelo v ogenj, zamišljeno v svoje žalostne spomine. »Križali so ga,« je rekla mirno, »Odpeljali so nas vse skupaj v Kuantan, mu z žeblji pribili roke na drevo in ga bičali do smrti. Prisilili so nas, da smo to gledale.« ših članov organov delavskega in družbenega samoupravljanja odločilne pri ugotavljanju napredka in uspehov številnih gospodarskih organizacij. Brez dvoma so to osnovni elementi in odločilen zaveznik naše družbe pri zatiranju mladinskega kriminala. Primer Okrajnega sodišča v Piranu, kjer so imeli v minulem letu samo dva primera kaznivih dejanj mladoletnikov, potrjuje našo ugotovitev. Še več; značaj kaznivih dejanj večine mladoletnikov obeležuje v pretežni meri lahkomiselnost in mladostna neizkušenost, zato pomeni domala za vse že prvo srečanje s sodiščem zadosten vzgojni ukrep. Sicer je res, da sodišču ne odstopajo vedno vseh prestopkov mladoletnikov, vendar gre tudi tukaj za mladino, ki je prišla v nasprotje z zakonom zaradi neurejenih družinskih razmer, torej za lažje prestopke, kjer zadostuje največkrat že enkratno posredovanje organov Tajništva za notranje zadeve ali organov socialne službe in mladinskega varstva. Ugotovitvi Okrajnega sodišča v Piranu, da vprašanje vzgojno neprilagojene mladine na našem Obleke za večerne zabave in plese v pustnem času so lahko tudi kombinacija tafta in žameta. Na naši sliki vidite tak model, ki ima fingiran bolero in spredaj vložek iz žameta. Seveda pa si lahko tudi privoščite, da je iz žameta cela bluza in nosite čeznjo pravi bolero iz talta področju ni več problem, se brez dvoma lahko pridružijo tudi ostala sodišča. S popolno ustalitvijo prebivalstva pa se bo stanje še popravilo in z gotovostjo lahko trdimo, da bodo našim sodiščem postali mladoletni prestopniki že v doglednem času povsem neznani. (bb) SODOBNO GOSPODINJSTVO ŠT. 1/60 Prva letošnja številka »Sodobnega gospodinjstva« prinaša zanimiv uvodnik o prodiranju modernizacije tudi v kmečka gospodinjstva, kar bo skupaj s spremenjenimi odnosi na vasi in z intenzivnejšo prozivodnjo moralo razbremeniti kmečko ženo pri njenem delu v gospodinjstvu. Za vsa gospodinjstva je zanimiv članek o novi obliki pomoči družini — negi bolnikov na domu. V tej številki beremo tudi o višji gospodinjski šoli, ki je z uvedbo gospodinjskega pouka v osemletkah in z razvojem družbene prehrane postala naša zelo pomembna šola. Ob izidu Gospodinjskega koledarja s knjigovodsko prilogo je prav, da opozarja »Sodobno gospodinjstvo« s posebnim člankom na gospodinjsko knjigovodstvo. Plin vse bolj prodira v naša mestna in kmečka gospodinjstva, zato bodo bralci z zanimanjem prebrali navodila za ravnanje s plinom in plinskimi napravami. 'Gospodinjska kurišča in domača go-«riva so pri nas še zelo neobdelano področje, zato je za pozdraviti vsako razpravo o tem važnem vprašanju. »Sodobno gospodinjstvo« objavlja v tej številki prvi del članka o gorivih in ekonomičnosti kurjenja v gospodinjstvih. Tudi v tej številki najdemo dve stalni rubriki: Načrt dobite na Zavodu in Odgovore arhitektov vprašanje bralcev. »Ni vseeno kako je delovna oblek" sešita« — je naslov članka, ki daje konkretna navodila za krojenje in izdelavo ženskih delovnih oblek. Vsa navodila so prikazana tudi v skici. S prvo letošnjo številko je revija »Sodobno gospodinjstvo« uvedla zelo zanimivo rubriko, ki je bo vesela marsikatera bralka. Gre za preizkušanje izdelkov domače industrije. Gospodinjstva kot potrošniki, katerim so ti izdelki namenjeni, lahko s svojim kritičnim mnenjem zelo vplivajo na kakovost posameznih izdelkov, ki mnogokrat ne ustrezajo popolnoma svojemu namenu, dostikrat pa celo prekašajo po kakovosti podobne tuje izdelke. V času, ko postaja družbena prehrana važen laktor v življenju naših delovnih ljudi, predvsem pa gospodinjstev, kjer sta zaposlena oče in mati, je za pozdraviti tudi take prispevke, kot je članek o družbeni prehrani. Slej ko prej bodo naša gospodinjstva spoznala prednosti prehranjevanja izven doma. Da pa bo hrana v obratih družbene prehrane res ustrezna, bodo morala kot potrošniki tudi aktivno pomagati stanovanjskim skupnostim in vodstvom obratov družbene prehrane. Ob koncu najdg^ mo v tej številki še nekaj recept, za pripravo večerlj doma. o o o V/ Koprsko podjetje »Slavnik« do-azuje, da po nravici nosi naziv avtoturistično podjetje. Medtem ko je bilo v preteklih letih znano sirom Slovenije predvsem zaradi svojih prevozov z modernimi in ■udobnimi avtobusi ter zaradi kvalitete del svojih mehaničnih delavnjc in kot transportno podjetje, se je lani začelo že močno uveljavljati tudi kot turistično podjetje. wî; Na nedavni seji upravnega odbora Avto-moto društva Koper so razpravljali o delovnih nalogah članov in o pripravah za proslavo 10. obletnice AMD Koper, Ta jubilej bodo proslavili z vrsto športnih prireditev in z organiziranjem cestno-hitrostnega avto-moto tekmovanja za državno prvenstvo, ki bo 29, maja v Portorožu. Na tej seji je predsednik občinskega odbora Ljudske tehnike Marko Rai-per podprl zamisel AMD Koper, naj 1 v Kopru zgradili dom Ljudske tehnike. Nato so odborniki imenovali posebno komisijo, ki bo proučila možnost uresničitve tega nadvse koristnega predloga. Seji so prisostvovali tudi zastopniki Vojnega odseka in odseka za narodno obrambo pri ObLO Koper, saj so odborniki razpravljali tudi o bodočih nalogah društva pri vzgoji obveznikov predvojaške vzgoje in vojaškega starešinskega kadra. Občni zbor tega društva pa bo v nedeljo, G. marca, na katerega so vabljeni razen članov tudi prijatelji avto-moto športa, saj bodo zanimive razprave o dosedanjem delu AMD Koper ln o njegovih nalogah v letošnjem jubilejnem letu. V. P. Medtem ko je še leta 1958 imelo samo 3 pogodbe z inozemskimi potovalnimi agencijami, katerim je posredovalo prodajo 120 ležišč v naših letoviščih, je lani povečalo svoje turistične posle za 345 "/o. Še lepše nerspektive se kažejo poujctju za letos. Centrala »Slav-nikove« turistične službe v Portorožu je že sklenila pogodbo za zasedbo nad 1000 ležišč za skoraj 6 mesecev v raznih krajih našega obalnega področja. Sklenila je tudi že pogodbe za stalno zasedbo nad 170 sob pri zasebnikih v Portorožu in Piranu. Lani je »Slavnik« izvedel 136 transferjev (prevozov inozemskih gostov od vlakov ali letališč na določeni postaji v inozemstvu v naše hotele in nazaj), na katerih je prepeljal nad 11 tisoč gostov, kar je skoraj še enkrat več kot leta 1958. Za letos so pogodbe za transferje še močno povečane. Slavnikovi avtobusi bodo dova-žali goste v- naša letovišča redno večkrat tedensko iz Gradca, Beljaka, Trbiža, Trsta, Benetk in celo iz Colle Isarco ob avstrijsko-italijanski meji. Lani je turistična služba »Slav-nika« organizirala 573 izletov, ki so se jih udeležili predvsem inozemski turisti, skupaj nad 22.400 oseb. Tako ima torej »Slavnik« nemajhno zaslugo, da tujci spoznavajo lepote in naravne ter kulturne zanimivosti naše domovine, 'kar vsekakor vpliva posebno v obliki ustne propagande na Tovarna ključavnic »LAMA« v Dekanih je končno le prebolela svojo proizvodno krizo, ki jo je povzročil uvoz ključavnic iz inozemstva. Podjetje je svojo proizvodnjo v glavnem že preusmerilo 4n začelo izdelovati nove artikle. Organi delavskega samoupravljanja pa se ukvarjajo z načrti, po katerih naj bi tovarno rekonstruirali in razširili m-oizvodnjo. * s * Pred nedavnim je ustanovila mladinska organizacija v podjetju klub mladih proizvajalcev, ki so si takoj zavihali rokave. S pomočjo občinskega komiteja LMS so sestavili program izobraževanja, ki naj bi nudil mladim delavcem splošno izobrazbo in jih podkoval tudi o vseh oblikah dela ^vskega samoupravljanja.. * * * V kratkem bodo ustanovili odbor Ljudske tehnike, 'ki pa ne bo zajel v svoj delokrog le tovarne »LAMA«, marVeč vsa podjetja na dekanskem področju, mimo tega pa tudi obe šoli, v Dekanih in Škofijah, in samo vas Dekani. Glavno torišče bo pač poživitev dela med mladino, ki še vedno nima pravega razvedrila in načina izživljanja v prostem času. V Dekanih so prepričani, da bodo doživeli takšen uspeh, kakršnega pričakujejo. * * * 15. februarja so odprli v podjetju na pobudo sindikalne podružnice obratno menzo, ki pripravlja v času .premora obrok to- Gorjansko Žo prve dni letošnjega leta se je v organizacijo SZDL vključilo 37 novih članov. Na nedavnem množičnem sestanku so člani 'SZDL ugotovili, da so samo v drugem polletju preteklega ¡Teta opravili nad 800 prostovoljnih delovnih ur pri popravilu 1.200 m dolgih vaških poti, za kar so navozili tudi okrog 80 kubičnih metrov gramoza. V letošnjem letu pa bodo popravili še druge poti v vasi in pot na Kremenjakih. Izrazili so tudi željo, da se v Gorjanskem postavi še šest javnih luči, v Nadrožici .pa še ena javna luč. Prav tako si organizacija SZDL prizadeva, da bi se rešilo vprašanje vodovoda, ki bi ga bilo treba nujno popraviti, pri čemer bi tudi sami veliko pomagali. Na sestanku so ustanovili tudi ^eč komisij. -er pl'e malice po zmernih cenah. Začetek je bil zadovoljiv, vendar bo treba pritegniti ves kolektiv. * * * V tovarni so ugodni pogoji za uvajanje dela po učinku. Uvajajo skupinske in posamične norme; dela oddajajo na akord po enoti proizvoda. Uspeh ni izostal, o tem že priča proizvodni rezultat v januarju. Tako upajo, da bo podjetje do prve polovice leta gospodarsko že absolutno pozitivno. K. O. Uspešen zaključek V petek so v Ilirski Bistrici zaključili z ipraševanjem prve skupine delavcev iz živilske stroke, 'ki so obiskovali tečaj. Izprašanih je bilo 63 tečajnikov. Od teh sta bila dva zavrnjena in bosta morala izpit ponavljati. Zadnji dan izpraševanja je bil prisoten tudi okrajni sanitarni inšpektor dr. P. Hladnik. g. j V nedeljo dopoldne so se zbrali v Kopru taborniki vsega okraja, da ■na letni skupščini pregledajo svoje delo, ga kritično ocenijo tar napravijo načrt za bodoče naloge. Vsestranska je dejavnost tabornikov. Posebnost njihovega dela, je vodov sistem, kjer se mladina od 7. leta dalje zbira v manjših skupinah enake starosti in enakih nagnjenj. V vodu se odvija večina življenja skozi vse leto, Pri večjih nalogah sodelujejo čete in odredi. V zadnjem letu se je organizacija precej razširila, tako da imajo svoje enote v sedmih krajih. Prav tako pa se je tudi povečalo število članov, saj je zdaj skoraj še enkrat večje kakor pred dobrim letom. Najmočnejša enota je v Kopru. Na skupščini pa so tudi ugotovili, da je večina mlajšega članstva dijakov in učencev, da pa je zelo malo delavske in kmečke mladine. Iz mest in večjih središč bodo skušali razširiti svojo dejavnost tudi v vasi in tovarne. Posebne pozornosti je pri tabornikih deležna delovna vzgoja in to z .izdelavo individualnih in kolektivnih ročnih del ter z delovnimi akcijami, kakor so po- nadaljnji porast zanimanja tujcev za naše kraje. Iz letnega poročila podjetja je razvidno, da je turistični sektor prekoračil plan za okroglo 25 °/o. V letu 1960 pa ima ta sektor še večje in odgovornejše naloge. Razen povečanja dosedanjih uspešno izvajanih nalog bo oddelek za domači turizem posvetil še posebno pozornost organiziranju izletov in potovanj tudi za domače goste in pomagal pri organiziranju dopusta za naše ljudi. S pomočjo hidrogliserja, ki bo prvo tovrstno prometno vozilo v Jugoslaviji, bo podjetje omogočilo vrsto hitrih in prijetnih izletov vdolž Jadranske obale, pripomoglo pa bo tudi k izboljšanju zvez med našimi obalnim^ kraji. \3 Da bodo turistični. delavci v raznih poslovalnicah podjetja v resnici dobro zmogli svoje delo, je že tretji mesec v teku zanje vsakodnevni popoldanski tečaj, ob koncu katerega bodo strogi izpiti. Juile Lenassi Minulo soboto so imeli tudi člani Sindikalne organizacije uslužbencev OLO svoj letni občni zbor. Kljub obolelosti številnih članov podružnice je bila udeležba zadovoljiva, kar je dokaz, da je tudi vloga te politične organizacije v življenju in delu uslužbencev okraja odločilnega pomena. S in d i k aln a p o d ružn i c a Okr a j nfe g a ljudskega odbora Koper, ki šteje 181 članov, je nudila v minulem razdobju svojim članom možnost udeležbe na raznih tečajih, seminarjih in predavanjih, kar očitno kaže na to, da je bila glavna točka programa posvečena strokovnemu in splošnemu izobraževanju. Posebno pozornost je vodstvo OLO Koper ob sodelovanju sindikalne podružnice posvetilo strokovnemu iz,Dopolnjevanju uslužbencev. Tako je 12 uslužbencev opravilo strokovni izpit, 7 kandidatov ^a izpit za prehod v višji plačilni razr'ed. Večje število članov kolektiva pa si je pridobilo kvalifikacijo na raznih strokovnih šolah kot štipendisti okraja, ki je v ta namen določil več milijonov dinarjev. Dopolnilne oblike izobraževanja pa je sindikalna podružnica posredovala svojim članov na raznih •nredavanjih, na katerih so v glavnem obravnavali namen ter način ocenjevanja, okrajni družbeni plan, analizo delovnih mest in organizacijo dela. Sem lahko Te dni je spet na obisku pri nas naš stari znanec Veli Jože — veliki plavajoči žerjav. Med Izolo in Koprom dviga iz morja še zadnje ostanke po-toDljene potniške ladje »Itex« in jih naklada na maono, s katero bodo staro železjc prepeljali na Reko v ladjedelnice in spet prelili v ladijsko železo prištejemo tudi jezikovne tečaje, za katere pa je bilo med člani sindikata premalo zanimanja in so morali nekatere oblike iz sploš-noizobraževalnega programa opustiti. Na občnem zboru je bilo tudi govora o letošnjih letovanjih oziroma izkoriščanju letnih dopu-stop za člane roodružnice. Ker pa edini počitniški dom za uslužbence te stroke v Radovljici ne zadošča potrebam, je sindikalna podružnica skupno z okrajnim vodstvom razglabljala o možnosti nakupa lastnega počitniškega doma na Gorenjskem, vendar so ta načrt zaradi pomanjkanja sredstev začasno opustili. b Prejšnji teden so imeli na Občinskemu ljudskem odboru Ilirska Bistrica sejo s predsedniki krajevnih odborov in predsedniki volilnih odborov SZDL. Razpravljali so o družbenem planu in proračunu za letošnje leto. Precej govora je bilo okrog komunalnih del po vaseh. Ugotovili so. da bi v letošnjem letu potrebovali poleg prispevkov, iki jih bodo dali vaščani, mnogo več denarnih sredstev, kakor jih je na razpolago, za ureditev najnujnej-šeh komunalnih objektov. Ker so predvidena finančni sredstva minimalna, so sklenili, da naj bi čimveč prispevali volivci s prostovoljnim delom in s samoprispevki. gozdovanje, zbiranje starega železa in podobno. Imajo pa še čisto svojske oblike izživljanja. Sem lahko prištevamo opravljanje izpitov in veščin, tekmovanja v taborniškem mnogoboju, razne nohode in podobno. To se je odvijalo v samih enotah v lanskem jubilejnem letu 40-letnice ustanovitve KPJ in SKOJ, ko so se taborniki koprskega okraja v velikem številu udeležili razen tekmovanja »Ob žici okupirane Ljubljane« in Zle-ta tabornikov pomorcev še Zbora mladine na Podstenieah v partizanskem Rogu in proslave pete Zemaljske konferencije KPJ na Dubravi pri Zagrebu. S svojo številno udeležbo so pripomogli — in to ne malo — da je bila izpolnjena obveza vseh slovenskih tabornikov. Taborniki so skromni, včasih še preveč. Veliko premalo govore o svojem delu, veliko premalo propagirajo taborništvo. Pripravili so nekaj propagandnih taborov ter javnih tabornih ognjev. Tudi kulturno-prosvetno delo je med taborniško mladino zaživelo. Koprčani so si sami napravili lutkovni oder, pa tudi druge enote imajo svoje pevske zbore, folklorne skupine in še marsikaj. Zaključek celoletnega dela tabornikov pa so tabori. Značilnost lanskoletnih je bila ta, da so enote iz obalnih krajev odšle na taborjenje v gozdove, enote »celinskega« dela okraja pa so vse taborile ob morju. Čas na taborjenju so uporabili za izlete, za medsebojno spoznavanjfe, saj so ■taborili povsod v neposredni njihovi bližini tudi taborniki iz drugih krajev Slovenije. Tekmovali so med seboj in veselo preživeli prijetne dni v delu in razvedrilu. Ne malo pa so taborniki sodelovali tudi z drugimi sorodnimi organizacijami ter političnimi in oblastvenimi organi. Danes lahko smelo trdij o, da so se uveljavili kot močan politično vzgojni či-nitelj med mladino. V letošnjem letu bo vsa njihova dejavnost v znamenju proslav v počastitev V. kongresa SZDLJ, za čim boljšo izvedbo Dneva mladosti in v čast 15-letnice osvoboditve. Program so si široko zastavili in v sodelovanju z .mladino in s pionirji ga bodo v celoti izvedli, Taika je njihova obljuba in ne dvomimo, da jo bodo izipolnili. R. M. Jugoslovanska trg. mornarica PRESEGLA PETLETNI NAČRT Po najnovejših statističnih podatkih šteje jugoslovanska trgovska mornarica 351 ladij s skupno 624.000 BRT in preko 900.000 ton nosilnosti. Tako je v 5-letnem načrtu predvideno povečanje ladjevja naše trgovske mornarice na 536.242 BRT in 800.000 ton nosilnosti že znatno preseženo. Strokovnjaki predvidevajo, da se bo do konca leta 1961 trgovska mornarica tako povečala, da bo štela en milijon BRT. ■ RAZVIJA SE POMORSTVO V ISTRI Razvoj pomorstva v slovenskem delu Istre je že znan, saj v Piranu deluje »Splošna plovba«, ki je danes drugo najmočnejše ladijsko podjetje v državi. Manj znan pa je razvoj pomorskega gospodarstva v hrvaški Istri, kjer je najbolj znana ladjedelnica »Uljanik« v Puiju. V Puliu pa je še ena manjša ladjedelnica »Crvena zvezda«, ki je šele v letošnjem letu prešla od gradnje v lesu na gradnjo železnih ladij. V Uma.gu že več let deluje ladijsko podjetje »Kvarner«, ki ima 2 manjši motorni ladji »Mirno« in »Savudri-jo«. V letošnjem letu je Republiška komisija za revizijo investicijskih pogramov NR Hrvatske odobrila podjetju »Kvarner« investicijski program za gradnjo treh ladij z nosilnostjo vsaka p.o 12.540 ton. Ladje bo zgradila ladjedelnica »Uljanlik« v Pulju v 3 letih. Tako bomo dobili na severnem delu Istre še eno močnejše ladijsko nodjetje. Tudi v Pulju so se odločili za organizacijo ladijskega podjetja. Tako je Občinski ljudski odbor Puli že ustanovil pomorsko podjetje »Istraplovid-ba«. V začetim nameravajo nakupiti nekaj starih ladij nosilnosti okrog 10.000 ton, kasneje pa bodo naročili gradnjo nekaterih modemih nlovnih enot v ladjedelnici »Uljanik« v Pulju. P/l »BIHAC« je 21. februarja priplula iz Benetk v Zeleniko, kjer razklada M/l »BLED« je 19. februarja priplula v New York, kjer razklada M/l »BOHINJ« je 23. februarja priplula na Reko, kjer naklada M/l »BOVEC« je 13. februarja priplula v Trst, kjer razklada tovor P/l »DUBROVNIK« je 22. februarja priplula v Antwerpen, kjer raz- M/l »GORANKA« je 19. februarja priplula v Mobile (ZDA), kjer naklada tovor za Beyrouth in Port Said M/l »GORENJSKA« je 19. februarja odplula iz Aleksandrije za ¡Benetke in Trst P/l »LJUBLJANA« je 20. februarja priplula v Split, kjer razklada M/l »MARTIN KRPAN« je 25. februarja odplula iz Trogira na Reko M/l »PIRAN« je na Reki, kjer naklada tovor za Japonsko, kamor krene 10. marca P/l »POHORJE« je 20. februarja odplula z Reke za Liverpool P/I »ROG« je 19. februarja odplula iz Victorije za Južno Afriko P/I »ZELNEGORA« je 15. februarja plula mimo Singapura na poti za Kawasaki na Japonskem, kamor prispe 2, marca Naša največja potniška ladja Splitska ladjedelnica »SPLIT« je izdelala načrte za potniško motorno ladjo velikosti 5.000 BRT. Po načrtih bo to največja in najmodernejša potniška ladja, 'ki bo zgrajena v Jugoslaviji. Po načrtu bo ladja dolga 133 metrov, široka 17 metrov in bo plula z brzino 18 morskih milj na uro. Lahko bo v svojih kabinah preo'eljala štiri sto potnikov, imela pa bo prostora tudi za 2.400 ton blaga. Poleg ostalih modernih naprav je predvidena na zadnjem delu ladje še garaža za prevoz osebnih avtomobilov. S i O/V S N $ HT Ï V SLEHERNO HIŠO SLOV. PRIMOR.TA! KOPER: IG.. 27. in 25. februarja ameriški barvni cincmascope film 50.000 MILJ POD MORJEM; 20. februarja in L marca indijski film KRALJICA JANŠI J A; 2. in 3. marca angleški barvni cincmascope film SPOMINI IZ ITALIJE. IZOLA: 20. februarja italijanski barvni film DEKLE Z REKE; 27. In 28 februarja indijski barvni film KRALJICA JANSIJA; 29. februarja in 1. marca angleški barvni clne-mnseope film SPOMINI IZ ITALIJE; 2. in 3. marca ameriški cincmascope barvni film NA SVIDENJE, RIM, POSTOJNA: 27. in 28. februarja jugoslovanski barvni cincmascope film MIHAEL STROGO V; i. m 2. marca sovjetski barvni cincmascope film KUPIM enostanovanjsko hišo v Kopru ali bližnji okolici. Naslov na upravi lista. Ko pridete v Trst, napravite zanimiv sprehod od avtobusne postaje po ulici Carducci in Ghega do ulice Cellini št. 2. Ne bo Vam žal, kajti tam je znana manufakturna trgovina »MAGAZZINI ALLA STAZIO-NE« z bogato izbiro moške, ženske in otroške konfekcije, po zmernih cenah in za vsak okus. Vaša pot bo poplačana, ako obiščete »MAGAZZINI ALLA STAZIONE <, ulica Cellini 2, nekaj korakov od glavne postaje. Kdor pride s prop ustnico, ima poseben popust! OBVESTILO Obveščamo prebivalstvo, ustanove in podjetja obalnih občin Koper, Izola in Piran, da bo njihovo področje v letu 1960 oskrbovalo z drvmi podjetje »BOR« Koper, kamor naj se interesenti obračajo. Uprava gozdnega gospodarstva Postojna REŠITEV KRIŽANKE IZ PREJŠNJE ŠTEVILKE Vodoravno: 1. govedo, 7. Asmara, is. Madamc Butterfly, 10. il, 17. sta-niol, 10. B(lalse) P(ascal), 19. Nllca, 22. Erika, 23. brus, 25. Ojdip, 27. Aja, 20. Mlami, -n, 29. Odra, -a, 31. kolk, -1, 32 OM, 34. Asta, 30. grlo, 37. ka, 33. Sas, 10. telurlj, 42. krn, 43. eter, 45. Nepal, 4G. trot, 47. Celovec, 48. do-Vtipi. Navpično: 11. R(obert) F(ulton). TIHI DON. I. del; 3. In 4. marca sovjetski barvni cincmascope film TIHI DON. 11. del. SEŽANA; 27. In 23. februarja fianco-sko-italijanskl film ŠTIRI KORAKE V PRAZNO; 1. In 2. marca francoski film TO JE CAS UBIJALCEV; 3. in 4. marca angleški film POVEST O DVEH MESTIH, PIK AN: 27. In 20. februarja ameriški barvni cincmascope film NA SVI-DENJE, RIM; 20. februarja ameriški barvni film PUSTOLOVŠČINE DON JU ANA. PORTOROŽ: 2ii. februarja amen " ki barvni film PUSTOLOVŠČINE DON" JU ANA; 27. februarja jugoslovanski film NOCI IN JUTRA; 28. in 29. februarja ameriški barvni lilm TROBENTE OPOLDNE. NEDELJA, 28. februarja — 8,00 Domače novice — 0,05 Kmetijska oddaja: Zadružna ekonomija na Ll-gu — Na novem posestvu sežanske Poslovne zveze — Izkušnje drugih — 8,30 Z veselo pesmijo V nedeljsko Jutro — 9,00 Naša reportaža; Ta presneti pustni čas . . . — 9,15 Zabavni zvoki — 13,30 Sosedni kraji in ljudje — 14,00 Glasba po željah — 15,00 Poročila — 15.10 Poje ženski zbor »F. Prešeren« iz Kranja p. v. Llparja — 15,30 Igrajo veliki revljski orkestri. VSAK DAN je ob 7.15 in 7.40 Glasba za dobro jutro, vrne; ob 7,30 Poročila. Poročila so nato še ob 13,30 in 15,00, ob 15,10 pa Zabavna glasba, vmes reklame, PONEDELJEK, 29. februarja 13,40 Kmetijski nasveti: O odkupu le nih sortimentov — 13,45 Pisana paleta zabavne glasbe — 14,30 Športni pregled — 14.40 Izbrane melodije — 15,20 Slovenske narodne pesmi In plesi v priredbah Franceta In Tončke Marolta. TOREK. 1, marca — 13.40 Kmetijska univerza — 13,50 Odlomki iz oper 14,30 Sola In življenje; V svetu lutk — 14,50 Glasbena mcdlgra — 15,20 «.pustni krofi. SREDA, 2. marca — 13,40 Kmeti ki nasveti: Saditev krompirja v kooperaciji na Goriškem — 13,45 Od melodije do melodije — 14,30 Kulturni obzornik: Zapiski iz Izole — 14,40 Domače popevke — 15,20 Primorski zbori: komorni zbor iz Trsta p. v. Ubalda Vrabca. ČETRTEK, 3. marca — 13.40 Kmetijska univerza: Antibiotiki v živinoreji — 13.50 Melodije Emmcri-cha Kalmana — 14,00 Glasba po željah — 14,30 Pogovor z volivci — 14,40 Glasba po željah II. del — 15,20 Dalmatinske popevke. Povedati sem vam hotel že zadnjič za nekaj primerov takšnega mrevarjenja našega ljubega slovenskega jezika po raznih obvestilih za javnost, nalepljenih, obešenih in narisanih kjerkoli po Kopru ali drugod, da spričo njih že pionirčke iz osemletk, ki so prvič povohali malo slovnice, zavija po trebuhu. Ne bi hotel zdaj posebej omenjati nekakšnih ne-eaperantskih obvestil cvetličarne Lotos v Karlijevi ulici, pa UAS-PRODAJE v podjetju Soča v Čevljarski ulici in tako naprej. Kad bi le priporočil, naj bi vsi tisti, ki nameravajo obesiti na neko vidno in javno mesto obvestilo za javnost, pa si niso popolnoma na jasnem, če jc vsebina obvestila v skladu z jezikovnimi pravdi, poklicali na pomoč kakega znanca, ki ni skregan s slovenščino . .. Zc dalj časa nisem bil na obisku na Sežanskem, pa naj tokrat malo pogledam še tja, čeprav ne verjamem, da bodo s tem vsi zadovoljni. V Vremski dolini na primer že ne — kjer si moram sposoditi tistega, ki mu je v ceveh voda zamrznila, pa je šel okoli njih kurit ¡71 še z nekim drogom drezat vanje, česar seveda niso vzdržale ter je zato voda udarila na plan, kjer ne bi smela. Podjetni strokovnjak se jc seveda takoj znašel in tekel v kilometer oddaljeno vodovodno postajo, obrnil ventil in tako zaprl vodo vsej vasi ali vasem, da so morali Vremci dolgo trpeti žejo — če je ne še zdaj ... Ta pa ni edina iz Vrcni. Hudo moram namreč pokarati tiste malopridneže, ki po vasi aufbiksajo, kadar domači fantje priredijo javni ples. Včasih zaradi razgretih glav in vinskega poguma tudi res pride do sbiksanja« — pa ne čevljev hi škornjev, marveč kar po glavah ali kamor pač pade. Pravijo (vsaj domači fantje), da zaradi tega Vreme močno izgubljajo na ugledu (i^sekakor jc menda prijatelj na to mislil, ko mi je i> pismu napisal: — Tako izgubljajo xVreme« kredit ...). Ko smo že pri vinu oziroma pri preveč vina, ko nesrečni hlapi vtekočinjenega grozdja začnejo gospodariti z ljudmi, je rat> če stovimo še v kraško metropolo Sežano, kjer družno nekateri gostje in gostinci ne poznajo mere v pitju Gostinci kar dvakrat: nekateri ne vedo, kdaj ga imajo sam i zadosti, drugi pa svet nimajo občutka, kdaj je gost toliko natreskan da mu ne bi smeli Z'eč postreči z alkoholom. Zato je V. P. cclo umrl, zreli in pamein^— ljudje E. P„ Z. T. in G. S. pa s .se1 med seboj cclo zgrabili in po*^ šteno obdelal;, tako da je moral eden izmed njih v bolnišnico, dva pa si doma zdravita praske in rane. Pretep v najuglednejšem, naj-clitncjšcm in edinem sežanskem hotelu Triglav je seveda zelo ugodno odjeknil tudi pri tujcih, ki so bili temu slučajno priče. Tisti trije Angleži so seveda tia vrat na nos preplašeni zbežali ii hotela, in v svoj avtomobil, v katerem so nato premišljevali, če se sploh splača in čc je varno iti naprej v Jugoslavijo, ko ]xi ie na meji ob vstopu doživijo takšne — čisto balkanske — poboje. Se bolj bi jih bilo seveda strah, če bi vedeli, da sta bila kar dva izmed prctcpačci1 — uslužbenca hotela ... Nlič boljše seveda ti i v tako imenovani kavarni Šport sredi Sežane. Spnrt tamkaj v glavnem obstoji iz kvartanja in seveda i^^k pitja, pa kakšne stave vmes, kd^J ga lahko več eksa in jc zaradi take stave, ko je že vinjen eksat« Se dva litra vina, človek celo umrl. Vse to sc jc zgodilo te dni. Na kratko Se ena: v nedeljo jc sežanska pekarna vsem meščanom pripravila za zajtrk strogo dieto: postregla jim je namreč z neslanim kruhom, ki so ga morali jesti še tudi pri kosilu in večerji. Ce so morda pozabiti soliti ali na je le zmavikalo soli — tega pa niso povedali.. . Za danes dovolj, drugič pa spet kam drugam malo v (nezaželene) goste Do tedaj pa vas vse skupaj prav lepo pozdravlja vaš Vane SAP TURIST LJUBLJANA POSLOVALNICA KOPER/PIRAN prireja v aprilu 1960 šestdnevni izlet z avtobusi in vlakom v Francijo na AŽURNO OBALO z obiskom MILANA — GENOVE — NIČE — CANNESA — MONTE CARLA. Za prvomajske praznike 1900 pa izlet z vlakom v RIM — NEA-PELJ — POMPEJE — SOR-RENTO — CAPRI za 6 dni; izlet ima že tradicijo po vsej Sloveniji. Vse potrebne informacije dobite v naših poslovalnicah — v Kopru, telefon 298 — v Piranu pa 51-12. OBVESTILO Dne 29. februarja 1900 bo na Okrajnem sodišču v Piranu, v sobi št. 11, ob 10. uri javna dražba osebnega avtomobila znamke »FIAT-1100/103«, ki je ocenjen na 200.000 din. Avtomobil jc na vpogled pri podjetju »RIBA« v Izoli. Komisija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij pri podjetju za promet / odpadnim materialom »SUROVINA« v Mariboru razpisuje prosto delovno mesto F I N A N C N E G A KNJIGOVODJE ZA POSLOVALNICO V ILIRSKI BISTRICI Pogoji: popolna srednja Sola z nekaj let prakse ali nepopolna srednja šola 7. opravljenim strokovnim izpitom knjigovodje in nekaj let prakse. Plača po tarifnem pravilniku podjetja. Nastop službe takoj. Pismene ponudbe pošljite na upravo podjetja »Surovina« Maribor, Tržaška cesta 8, do 29. februarja 19G0. Jugoslovanska investicijska banka, centrala za LR Slovenijo, podružnica v Kopru, razpisuje delovna mesta SAMOSTOJNIH REFERENTOV V SLUŽBAH KREDITIRANJA, ODOBRAVANJA in SLUŽBI SREDSTEV V ODPLAČILU Pogoji: popolna srednja šola — Prijave nasloviti na podružnico Jugoslovanske investicijske banke v Kopru TURISTIČNO IN AVTOBUSNO PODJETJE »KOMPAS« poslovalnice v KOPRU, POSTOJNI IN SEŽANI POSREDUJEJO POTNE LISTE IN INOZEMSKE VIZE ZA VSE DRŽAVE PODALJŠUJEJO OBMEJNE 1'ROPUSTNICE V 8 DNEII POSLUŽUJTE SE NAŠIH USLUG! Jade .ßonoLon. 87 Labisktvee jc Dimaču razlagala svoje poznanje krajev in svoj načrt bega: samo dve poti sta jim na razpolago: ena proti zahodu, druga pa proti jugu; Snass bo takoj po odkritju bega poslal oddelke svojih lovcev, da zapro oba prehoda. Toda — jc razlagala — šc en prehod je proti jugu mogoč: ta sega res komaj do srede gora in se tam obrne proti zahodu, prekriža ondi tri prelaze n od tam zavije proti južnemu edinemu prehodu, da se končno z njim združi; ampak, ko bodo lovci prišli do rednega prehoda in ne bodo našli njihovega sledu, bodo domnevali. da so si begunci izbrali zahodni prehod, pa sc bodo vrnili, nc da bi sc jim sanjalo, da so šli po tako težavnem ovinku. Lab;sk\vee se jc ozrla na McCana, ki je molče stopal za njima, in polglasno zamrmrala Dimaču: »Jo. To ni dobro.« Dimač sc jc ozrl. Irec jc zares žvečil karibjo tolščo, ki jo je nosil v žepu. »Med rednimi obedi nc bomo jedli, McCan,« je ukazal Dimač. »V deželi pred nami ni divjačine in z živili moramo takoj od začetka varčevati z največjo skrbjo. Čc hočeš z nama, ne uganjaj zahrbtnosti.« Ob eni uri popoldne se je ledena skorja že toliko raztalila, da sc jc začela poti smučmi vdirati; in še pred drugo uro se jc začela vdirati tudi pod jermenjem krpelj. Utaborili so se in použili prvi obed. Dimač j.' prevzel zalogo živ 1. Breme, katero jc nosil McCan in sta ostala dva mislila, tla so živila, se jc spremenilo v nekaj čisto drugega: McCan je bil v svojo vrečo nabasal toliko lisičjih kož, da je ostalo le malo prostora za živež. »Oprostita, niti nisem vedel, da j h je toliko,« se jc izgovarjal. »Pograbil sem jih v temi. So pa vredne lepih dcnarcev. Sicer si bomo pa z vsem tem strelivom gotovo nastrelili dovolj divjačine.« »Gotovo! Volkovi se te bodo dovolj nažrl',« je trpko pripomnil Dimač, ko je uvide!, da se jc varal v svojem pričakovanju; iz dekličinih oči pa so švigali bliski jeze. Ob pregledovanju celotnc zaloge živil sta Dmač in Labisktvce presodila, da jih bo dovolj za en mescc, če si jih bodo delili z največjo previdnostjo. Dimač je razdelil breme na tri dele, kajti moral se je vdati odločni zahtevi dckl;cc, da tudi ona nosi svoj del. Naslednji dan sc je struga potoka poplitvila in se razširila v široko gorsko dolino. Ze sc jim je na planjavi začela skorja vdirati, ko so dospeli do trše površine na prelaznem obronku. »Deset minut kasneje, pa ne bi bili mogli prekoračiti te ravnine,« je dejal Dimač, ko je na golem vrhu griča postal, da sc oddahne. »Za tisoč čevljev smo se gotovo povzpeli.« Labisk\vee pa jc brez besed pokazala navzdol med drevesa ravnine: pet črnih točk se je ondi komaj vidno premikalo v majhni razdalji druga od druge. »Zasledovalci,« je šepn la. »Brodijo do pasu po snegu,« je dejal Dimač. »Danes ne bodo dosegli trdih tal. Blizu za nami so in vendar smo za mnogo ur pred njimi. Naprej, McCan! Ko ne bomo mogli več naprej, bomo jedli, prej pa ne.« McCan je stokal, ker v žepu ni imel več karibjega loja. Godrnjaje jc korakal za onima dvema. Na planoti, na katero so pr šli, se skorja ni vdirala do trejte ure popoldne; ob tistem času so pa že dosegli senco gore, v kateri je skorja zopet zmrzovala. Samo enkrat so malo postali, da si razdelijo McCanu odvzeti loj. Jedli so ga kar grede. Meso je bilo namreč trdo zmrzlo in ga ni bilo mogoče jesti drugače kot otaljenega na ognju; loj se jim je pa v ustih mrvil in jim tešil utripajočo slabost v želodcih. Po dolgo trajajočem mraku jih jc okoli devete ure zajela črna tema. Utaborili so sc v majhnem borovem gozdiču in napravili ogenj. McCan je tarnal in stokal. Dolgi pohod mu je bil namreč izčrpal moči; vrhu te;;a je nesrečnež, kljub skušnjam svojega devetletnega bivanja v tistih mrzlih krajih. jedel medpotoma sneg: razpokana i it pekoča usta so bila kazen za to nepremišljenost. Medtem ko sta Dimač In Labiskwee gradila šotor in pripravljala tlrugo. je revež čepel pri ognju in jadikoval. Lah skuce je bila ncu t rudi ji va in Dimač ni mogel drugega kot občudovati življenje v njenem telesu in vztrajnost njene zavesti in njenih mišic. Njeno dobro razpoloženje ni bilo prisiljeno. Vedno je imela smehljaj ali smeh zanj in njena roka ga jc vselej pobožala, kadar sc je dotaknila njegove; toda katiar sc je ozrla na McCana, je postal njen obraz trd in neusmiljen, in njene oči ko sipale mrzle bliske. Ponoči jc vstal veter in začelo je snežiti. Ves naslednji dan je divjal metež in na slepo so nadaljevali svojo pot. Ta bi jih bila morala voditi navzgor po majhnem potoku, pa so jo zgrešili in krenili proti zahodu. Dva dni so potem križarili, ne da bi vedeli, kam bodo prišli. V teh dveh dneh so prekoračili nekaj prelazov, pustili pomlad za seboj in splezali v višine, kjer je še vedno kraljevala zima. »Zasledovalci so izgubili našo sled; počivajmo en dan,« je prosil McCan. Toda počitek ni bil dovoljen. Dimač in I,abisk\vce «t dobro poznala nevarnost, ki jim jc pretila. Izgubili so v visokih gorah; nikjer ni bilo sledov kake divjačine. I)a za dnem so se trudili naprej skozi pokrajino, neusmiljeno kot železna pest; prihajali so v iabirintske soteske (kanjone) in doline, ki so Ie redkokdaj vodile proti zahodu. Kadar so zašli v kako sotesko, so morali iti po njej naprej. pa naj pelje kamorkoli, kajti strmine na obeh straneh so bile neprehodne. Grozni napor ii> mraz sta požrla njihove moči; kljub temu so si skrčili redne poreije, ki so si jih dovoljevali. Neko noč so Dimača prebudili glasovi nekakšnega boja. Od tam, kjer je spal McCan, jc razločno slišal hro-penjc in grgranje. Brcnil je v ogenj, da je zaplapolal: ob svetlobi je opazil, kako je Labisktvee srdito z obema rokama davila McCana, da bi ga pr silila, naj izpljune kos na pol prežvečenega mesa. V naslednjem trenutku pa Je žc zapazil, da je njena roka segla k pasu, in hip poznjee se je zabliskal nož v njeni roki. »Labiskvvce!« je zaklical Dimač. Njegov glas je bil odločen. Roka se jc obotavljala. »Ne smeš!« jc rekel, ko se ji je približal. Vsa se je tresla od jeze. Obotavljala se je še nekaj časa. nato pa vtaknila nož v nožnico za pasom. Kakor v strahu, da se ne bo mogla premagati, je pristopila k ognju in vrgla nanj nekaj drv. Me Can je sedel na tleh in blebetal neke nerazločne glasove, ki so izražali prepiase, nost in onemoglo jezo. TELESNA VZGOJA >V ŠPORT ^ ŠAH * TELESNA VZGOJA i!r ŠPORT S A H * TELESNA VZGOJA * SPOR Dvojna zmaga koprskega Partizana nad Borom Športni stiki med Koprom in Trstom se nadaljujejo. V nedeljo dopoldne je sprejel koprski Partizan v goste odbojkarje in odboj-karice tržaškega slovenskega društva Bor. Po zanimivih in napetih igrah so bili domačini dvakrat usjješni. Moški so zmagali s 3:1 (15:S, 11:15, 15:10 in 15:13), ženske pa s 3:2 (15:6, 4:15, 10:15, 15:5 in 17:15), Igre so bile na kvalitetnejši ravni kakor na prvem dvoboju v Trstu. Kljub porazu so bili Tržačani enakovredni in so izgubili predvsem zaradi pomanjkanja rutine. Okrog 300 gcladcev je toplo pozdravilo prvi nastop tržaških od-bojkarjev v Kopru. Domačini so zaželeli gostom dobrodošlico ter jim izročili v spomin miniaturni pranor društva. Takoj nato sta se pomerili ženski ekipi. To srečanje s'e je začelo ob glasnem navijanju občinstva, kar je igralke precej motilo, tako da sta prva dva seta minila v precejšnji nei-vozii. Sele v tretjem setu se je igra umirila, akcije so postale -¡jSmotrneiše in obrambe bolj orga-®ftizirane. Pri stanju 11:9 za Trst domačinke zaradi grobe napake izgubile žogo, borbenost je padla in Tržačanke so brez težave osvojile set. Četrti set je bil najbolj dramatičen. V začetku so bile Tržačanke boljše in prešle v vodstvo. Izvedle so nekaj odličnih obrambnih, potez in požele zasluženo priznanje občinstva. Žal pa niso vzdržale tempa, ki so ga v začetku sam'e diktirale. Pri stanju 3:3 so izgubile več točk zaradi nesporazuma. Koprčanke so izkoristile trenutno zmedo ter Sladko zmagale s 15:5. š Odločilni set so hotele domačinke v naskoku osvojiti. Res se jim je posrečilo vodstvo 8:2, toda Tržačanke se niso vdale v usodo. Kljub visoki razliki so igrale pazljivo in mirno ter počasi nizale točko za točko. Uspelo jim je celo zmanjšati razliko na 10:7 in na 13:10. V tem trenutku pa so Tr- ŠE NEKAJ NOGOMETNIH DOGODKOV Nogometaši sežanskega Tabora so »se v nedeljo pomerili z nogometaši Zarje iz Bazovice. Čeprav so igrali na domaČem igrišču, so Sežančani le s težavo premagali borbene goste s 4:3. Nova Gorica je spet zabeležila lepo zmago. Premagala je Jesenice s 6:1. Kaže, da bodo goriški nogometaši dobro pripravljeni začeli spomladansko sezono in da se bodo rešili nevarne cone na koncu lestvice. v NEDELJO IZOLA : TOMO S ZA ZIMSKI POKAL V nedeljo ob 15 se bosta v Izoli pomerila domače moštvo in Tomos iz Kopra. To bo povratna tekma za zimski pokal. Ker se je prva tekma končala neodločeno (0,0), bo zmagovalec tega srečanja tudi pokalni prvak koprskega okraja. In še o strelcih na Postojnskem Trenutno obsega v svojem območju Občinski strelski odbor 11 družin, Med najaktivnejše družine na področju postojnskega strelskega odbora sodijo brezdvoma SD »Borac», SD »Proleter«, SD »Uradnik in SD Srednješolec«. Med ostalimi družinami, ki delujejo izven Postojne velja nedvomno omeniti prizadevne strelce v Hruševju, 'medtem ko sta družini v Prestranku in na Planini finančno in materialno šibki, tako da jim bo v bodoče pri njihovih prizadevanjih pripomogel z znatnimi sredstvi Občinski strelski odbor v Postojni. Predvidoma bo poleg strelišča za malo-kalibrsko puško, ki je bilo minulo leto v Postojni predano svojemu na-enu v letošnjem letu tudi dograje-strelišče v Pivki s predvideno 'ečano otvoritvijo na Dan mladosti. Med najpoglavitnejše osnovne naloge postojnskih strelcev sodi vsekakor skrb za dvig kvalitete, primerna izobrazba sodniškega in inštruktorske-ga kadra, nadalje pritegnitev najmlajših strelcev v vrste strelske organizacije, rešitev problema ustreznih prostorov za nemoten potek dela ObSO v Postojni ln kvalitetna ter oragnizacijska utrditev družin, ki delujejo na področju občinskega strelskega odbora z edinstvenim namenom, da se vsem družinam pač nudi toliko, kolikor je v moči merodajnlh forumov in njihovih potreb. I. V. Za ureditev prometa Minuli teden je posebna komisija pri svetu za splošne in notranjo potrebe občine Ilirska Bistrica za ureditev avtobusnih postajališč na cesti II. reda Postojna—Reka, določila prostor za nova avtobusna postajališča v vaseh Prem, Topol, Dolnji Zemon, Veliko Brdo in Jelšane, ker so sedanja postajališča na cesti ter ovirajo promet Prihodnji teden a bodo pričeli z deli za urejevale prostorov za postajališča. m žačanke zapravile servis in takoj nato še točko, tako da je Koper vodil s 14:10. Mnogi v dvorani so pričakovali vsak čas konec, toda Tržačanke so prekosile same sebe in najprej izenačile, nato pa še dosegle vodstvo 15:14. V tem odločilnem trenutku pa so domačinke ohranile mirnejše živce kot Tržačanke in si priborile tri točke in zmago. Koprskim igralkam je torej re-vanža uspela. Vsekakor je zmaga plod vestnih in sistematičnih priprav v telovadnici. Toda z igro Koprčank ne moremo biti zadovoljni. Tržačanke so bile namreč povsem enakovredne in mestoma celo boljše kot domačinke. Napaka njihove ekipe pa je bila v tem, ker so vs'e preveč igrale na eno igralko, medtem ko so Koprčanke dajale vtis bolj celovite ekipe. Najboljša igralka v koprski ekipi je bila Slugova, razen nje pa moramo pohvaliti Matja-ševičevo (a le ob mreži). V tržaški ekipi je bila najboljša Pavle-tičeva, ki je bila hkrati tudi najboljša igralka na igrišču. Razen nje se je odlikovala še Zavlada-lova. Dvoboj moških 'ekip je bil re-priza prvega dvoboja v Trstu. Tržačani so igrali na oko lepše, njihova ekipa je bila bolj homogena, bili so celo boljši v obrambi, žal pa niso imeli realizatorjev ob mreži in tako so se spet morali spoprijazniti s porazom, V prvem setu sta se do stanja 8:8 ekipi menjavali v vodstvu. Nato pa so Tržačani naglo popustili in Koper je s serijo udarcev Jakomina, Bandlja in Kepica odločil set v svojo korist. V drugem setu so se gostje razživeli in maksimalno izkoristili, svojega najboljšega igralca Pavlico na mreži. Ker so bili Koprčani preveč statični, so prihajale na mrežo slabo podane žoge in tolkači so bili brez moči. Tako so Tržačani ta set brez težav odločili v svojo korist. V četrtem in petem setu so Tržačani nudili ogorčen odpor domačinom, žal pa niso mogli uspeti proti razpoloženim tolkačem Kopra. Kadar je bil v prvi vrsti Pavlica, so sicer pridno nabirali točke, ko pa je bil Pavlica v drugi vrsti, so igrali predvsem na »luknje«. Le-teh pa ni bilo veliko, ker so se domačini v zadnjih dveh setih nekoliko hitreje gibali po igrišču kakor pa v prvih dveh. O sami igri moških ekip lahko povemo, da nas je zadovoljila. Videli smo nekaj lepih potez na obeh straneh, zlasti pa je ugajal vsestranski Pavlica iz Trsta, ki je bil enako dober v napadu kot v obrambi. Pri domačinih se je odlikoval z neubranljivimi udarci Jakomin, kot graditelj igre pa Dornik. Po dvoboju so priredili za goste sprejem, ki je potekel v prisrčnem vzdušju. Športniki obeh mest so se pogovorili predvsem o nadaljnjih srečanjih. Tako lahko že v kratkem pričakujemo dvoboj Bor—Partizan Koper v atletiki in opodni telovadbi- Občinski strelski odbor v Postojni na svojem prvem zasedanju minuli teden v Domu ,ILA. Odbor ima polne roke dela, saj je treba za 11 družin s 700 člani pripraviti tekmovanja, načrte za delo in organizacijo, dobiti sredstva in podobno. Da bi laže delali, so izvolili štiri komisije: propagandno, tehnično, finančno-materialno in organizacijsko D S Na zadnji seji zvezne komisije za telesno kulturo so sklenili, da bodo tudi letos organizirali fiz-kulturno nabiralno akcijo. Praksa je pokazala, da je to zelo primerna oblika za zbiranje sredstev, ki jih tako nujno potrebujemo pri gradnji športnih objektov. Koprski okraj se je lani uvrstil med najboljše v Sloveniji glede zbranih sredstev. Toda ne zaradi uspešne nabiralne akcije, marveč zaradi prispevka iz prometa z alkoholnimi pijačami. Ker pa letos teh sredstev ne bo, se bo pač treba še bolj potruditi pri zbiranju sredstev od prebivalstva ter od gospodarskih in družbenih organizacij. Lanske izkušnje so pokazale, da je uspeh odvisen predvsem od aktivnosti občinskih štabov za nabiralno akcijo. Le-ti morajo takoj začeti z delom in organizirati široko mrežo nabiralcev. Akcijo morajo ves čas spremljati in jo usmerjati, ne pa prepustiti, da gre, kakor pač nanese. Zlasti je važno, da izkoristimo ugodne priložnosti ob večjih športnih in drugih prireditvah. Prav tako smo lani opazili premalo agilno-sti na javnih prostorih (kino dvorane, kavarne in podobno). Najslabša točka v lanski akciji pa je bilo zbiranje sredstev pri podjetjih. Kjer so imeli nabiralci osebna znanstva, so še nekako uspeli, drugod pa so dobili prav malo ali celo nič. Letos bodo morali sveti za telesno vzgojo, ki so odgovorni za materialno bazo telesnovzgojnih organizacij, zadevo drugače postaviti. Predvsem bodo morali napraviti točen načrt potreb po športnih objektih na svdjem področju ter s tem načrtom seznaniti vse gospodarske organizacije in celotno prebivalstvo. Marsikdo se bo raje odločil za prispevek, če bo vnaprej vedel, zakaj ga bodo porabili. Razen denarnih sredstev ne smemo zanemariti tudi drugih oblik pomoč?. Tu mislimo predvsem na prostovoljno delo, ki bi ga lahko organizirale organizacije SZDL, šole in delovni kolek- tivi. Lani smo že imeli nekaj takih akcij (gradnja in urejevanje stadionov v Piranu in Kopru ter gradnja športnih igrišč v Izoli), toda razen v Izoli smo ostali na pol poti. Dobrodošla bi bila tudi pomoč v materialu in uslugah, kar velja zlasti za gradbena in transportna podjetja. Tomos : Graficar 1:3 (0:2) Nogometaši Tomosa so povabili v nedeljo v goste člana slovenske conske lige Grafičarja iz Ljubljane. Pred okrog 600 gledalci so gostje zasluženo zmagali. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: TOMOS: . Krašna, Bertok,' Bole, . Papec, Medica, Forti, Gombač, Furlanič, Pogačnik, Valdevit, Va-tovec. GRAFICAR: Reba, Jankovič, Vindišer, Tušar, Smole, Bajsič, Dermaž, Fišer, Podobnik, Regally, Pokom. Tekma se je začela s premočjo Grafičarja, ¡ki je z dolgimi pasovi osvajal teren. Gostje so bili tehnično precej boljši od domačinov. Le-ti so se v glavn'em branili, redki njihovi napadi pa so se končali pri branilcih na črti šest-najsterca ali s slabimi streli mimo gola. Rezultat 2:0 (gola sta dosegla Podobnik in Drmaž) je še nizko izražena premoč gostov v prvem polčasu. V drugem polčasu se je Koper popravil. Gombač se je umaknil v obrambo, kjer je več koristil kakor v prvem polčasu na levem krilu. Stranska krilca sta postala ofenzivnejša in Koprčani so ne- Košarkarji Ilirske m Odločilno srečanje med kranjskim Triglavom in Ilirsko Bistrico, ki naj bi določilo novega člana I. republiške lige, je bilo žal za Bistričane Izredno nesrečno, saj so ponovno tekmo v Kranju vzlic zmagi v prvem srečanju izgubili in se na omenjeni način ponovno vrnili v nižje tekmovanje. Sele prepričljiv uspeh mladih Bistričanov na nedavnem zimskem pokalnem turnirju postojnskega košarkarskega centra je potrdil, da so fantje pod vodstvom trenerja Mitje Grlja dosegli kljub objektivnim težavam, ki jim ovirajo vsako sistematično delo, dostojno kvalitetno raven, ki bi jim v nadaljnjem prvenstvu II. republiške lige pomenila nedvomno izredno prednost pred ostalimi sodelujočimi moštvi, če pri vsem tem upoštevamo njihove pogoje in razmere, s katerimi so praktično neposredno povezani v svojih prizadevanjih in naporih. Naš obisk je bil tokrat namenjen znanemu košarkarju in enemu izmed stebrov ter pobudnikov razvoja košarke v Birskl Bistrici, kapetanu in trenerju domačega moštva 23-let-nemu Mitji Grlju, ki smo ga po zmagi njegovih fantov na turnirju v Se-' žanl zaprosili za kratek razgovor za naš list. »Bralce našega lista bo nedvomno zanimalo, kako so potekale priprave moštva za spomladansko sezono in nastop v II. slovenski ligi?« »Zal so bile naše priprave v primerjavi s pripravami ostalih Hgašev vsekakor preskromne, saj nimamo primernega prostora za trening v dvorani, zato smo praktično vezani na zunanje igrišče. Upam, da bomo začeli z rednimi treningi na igrišču že lahko v drugi polovici februarja, tako da bomo kljub nekaterim pomanjkljivostim pripravljeni pričakali start v ligi.« »Kateri igralci bodo zastopali klubske barve v prvenstvu?« »Moštvo bodo tvorili v glavnem mladi igralci, saj hočemo s tem poudariti skrb za vzgojo kadra, ki bo v doglednem času zamenjal svoje starejše tovariše. V pošte v pridejo naslednji igralci: Stemberger, Rajko Grlj, Prosen, Kopriva, Šuštar, Barone, Prime, ki prihaja lz Maribora, nadalje Učo in Milo Koren ter Ba-tlsta in Božič.« »Kdo so po vašem mnenju favoriti prvenstva?« »Razen Proletarca iz Zagorja in Škofje Loke bo resen kandidat za osvojitev prvega mesta tudi naš krajevni rlval Postojna, vendar menim, da imajo Zagorjani posebno prednost, saj so na domačih tleh skoraj nepremagljivi. Upam, da se bomo borili do skrajnosti, hkrati s tem pa mislim, da lahko posežemo celo v boj za prvo mesto, seveda če ne bo nesrečnih spodrsljajev, Ob zaključku bi morda izrazil le še željo, ki je pravzaprav želja vseh nas in tudi ljubiteljev košarke v Ilirski Bistrici, da bi do ponovnega starta v nadaljevanju prvenstva II. republiške lige dobili primerne prostore za ne- moteno vadbo. Kolikor bomo ugodno sprejeti v novi telovadnici novo zgrajene osemletke, ki bo predvidoma v jeseni Izročena svojemu namenu, tedaj bo naš največji problem rešen in pot k napredku v kvaliteti in v množičnosti nam je s tem odprta,« je zaključil najin razgovor Mitja Grlj. I. Virnik kaj časa kar pošteno pritiskali. Spremljala pa jih je precejšnja smola, saj je šla žoga dvakrat tik mimo vratnice v aut. V času največje premoči Kopra so gostje izvedli dva hitra napada in še tretjič po Podobniku zadeli koprsko mrežo. Kakor prejšnja dva, je tudi ta gol zakrivila obramba, ki je slabo pokrivala nasprotnikove napadalce. Po tem goru je Koper znova prevzel pobudo in nekaj minut pred koncem j'e Pogačnik iz gneče dosegel častni gol. Igra Tomosa nas tokrat ni zadovoljila. Res je novi trener Tomosa Jenko preskusil nekaj igralcev, če jim ustrezajo posamezna mesta, toda to ni opravičilo za slabo igro moštva, zlasti napada, Tomos se mora končno odločiti za neki sistem in ga načrtno vaditi. Z igro, ki so jo pokazali v nedeljo, je težko dati gol. Igralci se v glavnem gnetejo okrog žo-g'e,, ne odkrivajo se in ne igrajo na prazen prostor. Sistem vsak na vsakega lahko sicer prinese neodločen" izid, ne pa zmage. Kopru pa v spomladanskem delu prvenstva niso potrebni neodločeni izidi, ampak zmage. Temu primerno pa bo treba tudi spremeniti dosedanje koncepcije. Naj ob koncu omenimo, da smo opazili ©ni domačem moštvu nekaj grobosti. Ko so videli, da jih gostje tehnično prekašajo, so hoteli domači igralci pomanjkanje tehničnega znanja nadomestiti s pretirano ostrostjo. Več igralcev Grafičarja je bilo poškodovanih, sodnik pa ni znal preprečiti takih izpadov. 9 ah Na šahovskem prvenstvu Kopra so med tednom odigrali nekaj prekinjenih in odloženih partij. — Izidi: Habič—O.mladič 0:1, Omladič—Zavec remi, Svetina.— Gerželj remi, I-Iabič—Verk 1:0. Stanje po 11. .kolu: Omladič 8 (1), Habič 7 in pol (1), Kovač 6 (3), Verk in Zavec 6 (2), Gerželj 5 in pol (3), Jevnikar in Cvitko-vič 4 (3), Furlan 3 in pol (3), Je-ruc 3 (2), Jereb 2 in pol (4), Svetina 2 in pol (2), Urek 1 in pol (5), Olup pol (6) in Pirih pol (3). Zaradi precejšnjega števila prekinjenih in odloženih partij je položaj na lestvici nejasen. Vse- kakor jo treba obžalovati nedisciplino posameznih igralcev, ki nimajo večjih možnosti za boljšo uvrstitev in neredno prihajajo na turnir. Do konca morajo odigrati še 4 kola. Za prvo mesto se poteguje še zmeraj pet igralcev. V najbolj ugodnem položaju a0 oml^dit!, Habič in Kovač. _ki ¡-^aj/- za seboj že večino težjih ^artii. Niso pa seveda izključena presenečenja, isaj so igralci iz »spodnje hiše« že več dragocenih točk od-ščipnili favoritom. Morda bo trebno čakati vse do kola, da uo znan prvak. Gornja slika kaže lept Avo Gardner na mučilih — pa kar zares, V filmu »Lepa nevesta«', v katerem igra glavno vlogo (godi se v španski državljanski vojni, snemajo pa ga v Italiji), Ava ni pustila, da bi jo zamenjala dvojnica, marveč sama igra vso svojo vlogo POTNIŠKE RAKETE Kadar slišimo besedo »raketa«, si težko predstavljamo kaj drugega kakor satelite, polet v vesolje in III, svetovno vojno. Sovjetski ■ strokovnjak za astronavtiko prof. Petrov-ski je pa pred nedavnim objavil članek, v katerem pravi, da bodo rakete že v bližnji prihodnosti prevažale potnike in tovor tudi po našem planetu. Brzina teh raket bo takšna, da bo moč preleteti razdaljo nekaj tisoč kilometrov od Moskve do Južnega tečaja v dobri uri. Profesor se ukvarja tudi z gospodarsko vrednostjo takšnih poletov. Pravi, da bi krajše proge z raketami ne kazalo uvajati, ker bi bili takšni poleti preveč dragi, pač pa bi se splačalo uvajati takšne proge, ki bi bile daljše od 6.000 km. Po njegovem mišljenju bi vožnja 7. raketo na tako dolgo razdaljo ne bila prav nič .dražja od vožnje z reaktivnimi letali. Mimo tega bi bilo pa tudi potovanje z raketo neprimerno bolj udobno, hitro in bržkone tudi zanimivo. nekolikanj sumljiva. Odgovoril mi je mirno in porogljivo: »Nič ne skrbite, ostal bom z vami, vse dokler se banka ne odpre. Sam bom vnovčil ček.« Tako smo se vsi: zdravnik, oče tiste deklice, naš neprivlačni znanec in jaz napotili v mojo pisarno in tam prebili ostali del noči. Po zajtrku smo se odpravili v banko. Ček sem izročil osebno in pripomnil, da me nekatere okoliščine s lijo misliti, da je ček falsificiran. Kje pa! Ček je bil originalen. — Eh.., eh! — se je začudil Atterson. — Vid m, da ste istega mišljenja kot jaz, — je dejal Mr. Anfield. — To je neprijetna zgodba, zakaj moj novi znanec je bil tako zoprn in ogaben človek, da bi se mu vsakdo že od daleč izognil, medtem ko velja oseba, ki je ček podpisala, za vzor poštenosti, mimo tega je slavna in kar je še huje, sodi med tiste ljudi, ki veliko žrtvujejo v dobrodelne namene. Prepričan sem, da je vmes izsiljevanje: pošten človek plačuje na ta način grehe svoje mladosti. To mesto z vrati sem zaradi tega nazval — Iliša izsiljevanj. Četudi, veste, to niti od daleč ne pojasnjuje vsega, — je dodal na kraju in se zatop I v svoje misli. Iz razmišljanja ga je nenadoma vzdramil Mr. Atterson; vprašal ga je: — Mar stanuje človek, ki je ček izdal, v tej hiši? — Kot po naključju sem opazil njegov naslov; stanuje nekje drugje, na nekem trgu. — In vi se niste nikdar podrobneje pozanimali o... teh vratih? — je vprašal Atterson, — Nisem, gospod, iz obz rnosti se nisem. Po naravi sem zelo rahločuten. Neprijetno mi je kakršnokoli povpraševanje; nekako se mi zdi podobno sodnijskemu zasliševanju. Sprožite neko vprašanje in kot da bi sprožili kamen. Mirno sedite na vrhu hr ba, kamen se pa kotali in potegne s seboj še druge. Meni nič tebi nič pade na glavo kakšni prijazni dobričini (na katerega b; skoraj nikdar ne pomislili) in družina mora spremeniti svoj priimek. Ne, gospod, postav 1 sem si takšno vodilo: kolikor se mi zdi kakšna reč sumljiva, toliko manj se vtikam vanjo. — Zelo dobro pravilo, — je prikimal advokat. — Kraj sem raziskoval le toliko, da bi si potešil najhujšo radovednost, — je nadaljeval Mr. Anfield. — Ta zgradba skoraj ne zasluži, da bi ji rekli hiša. Drugih vrat nima; skoznje nihče niti ne prihaja niti ne odhaja, razen junaka moje pustolovščine, ki pa jo poseča le. vsake kva-tre enkrat. V prvem nadstropju ima hiša tri okna, ki gledajo na dvorišče, v pritličju pa nima niti oken niti vrat. Okna so vedno zaprta in vedno čista. Potem je treba omeniti šc dimnik, iz katerega se vsak dan kadi, kar je znak, da mora tod nekdo stanovati. Vendar tega ne morem trditi z vso gotovostjo, ker so hiše okrog dvorišča tako na tesnem, da je težko reči, kje se končuje ena in začenja druga. ^ Hodila sta spet nekaj časa molče in nato je Attersifll spet rekel: ^ — Anfield, tisto vaše pravilo je imenitno. — Tudi jaz mislim, da ni napak. — In vendar, — je nadaljeval advokat, — hotel bi vas nekaj vprašati: kako se je imenoval človek, ki je podrl t sto deklico? — No, — je dejal Mr. Anfield, — zdi se mi, da bi to ne moglo nikomur škodovati. Imenoval se je Ilyde. — Hm, — je zamrmral Atterson. — Kako je pa ta Ilyde izgledal? — Ni ga ravno lahko opisati. V njegovi zunanjosti je nekaj, kar ni v redu; v sebi ima nekaj neprijetnega, nekaj odurnega. Še n kdar nisem naletel na človeka, ki bi mi bil tako malo všeč in da bi pri tem ne vedel čemu. Bržkone zaradi tega, ker je bil v nečem pohabljen; delal je vtis deformiranega človeka, čeravno ne bi mogel reči, kaj naj bi bilo deformirano. Bil je nenavadne zunanjosti in vendar nisem sposoben povedati o njem nič nenavadnega. Ne gospod, vse to presega mojo pamet. Ne morem ga opisati, vendar ne mislite, da me je pustil spomin na cedilu. Prisegam vam, da ga vidim, kol bi zdajle stal pred mano. Mr. Atterson je spet molčal. Bil je tako zatopljen v svoje misli, da se mu je usločil hrbet. — In ste prepričani, da je uporabil ključ? — je konč^ no vprašal. M 26. FEBRUARJA I960 ® ZADNJA STItAN o LETO IX — ŠT. 9 R. L SfEraSOH RADIO NA PETROLEJ Včasih so prihajali presenetljivi izumi 7. Zahoda, zdaj nn tudi z Vzhoda. Sovjetski učenjak A. F, Jofe je konstruiral termoelektrični generator, ki pretvarja toploto naravnost v električno energijo in napaja z njo radijski sprejemnik. .lofova naprava »lovi« toploto, ki jo daje navadna petrolejka in io spreminja v električni tok. ČEZ 50 LET -NIČ VEČ ZIMO? Iz leta v leto so bile zime vse manj podobne zimam. Sovjetski znanstvenik Vladimir Cerenkov pa trdi, da bi bilo moč na umeten način odpravili še to. kar je zdaj zimi podobno. Ker je edino sonce zmožno spremeniti klimatske pogoje na Zemlji, bi bilo treba njegovo moč pojačati. To bi dosegli z majhnimi svetli-kajočimi delci, ki bi jih poslali z raketami do višine 1.500 km. Okrog Zemlje bi napravili s temi delci podoben prstan, kakršnega ima Saturn. Delci bi imeli vlogo ogledala in bi sončno svetlobo tako ojačali, da bi bila 600-krat močnejša od tiste, ki je potrebna za branje. Atomska ek-plozlja sprošča razen močnega zračnega pritiska, ki sam po sebi ubija na velike daljave, še termična, jedrska in radioaktivna žarčenja. Gornja slika kaže razdalje otl mesta eksplozije francoske atomske bombe v Sahari do naseljenih mest sveta, vidimo, da nas loči od Reggana samo dva 'tisoč kilometrov zračne linije. Pravijo pa, da radioaktivna žarčenja, ki potujejo z vetrovi in oblaki po ozračju, ne bodo dosegla Evrope? Kaj pa Afričani — mar oni ne bodo trpeli zaradi posledic eksplozije? ^ Nasmejte se še ^ i »Rekli smo temu gospodu, da mu moremo in tudi hočemo napraviti takšen škandal, da mu bo ime povsod in za vse večne čase osramočeno. Če ima sploh kakšnega prijatelja in če uživa kakršnokoli zaupanje, se bomo potrudili, da ga izgubi. Ves čas, ko smo ga pestili z grožnjami, smo ga pa morali tudi braniti pred besom žensk, da mu niso izpraskale oči. Se nikdar nisem videl skupaj toliko oči, ki bi jih prevevala tako nepremagljiva in strastna mržnja; možakar pa je opazoval našo razjarje-nost z izrazom mračne in porogljive hladnokrvnosti. Pravi satan, vendar je bilo kazno, da je bil nekolikanj tudi preplašen. — Če ste sklenili napraviti iz tega kapital, — je rekel, — sem seveda brez moči. Ni gentlemana, ki se ne bi hotel izogniti takšn m prizorom. Povejte, koliko zahtevate. Rekli smo, naj izplača družini deklice sto funtov odškodnine. Očividno se je hotel izmuzniti, ker pa je opazil v izraz h nas vseh nekaj, kar je napovedovalo nesrečo, je moral končno popustiti. Po tem je bilo treba sprejeti denar. Kaj menite, kam nas je odvedel? Do teh vrat! Na hitro je potegnil iz žepa ključ, jih odklenil in se vrnil z zlatimi kovanci za deset funtov in s čekom za ostali del vsote, ki naj bi jo dvignili v banki Coats. Ček je podpisal človek, katerega ime ne morem omeniti, čeravno je to ena izmed poant moje zgodbe. Naj vam povem le to, da je zelo znana oseba in da je moč njeno ime čestokrat videti tudi v časopisih. Vsota jc bila visoka, vendar je \bil podpis, če le ni bil ponarejen, zagotovilo za celo pre-a Vrenje. Temu gospodu sem si drznil reči, da mi je stvar a «,* V ZDA gradijo velikanski stroj, ki bo delo v rudnikih povsem mehaniziral, Stregel mu bo en sam človek. Stroj konstruirajo predvsem za premogovnike, in sicer za izkoriščanje tistih premogovih plasti, ki ležijo pregloboko, da .bi jih bilo moč izkoriščati v dnevnem kopu. S to napravo bodo odpadli vsi stroški za vzdrževanje rovov in ventilacijo, ki so potrebni tam, kjer delajo živi rudarji. Naprava bo pa kljub svoji ogromnosti tudi premakljiva in jo bo mogoče seliti od ene plasti do druge. Stroj je pravzaprav podoben stolpu, okrog katerega je povezanih več tekočih trakov. Njihova skupna dolžina je 500 m. Na kraju je avtomatični kopač, ki koplje premog in rije vzdolž žile. Kopač meče premog samoglbno na tekoči trak, ki pripelje »črno zlato« na rudniške hunte, le-ti pa v separacijo. — Nikar se ne prestrašite Ostal! truc niso taki kričačli Svoje Sel je imel vsak kraj pri nas svoje obzidje. Največ so jih gradili iz strahu pred Turki. Proti koncu prejšnjega stoletja so bile pa te utrdbe že močno »iz mode« in so zavirale širjenje mest. Podrli so jih vse od kraja, tako da ni ostalo za njimi ne duha ne sluha. Obdržalo se je le obzidje v Piranu — vidite ga nai naši sliki — ki je v Sloveniji edino. Ohranjenih ima še sedem slolpov, le drugega je nagrizel zob časa in ga zato sedaj resta-vrirajo. Tudi obzidja, ki je varovalo Piran z morske strani, niso podrli. Nanj šo s svojimi zadnjimi stenami naslonjene hiše ob obali — Ce t? ne bi bil tako skop, bi tudi Ja^ lahko vozila otroški voziček, kot vse druge matere . .. Nekatere ženske so si utrle pot v zgodovino zgolj zaradi tega, ker so stale v senci slavnih mož in delile z njimi intimno življenje. Tako je postala slavna skoraj vsa mo- gočna Napoleonova »ljubezenska klientela«. Ena izmed njegovih ljubic je bila tucli »naše gore list». Imenovala se je Eva Lucija Cecilija Viktorija Kraus in se je rodila 15. decembra 1705 v Idriji. Njen oče jc bil Nemec in rudniški mojster, mati pa domačinka. Leta 1805 je prišel Napoleon na Dunaj in tam mu je predstavil E. L. C. V. Krausovo njen varuh Filip Mainoni, ki je bil dvorni tajnik. Napoleon je bil nad njeno lepoto tako očaran, da ga je poslej Eva spremljala na vseh njegovih bojnih pohodih po Nemčiji, Španiji in Rusiji. Dal ji Je tucli plemiški naslov: grofica von VValfsbcrg in naložil v neki banki na njen račun 480 tisoč goldinarjev. Kljub tolikšnemu premoženju je pa grofica po Napoleonovem polomu povsem obubožala. Kasneje se ji je menda orara-čil um; edino veselje jc imela z živalmi, Doma jc redila opice, papige, 02 ptičev pevcev in 32 psov. Ljudje so ji zaradi tega pravili — »pasja grofica«. Živela je v tolikšni bedi, da so ji del menežarije prodali celo na dražbi. Nekaj miloščine ji je dal kasneje dunajski dvor, nekaj malega — 200 goldinarjev letne rente — ji je pa malo pred smrtjo poklonila Napoleonova vdova, Marija Luiza. Vendar pa je ves ta denar porabila za svoje živali. Umrla je leta 1045. VOJNA IN MIR -----eksploziji atomske bombe v Sahari so močno -roiestirali povse? po svetu. Nastalo eksplozijo so ocenili kot eksplozijo »P« bombe. P zato, ker so jo s francoskega stališča ocenili kot stvar (P)restiža, s stališča drugih držav pa kot stvar (P)olitikc. Kako pa jo ocenjujejo afriški narodi, najbolje kaže gornja slika: delegati vseafriške konference so v Tunisu demonstrirali proti eksploziji in nosili skozi množico transparente z napisi: Eksplodirajte vašo bombo v Franciji! NJEGA GNADE PUF Kraj, kamor hodi še cesar peš, je znan; manj pa je znan kraj, kamor je hodil cesar dolgove delat. To je bila Idrija. Leta 1525 si je »vsegamogočni« cesar Ferdinand I. sposodil pri živosrebrnem rudniku v Idriji 40.000 goldinarjev (za tiste čase je bila to ogromna vsota denarja). Tako so se »njega gnadljivi« cesar spomnili tudi svojega »miliga« naroda in njegovih težav. Nič pa ni znanega o tem, ali so »presvitli« denar tudi vrnili. V naših obmorskih mestih je ohranjenih še precej simbolov nekdanje Beneške republike — levov. Ti levi drže v prednjih šapah knjigo; nekateri levi so upodobljeni z odprto, nekateri pa z. zaprto knjigo. Cemu? Odprta knjiga je znak, da so postavili leva v času mira, leva z zaprto knjigo pa v času voine, KRPANOVA SOL Njega dni je živel korenjak, Krpan po imenu. Imel je kobilico in z njo tovoril angleško sol. Ta sol pa ni bila iz Anglijo, marveč iz Pirana. Za to turistično mesto lahko mirno trdimo, da je produkt natrijevega klorida. Brez soli ne bi bilo Pirana. O solarnah govori že prvi piranski statut" iz leta 1270 in jih poslej omenja vedno pogosteje, saj je bila sol najvažnejše trgovsko blago v notranji in zunanji politiki mesta. Skoraj ves pridelek so morali Izročati Benetkam, vendar šolarjem to ni šlo v račun. Precej okroglega jim je namreč vrgla tudi nedovoljena trgovina z Martini Krpani. Leta 1610 so pa Pirančani s pogodbo vendarle do,-segli, da Benečani ne bodo več preganjali tovornikov. Trgovina z »angleško« soljo je zacvetela in nam rodila najlepšo slovensKo povest, povesi o Martinu Krpanu z Vrha pri Sv. Trojici.