GLASILO DELAVCEV TITOVIH ZAVODOV LITOSTROJ GmsFra LETO XXII AVGUST 1981 ŠT. 8 Kako uresničujemo letošnji gospodarski načrt? V drugi polovici leta moramo narediti več V zadnjih dneh julija smo delavci temeljnih organizacij združenega dela in delovnih skupnosti razpravljali in odločali o rezultatih gospodarjenja v prvi polovici letošnjega leta. Najprej so o rezultatih gospodarjenja razpravljali poslovodni organi, samoupravni organi TOZD in DS in nato 29. julija še zbori delavcev. Kljub dopustom lahko ugotovimo, da so v vseh temeljnih organizacijah in delovnih skupnostih poglobljeno razpravljali in analizirali polletne rezultate, kar je razvidno iz vsebine zapisnikov zborov delavcev. Značilnost gospodarjenja v prvi polovici letošnjega leta je v tem, da smo v Litostroju kljub nekaterim težavam z reprodukcijskim materialom in surovinami, kljub močno zaostreni kreditno monetarni politiki in kljub vsesplošnim zaostrenim pogojem gospodarjenja, dosegli razmeroma dober polletni rezultat. . Po količini proizvedene opreme ln celotnega proizvodnega progra-ma lahko ugotovimo, da nekoliko zaostajamo za planom, pri tem pa narašča nedovršena proizvodnja. To nam pove, da je v fazi proizvodnje opravljeno veliko dela, venf nar iz različnih vzrokov nekaterih paročil nismo končali. Skupno smo 'zdelali 5500 ton finalnih proizvo-n°y in posebej 2146 ton ulitkov za tržišče, čeprav bi morali po dina-nričnem planu do polletja izdelati '000 ton finalnih izdelkov in 1920 ton ulitkov. Kot vrsto let nazaj Udi letos v prvem polletju zaostajamo pri proizvedenih količinah in ugotavljamo, da nas podobne teža-Ve spremljajo v celotnem proizvodnem procesu že več let. Izgovarja-nio se na prepozne dobave reprodukcijskega materiala in surovin iz naših tovarn in iz uvoza, na ozka grla v proizvodnem procesu itd. Iz tc; vsako leto ponavljajoče se situa-n'Je, pa se ničesar ne naučimo! Izgovarjamo se tudi na izredno tež-k° Planiranje v procesu individual-i16 Proizvodnje in na izredno težke 'n zaostrene razmere gospodarjenja uresničevanju gospodarske sta-'lizacije. Vse te notranje težave in zynanji vplivi so znani, zato skoraj tj' opravičila za našo skupno neza-, 0stno učinkovitost. Edina tolažba v tem, da smo v primerjavi z anskim polletjem izdelali letos za odstotkov več finalnih proizvo-. 0v oziroma fizičnega obsega pro- 'zvodnje. , Dosežen fizični obseg proizvod-nje je deloma vplival tudi na finančni obračun uspeha za prvo Polletje letošnjega leta. Celotni pri-°dek, dosežen po temeljnih orga-JUzacijah in seštet, je v tem polletju 4°segel skoraj planirano višino — %. Nekoliko slabše rezultate smo osegli pri pridobivanju celotnega ohodka od tistega dela naše proiz-odnje, ki smo jo v obliki gotovih Proizvodov dejansko poslali našim I uPccm. Tu smo letni plan izpolnili e namesto 50 odstotno, vendar J.T.? ze povedali, da so številna na-č,la, ki bi morala biti gotova v Prvem polletju, izostala zaradi ne-,oavler'h manjkajočih sestavnih de- rert vPrav smo v Prvem polletju na-11 nekaj več kot v letu 1980, ne remo biti zadovoljni z doseže-'m celotnim prihodkom iz gotovih oizvodov. Tak način izpolnjeva- nja plana pomeni hitro naraščanje nedovršene proizvodnje in zalog materiala, kar hromi našo poslovnost, pa tudi sredstva se nam tako prepočasi obračajo. Tudi porabljena sredstva 1.698 milijonov din, kar predstavlja 50 odstotno izpolnitev planiranih, nam povedo, da bi moral biti skupni učinek večji. Tako pa smo, kot že rečeno, izredno povečali nedovršeno proizvodnjo in zaloge materiala. Porabljena sredstva pa so naraščala hitreje tudi zaradi izredno močnega porasta cen materialov za proizvodnjo in storitev. Na podlagi pridobljenega celotnega prihodka in na podlagi doseženega fizičnega obsega proizvodnje so naše temeljne organizacije ustvarile 752 milijonov din dohodka, kar je za 28 odstotkov več kot v istem obdobju preteklega leta. S tem smo dosegli 47 odstotkov letnega plana oziroma nekaj manj kot smo planirali. Kljub težavnim pogojem gospodarjenja lahko rečemo, da je dose- ženi dohodek razmeroma dober, vendar pa nas opozarja, da bomo morali nedovršeno prnizvodnjo do konca leta odpremiti do naših kupcev. Za to obstajajo realne možnosti, samoupravni organi delovne organizacije pa so sprejeli ukrepe in zadolžili odgovorne delavce za realizacijo posameznih ključnih objektov iz letošnjega plana. V letošnjem prvem polletju so se nam izredno povečale tudi obveznosti iz dohodka, ki znašajo 291 milijonov din, kar je skoraj 60 odstotkov letnega plana, oziroma 47 odstotkov več kot v istem obdobju lani. To povečanje je nastalo zaradi zakonskih sprememb financiranja nekaterih SIS, poleg tega pa smo ob polletju iz dohodka obračunali amortizacijo nad predpisano stopnjo, ki znaša več kot 36 milijonov din. Razmeroma visoke so tudi obresti na najete kredite, saj so le-ti potrebni deloma za investicije in deloma za uravnavanje likvidnostne situacije. (Dalje na 2. strani) Leta razvoja in rasti Zopet je minilo leto več od tistega septembrskega dne, ko je maršal Tito leta 1947 spustil v obratovanje prvi objekt našega Litostroja — livarno sive litine. Ko danes gledamo ta objekt, ki je takrat pomenil nov korak k obnovi porušene domovine, je nekako izgubljen med mnogimi, ki so zrasli kasneje. Kljub temu pa ne smemo nikoli pozabiti, da so se takrat kalili tisti kadri, ki so kasnejša leta bili jedro delovnega zanosa. Livarni sive litine je sledila modelna mizama in mehanska obdelava z montažo, kar je za tiste čase že predstavljalo močno jedro današnje tovarne. S strokovnjaki iz Škofje Loke, ki so imeli izkušnje pri izdelavi turbin, smo že leta 1948 izdelali prve turbine. Delali smo vse, kar je zahtevala obnova: turbine, žerjave, polnojarmenike in črpalke. Vsi naši izdelki so bili plod lastnega znanja, od konstruktorjeve risalne mize do končne montaže. Oprema tovarne — strojni park in dvigala ter zgradbe so bili projektirani in dimenzionirani na osnovi takratnih načrtov o velikosti strojev, katere naj bi Litostroj delal. V naslednjih nekaj letih so bili zgrajeni še dodatni objekti: skladišča, livarne jeklene litine, pločevinarne in današnje prodaje. Zgradili smo tudi potreben objekt za odpremo, ki pa je bil kasneje uporabljen za proizvodnjo agtomobilov in po ukinitvi za proizvodno tehnični servis. Pri izgradnji smo vedno dopolnjevali proizvodne obrate, vse druge službe so bile tam, kjer je bil prostor. V letih od 1966 do pred nekaj leti smo razširili naš proizvodni program in to z izdelavo stoječih dieselskih motorjev, viličarjev in preoblikovalne opreme, v gradnji pa je razširitev livarne jeklene litine. IM 1* m m ©sir tesnu -- Brošira V letih od 1956 do pred nekaj leti smo razširili naš proizvodni program in to z izdelavo stoječih dieselskih motorjev, viličarjev in preoblikovalnih strojev, nismo pa dograjevali novih objektov. V zadnjih nekaj letih pa smo zgradili nova obrata za proizvodnjo viličarjev in preoblikovalne opreme, v gradnji pa je razširitev livarne jeklene litine. Nekoliko odmaknjen, vendar tudi pomemben objekt — nova tovarniška ambulanta, ki je bila prav tako zgrgjena v tem obdobju, tudi veliko prispeva k proizvodnji. Nova zgrajena objekta TVN in PPO sta najmoderneje opremljena Glasilo delavcev Titovih zavodov Litostroj izhaja mesečno (s posebnimi prilogami) v nakladi 6000 izvodov — Uredniški odbor: predsednik dipl. iur. Anton Tomažič, namestnik inž. Milan Jurjavčič in člani: prof. Hrabroslav Premelč, Jure Vulkan, Tone Erman, mag. dipl. inž. Peter Vogrič, Marjan Sigulin in uredniki: odgovorni urednik Karel Gornik, urednik Marijana Meglič, tehnični urednik Estera Lampič, lektorica prof. Vesna Tomc-Lamut. Telefon uredništva 556021 (n. c.) interna 202, 246 — Tiska Tiskarna Ljubljana. Oproščeno prometnega davka po pristojnem sklepu 421-1/72. — toda razvoj sc ni ustavil. Potrebe rastejo, z njimi pa tudi novi objekti. Vse to pomeni napredek. (Foto: E. L.) ... IN DELAVCEV Bliža se 1. september, čas ko v naši delovni organizaciji običajno praznujemo obletnico ustanovitve tovarne. Z letošnjim letom smo "nabrali” že celih 34. let. Sicer nepomembna številka, če imamo v mislih jubileje okroglih številk, pa vendar je 34 let razvoja in rasli (udi življenjsko delo cele generacije, ki je Litostroj gradila in z njim živela. Zanimivo je, da je bil« 3 septembra leta 1947 — ob pričetku obratovanja v Litostroju zaposlenih le nekaj nad 700 delavcev. Danes po 34 letih pa se vztrajno bližamo številki 4000, kar nas uvršča med velike delovne organizacije, ki so pričele svojo življenjsko pot v novi Titovi Jugoslaviji. Največje bogastvo tovarne je človek — delavec, njegovo delo in znanje. Tradicija, delovne izkušnje in znanje delavcev pa je tista osnovna sila, ki nam daje moč, da ustvarjamo vedno nove proizvode in s tem novo vrednost, ki je pogoj za življenje. in omogočata res učinkovito delo. Razvoj strojev težke strojegradnje je že daleč presegel zmogljivosti v prvih letih Litostroja zgrizenih objektov, zato moramo čim prej zgraditi tudi objekt, v katerem bo možna obdelava in montaža večjih strojnih — posebno turbinskih delov, ker na tem področju močno zaostajamo za zahtevami trga doma in v tujini. Pri vsem tem pa lahko ugotovimo, da so službe kot projektiva, računovodstvo, kadrovska služba, uprava delovne organizacije kakor tudi odprema še vedno pastorke in postavljene tam, kjer je pač prostor. Prva leta smo imeli velike obveznosti posebno pri izgradnji hidroelektrarn za jugoslovansko elektrogospodarstvo še posebno pa so se povečale naše naloge z uvedbo blokade Informbiroja 1948. Kljub temu pa smo že takrat mislili na izvoz in že 1954 leta izvozili v Indijo žeijave, nato turbine v Pakistan in še v mnogo drugih dežel po vsem svetu. Danes lahko s ponosom lahko rečemo, da so naši izdelki praktično povsod, da je ime Litostroj danes znano vsemu svetu. Vzporedno z izgradnjo tovarne pa smo gradili tudi človeka — samoupravljalca. 1950 smo uvedli samoupravljanje. Že pred tem in še bolj v kasnejših letih je prišlo do izraza hotenje kolektiva, da sebi in svetu dokažemo, kgj smo in kaj lahko naredimo. Naši izdelki so večina plod lastnega znanja, začeli smo na risalnih deskah naših projektantov. Kadri, ki so danes na vseh področjih dela, so v veliki večini izšli iz naše industrijske šole in se dalje izpolnjevali z delom in ob delu. Montažo naših izdelkov v tujini izvajamo sami in naši strokovnjaki poleg kvalitetnega dela tudi ne zanemarjajo res človeških odnosov s tukajšnjimi prebivalci ter s tem še bolj utrjujejo dobro mnenje ljudi o Jugoslaviji, katero so v večini primerov bolj poznali v zvezi z imenom Tito. Z razvojem samoupravljanja se je delovna organizacija reorganizirala v 13 temeljnih organizacijah in dve delovni skupnosti, kar je še bolj pripomoglo k nadaljnjemu razvoju samoupravljanja. Delo vseh družbenopolitičnih organizacij se sedaj lahko bolj poglablja v probleme, ki so ozko povezani z delom in uspehi posameznega tozda ali delovne skupnosti ter istočasno primeija z delom drugih v sklopu delovne organizacije. Z dolgoletnim obstojem se vsako leto povečuje tudi število upokojencev, ki so delali v Litostroju 20, 25 let in več let. Mi jih nismo pozabili in vsako leto jim pripravimo tovariško srečanje, sgj so prav oni sodelovali pri izgradnji tega, kar danes imamo. Današnji gospodarski položaj pri nas kakor tudi v celem svetu ni najboljši, vendar je Litostroj bil in bo. Po svojih močeh moramo vsi prispevati k stabilizaciji, saj to od nas pričakuje naša ožja in širša domovina. J. Pavšelj FOTOREPORTAŽA V julijski številki našega časopisa smo za popestritev nekaterih strani pripravili fotoreportažo na temo "Kako smo delali v juliju”. Uredniški odbor in tudi nekateri bralci so to reportažo ugodno ocenili, saj je prikazovala, kako teče vsakdanje delo v tovarni na različnih področjih dela. Zato smo tudi za avgust pripravili podobno fotoreportažo. Obiskali smo nekatere manjše obrate in delovišča, ki običajno ostajajo v senci velikih proizvodnih obratov in jih nehote smatramo kot vzporedna in manj pomembna dela za celotni proizvodni proces. Vendar ni tako. Delavci v teh obratih trdijo nasprotnao. Pravijo, da so nujno potrebni za normalno obratovanje cele delovne organizacije. To nedvomno drži, saj laboratoriji, tiskarna, gasilci, parki in rože, stisnjeni (komprimirani) znak, proizvodnja kisika in druga dela ter opravila neobhodno potrebujemo. To občutimo vsi zaposleni v proizvodnem procesu pa tudi v službah. V avgustu so mnogi delavci še vedno na dopustu, to se pozna tudi v teh obratih. Ponekod je še bolj hudo, saj so mnoga opravila taka, ki zahtevajo triizmensko delo in se odsotnost še posebej boleče odraža, saj je v veliko primerih potrebno nadomeščati odsotne delavce. S to fotoreportažo želimo prikazati utrip dela v navedenih obratih v teh vročih avgustovskih dneh. V mehanskem laboratoriju je v času dopustov organizirana stalna ekipa, ki strokovno obvlada vse laboratorijske mehanske preizkuse materialov za našo proizvodnjo, nabavo, raziskave in kontrolo. Vroči poletni dnevi delavce sicer nekoliko hitreje utrujajo, vendar se to ne sme odražati pri kvaliteti dela. Pomembno je, da so v vsakem trenutku na razpolago vsem, ki jih potrebujejo. Sicer pa, če hudomušno pripomnimo, niso bili videti preobremenjeni z delom. V kemičnem laboratoriju tozda Livarna je bila v sredini avgusta polovica delavk na dopustu, zato so imele tovarišice, ki so bile prisotne, znatno več dela. Niso se pustile motiti, čeprav je bil čas malic že čisto blizu. Sicer pa so me opozorile, da niso fotogenične in da bodo janbrže pokvarile fotografijo. Kakšna sramežljivost! Vikica in Tonček, naša vrtnarja, pravita, da je avgust njun čas za urejanje parkov, cvetličnih nasadov, grmov in trave. V največji vorčini rastline potrebujejo največ nege, saj v tem času najbolj bujno rastejo in cvetijo. Vikica vsem ljubiteljem rastlin sporoča, naj ne pozabijo na rože trajnice, ki se sadijo in presajajo prav v avgustu. Tiste naše sodelavce v pisarnah, ki negujejo sobne rastline, pa prosi, da nekaj pozornosti posvetijo tudi njim. Tonček pa nas opozarja, da pisarniški molji običajno ne škodujejo sobnim rastlinam, pač pa moljem v zadnjem času škoduje "akcija o zmanjševanju družbene režije”. Litostroju - posebno priznanje Na osnovi statuta občine Ljubljana Šiška in odloka o posebnih priznanjih in nagradah ter na predlog izvršnega sveta šišenske občinske skupščine je skupščina občine Ljubljana Šiška na 41. skupnem zasedanju zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora 17. junija 1981 podelila delovni organizaciji "TITOVI ZAVODI LITOSTROJ” srebrno plaketo občine Ljubljana Šiška za izjemne dosežke pri razvoju strojegradnje, kot ene glavnih in nosilnih panog v razvojni stopnji naše družbe, za vključevanje v mednarodno delitev dela in za stalen dvig in razvoj samoupravnih družbenoekonomskih odnosov. V obrazložitvi je rečeno: Delovna organizacija TITOVI ZAVODI LITOSTROJ je pojem za eno temeljnih gospodarskih skupnosti za proizvodnjo strojne opreme. Strojegradnja ustvarja naprave, ki so osnova za sleherno proizvodnjo, predstavlja akumulacijo znanja in spretnosti, zato lahko rečemo, da se na tem področju najbolj nazorno opredmeti sila znanja. Litostroj je vseskozi v svojem razvoju sledil in bil eden nosilcev razvojne strategije, ki jo je narekovala gospodarska ekspanzivnost naše družbe v naporih za prodor na tuje trge in pri osvajanju vedno novih tehnoloških dosežkov. Na tej poti je tudi danes in rezultati tega kolektiva so vidni tudi v sedanjih vsestranskih naporih za stabilizacijo gospodarskih razmer na trajnejših osnovah v naši občini, Ljubljani in širši družbeni skupnosti. V delovni organizaciji s skoraj 4.000 zaposlenimi delavci so bili v prejšnjem srednjeročnem obdobju 1976 — 1980 realizirani pomembni cilji gospodarjenja z doseženo visoko 30 odstotno stopnjo rasti ustvarjenega dohodka. V planskem obdobju 1976—1980 so zaključili izgradnjo tovarne za proizvodnjo transportnih vozil in naprav, v tekočem planskem obdobju pa nadaljujejo z razširitvijo proizvodnje preoblikovalne opreme in rekonstrukcijo ter razširitvijo livarne jeklene litine. S smotrno investicijsko izgradnjo se Litostroj v okviru Združenega podjetja strojegradnje vključuje v proces izdelovanja popolnejše domače opreme ob domačem znanju, kar je nedvomno uspeh, ki ga moramo samo še poglabljati, razvijati in obenem posredovati tudi drugim. S tem je dosežena pomembna kvaliteta pri prestruktuiranju gospodarstva in pri oblikovanju trdne osnove za intenzivno izvozno usmeritev. Delovna organizacija Litostroj dosega v zunanjetrgovinski menjavi lepe poslovne uspehe. Vrednost izvoza se je od leta 1976 do 1980 povečala za 3,5 krat. Vrednost uvoza reprodukcijskega materiala, surovin in opreme se je nekoliko povečala, vendar je štirikrat manjša od izvoza. Znaten je delež in prispevek organizacije k združevanju v širše reprodukcijske celote in v razvijanju dohodkovnih odnosov v Združenih podjetjih strojegradnje. Na področju samoupravnih družbenoekonomskih odnosov segajo korenine v leto 1950. Danes so ti odnosi razviti ob stalni družbenopolitični in samoupravni aktivnosti, izjemne napore pa vlagajo tudi v razvoj družbenega standarda delavcev. Srebrno plaketo občine Ljubljana Šiška je ob občinskem prazniku 22' junija 1981 na svečani seji skupščine občine v imenu delavcev Litostroja sprejel tovariš Nikola JUG, namestnik predsednika delavskega sveta na^ delovne organizacije. V drugi polovici leta moramo narediti vec (Nadaljevanje s 1. strani) Tudi čisti dohodek, ki znaša 461 milijonov din, je za 12 odstotkov večji kot v lanskem prvem polletju, kljub temu pa nismo realizirali letošnjega polletnega plana. Iz čistega dohodka smo formirali še stanovanjski sklad v višini 21,9 milijona din, sklad skupne porabe za druge namene 33,8 milijona din ter za obvezne rezerve 17,3 milijona din. Poleg tega smo iz čistega dohodka namenili nekaj sredstev v poslovni sklad za obvezna posojila in v sklad za razširitev materialne osnove dela v višini 76,2 milijona din, kar je znatno več kot v lanskem prvem polletju. Pri osebnih dohodkih je treba povedati, da smo z nekoliko nizko finalizacijo v prvem polletju ustvarili le 281 milijonov din realiziranih osebnih dohodkov, kar je komaj toliko, kot v prvem polletju preteklega leta. Izplačali pa smo 373,7 milijona din bruto osebnih dohodkov, kar je približno 16 odstotkov več kot v lanskem polletju. Pri tem smo dosegli 11.459 din neto povprečnega osebnega dohodka na zaposlenega ob upoštevanju 184 urnega dela na mesec. Razlika med realiziranimi in izplačanimi osebnimi dohodki je nastala zato, ker smo v posameznih fazah v proizvodnjo vložili izredno veliko dela, vendar posameznih objektov nismo dokončali, kar vpliva tudi na realizirane osebne dohodke. Razprave in analize o rezultatih gospodarjenja v prvem polletju letošnjega leta v naših tozdih in delovnih skupnostih še tečejo, pred- vsem pa kritično obravnavajo vsa tista gibanja v prvem polletju, ki so negativno vplivala na gospodarjenje in dosežene rezultate. Predvsem se bomo morali v drugem polletju bolje organizirati in usmeriti vsa naša prizadevanja v do- končno finalizacijo naročil. Pre-težni del težav iz prvega polletja se bo sicer nadaljeval, vendar bomo morali, če ne drugače, z izrednim1 ukrepi pospešiti izpolnitev gospodarskega načrta za letošnje leto- k.g- " S kupni ctohocbk te /> terne in sh tetnt r-ealizcidje ki 2ms a $214 ton. Indeks > H2. Mi rente umetf ? Q Srednjeročni plan 1981—85 dokončno sprejet Delavski svet delovne organizacije je na 8. redni seji 28. julija 1981 sprejel ugotovitveni sklep, da so delavski sveti temeljnih 0rganizacij in delovnih skupnosti v mesecu maju in juniju obravnavali in sprejeli Predlog srednjeročnega plana temeljnih organizacij in delovne organizacije ZPS Titovi zavodi Litostroj. S tem je bilo končano več kot dveletno obdobje intenzivnega dela pri pripravi planskih dokumentov, ki so osnova gospodarjenja 'n poslovne politike delovne organizacije za nadaljnjih 5 let. Pri pripravi piana so sodelovali vsi delavci v temeljnih organizacijah, tudi s pripombami in predlogi, Predvsem k samoupravnemu sporazumu o temeljih plana TOZD/DS ln k njegovemu osnutku. Naloge pri pripravi srednjeročne-§a plana so si sledile po naslednjem vrstnem redu: — sprejem sklepa o pripravi in sprejetju plana, — program dela pri pripravi plana, — sprejem smernic za plan temeljne organizacije, — izdelava elementov temeljnih °Jganizacij za sklepanje samouprav-uih sporazumov o temeljih plana, — sprejem samoupravnega sporazuma o temeljih srednjeročnega Piana za obdobje 1981 — 1985, izdelava srednjeročnega plana. 2e iz pregleda potrebnih faz izdelave je razvidno, da je bila pot do končnega sklepa dolga. Koliko usklajevanj in medsebojnih dogovarjanj je bilo potrebno, da smo dobili knjigo srednjeročnega plana! Pri izdelavi plana pa seveda ni-srno upoštevali samo medsebojnega usklajevanja med temeljnimi orga-Uizacijami v delovni organizaciji, ernveč smo se naslonili na družbe-ue resolucije in smernice, ki so nakazovale trende zaposlovanja, povečevanje družbenega proizvoda, rast izvoza in trend uvoza, odvis-Uosti rasti osebnega dohodka od rasd dohodka, zaostajanje različnih ^troskov iz materialnih sredstev in se druga priporočila družbenopoli-hcnih organizacij. Samoupravnim interesnim skup-Uostim smo že v elementih plana nakazali, koliko bomo lahko prispevali za njihove potrebe. Vse to prikazuje, da smo planiranje obravnavali zelo resno, samo da bi bil plan obojestransko sprejemljiv in seveda tudi uspešno realiziran. Pri izdelavi srednjeročnega plana 1976 — 1980 nismo imeli kakšnih previsokih ciljev, razen da smo predvideli investicije v tozde Talna transportna vozila in naprave, Proizvodnja preoblikovane opreme in v rekonstrukcijo jeklolivarne. Od teh novih investicij smo pričakovali rezultat le od tozda TVN, ki je že v letu 1980 povečal proizvodnjo. Srednjeročni plan 1981 — 1985 je mnogo bolj ambiciozen, saj vsebuje zaradi novih investicijskih objektov precej povečano proizvodnjo. Pri vključitvi vseh treh novih investicij v proizvodni plan (poleg vlaganj v težko strojegradnjo, ko bomo nabavili karusel s premerom 16 m in modernizirali proizvodnjo) so se količine in vrednosti v primerjavi s klasičnim planom skokovito dvignile in popolnoma spremenile običajne planske tokove Litostroja. Seveda preporod po 34 letih obstoja Litostroja ni in ne bo brez posledic, saj smo morali v plan vključiti poleg visoko povečane proizvodnje tudi drug malce bolj neljub element, to je odplačevanje kreditov. Zavzetost in visoka delovna vnema v teh temeljnih organizacijah pa so vsem ostalim porok, da bodo tudi opravičile vlaganja v njihove obrate in bodo odplačevale anuitete ter ostale obveznosti po načrtu. Poleg povečane proizvodnje v klasičnem programu sta se v novem srednjeročnem planu pridružila še dva nova proizvoda: — nuklearna oprema (kjer že proizvajamo polarne žerjave, v načrtu pa so še črpalke za jedrske elektrarne) in — numerično krmiljeni obdelovalni stroji. Z razvojno-raziskovalnim delom bomo po lastnih zamislih vključeni z domačimi delovnimi organizacijami in raziskovalnimi inštituti v izdelavo novih proizvodov, zelo iskanih na tržišču, ter neodvisni od tujih licenc in patentov. Vključevanje v mednarodne tokove dela ima v novem srednjeročnem planu prioritetni pomen. Sprva je bilo stanje glede konvertibilnega tržišča precej kritično, toda z novimi naročili, ki smo jih prejeli že med razpravo o osnutku plana in jih kasneje vnesli v predlog, se je popolnoma spremenilo in so devizni prilivi zagotovljeni za celotno plansko obdobje. Klirinško tržišče pa je bilo že predhodno izpolnjeno z naročili za dvigala, prenosnike, preoblikovalno opremo in dieselske motorje. Razmerje med izvoznimi in domačimi naročili je 53 Vo : 47 % v korist izvoza. Izvozni prihodki nam bodo omogočili večji uvoz repromateriala in ostalega uvoznega materiala, ker je uvoz odvisen od količin izvoza. Zaradi povečane proizvodnjed je tudi znatno povečan plan celotnega prihodka, dohodka, čistega dohodka, osebnih dohodkov in skladov. Večja proizvodnja zahteva višje število zaposlenih, seveda v mejah produktivnosti in zahtev družbenih dogovorov. Vsak novozaposleni mora ustvariti takšno novo vrednost, ki bo povečala dohodek najmanj za toliko, kot znaša že sedaj na enega zaposlenega. V zvezi z delavci mora biti vgrajena v plan skrb za njihovo dobro počutje, stanovanje, prehrano med delom ter še veliko drugih stvari, ki povečujejo motivacijo za večjo delovno storilnost in omogočajo dobro zdravstveno stanje. Tudi plan varstva okolja igra pomembno vlogo pri skrbi za primerno delovno vzdušje zaposlenih. Dobra obveščenost delavcev o vseh dogajanjih v temeljnih organizacijah, delovni organizaciji, SOZD ZPS in gradiva za zbore delavcev omogočajo zaposlenim dober pregled nad dogajanji v delovni okolici in širšim območjem delavčevega življenjskega prostora. Zelo važen element srednjeročnega plana so kazalci uspešnosti poslovanja, ki naj bodo vodilo, kako bomo gospodarili v naslednjih letih. K nekaterim elementom osnutka plana je bilo nekaj pripomb, upoštevali smo jih v predlogu. Pripombe so bile na izračun amortizacije, odpravo plana stroškov za zaklonišča in povečanje oziroma zmanjšanje potrebnega števila norma ur v nekaterih temeljnih organizacijah. Poleg pripomb je v planu tudi dodatek o razvoju numerično krmiljenih obdelovalnih strojev, spremenjen pa je tudi plan izvoza zaradi novih izvoznih naročil. Vse temeljne organizacije so sodelovale pri izdelavi plana in pri usklajevanju, da bi bil srednjeročni plan čim bolj realen. Plan je izdelan na trdnih osnovah in ga bo mogoče izpolniti, seveda z resnim delom vseh nas. H. Bratkovič Izteka se 12 let uspešnega dela MARKA KRŽIŠNIKA Delavski svet delovne organizacije je na svoji osmi seji, ki je bila 28. julija, obravnaval prošnjo generalnega direktorja Litostroja tovariša Marka Kržišnika o prenehanju delovnega razmerja. S tem je tovariš Kržišnik uradno obvestil člane naše delovne organizacije o svojem odhodu. Skoraj odveč bi bilo v tem trenutku ponovno poudarjati, kako uspešno je tovariš Kržišnik vodU delovno organizacijo skoraj 12 let in kakšen napredek smo dosegli v tem času. Tovarišu Kržišniku bo prenehalo delovno razmerje 31. °ktobra letos, imenovana pa je bila tudi tričlanska razpisna komisija za novega generalnega direktorja. Tokrat naj povemo *e še to, da bo tovariš Kržišnik iz Litostroja odšel v diplomatsko Službo, kaj več o njegovem odhodu pa bomo napisali v oktobrski številki časopisa. M.M. 0r8an"PeS-<-am* 80 ^besedno zasuti z delom. Z razvojem in rastjo delovne proeelZac'je je peskarna postala naše veliko ozko grlo v proizvodnem razširf,U‘ Delavci že več let težko čakajo načrtovano modernizacijo in da °*,rata- S tem bi se jim izboljšali tudi delovni pogoji. Upajmo, 111 ne bodo ostali le na papirjih. FOTOREPORTAŽA Delavci dežurne gasilske ekipe niso opazili, da sem jih fotografiral, tako vneto so nekaj delali. Kasneje so povedali, da so najbolj srečni prav takrat, ko imajo najmanj svojega poklicnega dela. Pri tem so mislili na gašenje požarov. Mi vsi pa jim lahko zaželimo veliko sreče v teh užitkih in čim manj dela. Opozorili so še, da sta si v teh vročih poletnih dneh vročina in ogenj zelo blizu, zato naj bomo vsi previdni in vedno budni. Zavedajmo se, da je vse več požarov in da je zanje največkrat kriv človek. V naši tiskarni so z vso naglico vrteli 40. številko Internih informacij. Tudi delavce tiskarne pesti poletna vročina, saj kletni prostori samskega doma nimajo kaj prida prezračevalnih naprav. Nekaj delavk je na dopustih, zato pa imajo ostali več dela. Značilni enakomerni in enolični ropot strojev v kompresorski postaji traja 24 ur na dan. Številni stroji in naprave v proizvodnji potrebujejo stisnjen zrak, zato je ta obrat izredno pomemben za normalno obratovanje številnih drugih strojev. Tovariš Štefan Sombolec, ki že nad 20 let posluša enakomerni ropot kompresorjev, pravi, da stisnjenega zraka ni nikoli dovolj. Mnogi naši sodelavci ne ravnajo dosledno pri uporabi stisnjenega zraka in tako marsikateri ventil ali stroj po nepotrebnem spušča stisnjen zrak. S tem izgubljamo veliko dragocene energije. Zato tovariš Štefan priporoča vsem, ki uporabljajo orodje in naprave na stisnjen zrak, da jih dobro tehnično vzdržujejo. Ko zarohnijo težka (pnevmatska) zračna kladiva v naši kovačiji, se zemlja trese daleč naokoli. Spretne roke, znoj, vročina, močni in dobro odmerjeni udarci strojev, to je delo kovačev. Kovanje je poleti prava tegoba. Vročina pritiska iz vseh strani, izhod kladiva, iz peči, pa tudi avgustovsko sonce ne prizanaša. (Fotografije in tekst K. G.) Prvič v Ljubljani V Ljubljani so v zadnjih letih občinski odbori sindikata proizvodnje in predelave kovin že večkrat dali pobudo za organizacijo in izvedbo proizvodno delovnega tekmovanja kovinarjev Ljubljane. V letošnjem letu so posebej dale pobudo tudi ljubljanske delovne organizacije kovinsko predelovalne industrije. Zato je predsedstvo mestnega sindikalnega sveta na svoji seji obravnavalo omenjeno problematiko ter sprejelo pobudo za organiziranje prvega proizvodno delovnega tekmovanja kovinarjev Ljubljane. Tako bo prvo zaključno proizvodno delovno tekmovanje kovinarjev Ljubljane od 10. do 12. septembra pod pokroviteljstvom mestnega sveta Zveze sindikatov Ljubljane, na njem bodo sodelovali najboljši delavci tekmovalci iz temeljnih organizacij združenega dela, oziroma najboljši iz občinskih tekmovanj . Množično sodelovanje delavcev na delovno-proizvodnih tekmovanjih je dobilo nove kvalitete s stalnim večanjem števila delovnih organizacij združenega dela, ki organizirajo tekmovanja. Poleg Zveze sindikatov pri organizaciji delovno-proizvodnih tekmovanj sodelujejo tudi Zveza organizacij za tehnično kulturo, Zveza socialistične mladine ter strokovne organizacije in združenja. Proizvodno-delovna tekmovanja se razvijajo v vseh vejah industrije. Široke množice jih vse bolj spremljajo kot svojo lastno potrebo, kar potrjuje pravilno usmerjenost tekmovanj. V temeljnih organizacijah združenega dela, samoupravnih in drugih skupnostih v vsej družbi vse bolj prodira spoznanje o pomembnosti ustvarjanja delavskega razreda za utrjevanje družbenoekonomske osnove združenega dela, posebno za povečanje produktivnosti dela in za razvoj tehnične kulture v naši družbi. Z organiziranimi družbenimi napori v zadnjih letih so zabeleženi pomembni rezultati pri inovatorstvu, racionalizatorstvu in raznih oblikah kulturno-umetniš-kih ustvarjanj delavcev. Proizvodno-delovna tekmovanja postajajo svojevrstna šola samoupravljanja, delovnega in osebnega izobraževanja in dviganja tehnične kulture delavca. V tej obliki izobraževanja sodelujejo delavci različnih poklicev in profilov, kar omogoča večje učinke pri ustvarjalnem delu delavca nasploh. Praksa je pokazala, da je tekmovanje v Obveščanje - pogoj za . . . Pogosto se jezimo in kažemo nezadovoljstvo, ko smo prizadeti zaradi slabega obveščanja. Pripravljeni smo vsepovsod kritizirati, včasih tudi na pravem mestu, pa vendar vsa opozorila ne prinašajo vedno uporabnih učinkov. Mogoče bo prav, če spregovorimo nekaj o samoupravnem komuniciranju, predvsem pa o pisnih obvestilih, gradivih. V začetku samoupravljanja so prevladovale ustne informacije in dokaj kratke, toda še kar razumljive pisne informacije, vsaj tako pravijo starejši samoupravljala. Informacije so sestavljali manj izobraženi avtorji kot danes, na voljo so imeli slabo in preprosto razmnoževalno tehniko. Priliv strokovnjakov z visoko in višjo izobrazbo je vplival na bistvene spremembe informacij. Pisne informacije so postajale vse bolj zapletene, obsežne in težje razumljive (za večino uporabnikov informacij). Razen tega je h kopičenju pisnih informacij pripomogla tudi preprosta in visokoproduktivna razmnoževalna tehnika. Seveda ne bi bilo prav, če ne bi omenili vse bolj razvejane in obsežne zakonodaje in njene nenehne spremembe. Ugotavljamo pa, da pomen pisne informacije za samoupravno informiranje in odločanje prav gotovo ne narašča, temveč da celo upada. Razlogov je seveda več, najbolj očitno pa je, da so obvestila obsežna in težko razumljiva. Vprašamo se, kdo je odgovoren? Najbrž vsi, ki smo tako ali drugače udeleženi v samoupravnem komuniciranju. Vendar bi bilo mogoče smotrno omeniti sestavljalce besedil in jih vprašati, ali razmišljajo, za koga pišejo, koga to zanima in ali to kdo potrebuje. Strokovnjaki bi še dodali, da informacija ne sme teči samo od "oddajnika” do "sprejemnika”, obveščanje torej ne sme biti samo enosmerno, temveč mora teči tudi po obratni poti. Pri enosmernem obveščanju bomo "sprejemniki” v pasivnem, podrejenem položaju. No, prav tako je očitno, da sami "sprejemniki" dopuščamo tako enosmerno obveščanje, namesto da bi glasno povedali, ali razumemo, ali znamo uporabiti, ali smo utegnili vse prebrati, preučiti itd. Moramo vztrajati, dosled- no in načrtno ukrepati, možnosti imamo, da si zagotovimo kratko, razumljivo in jedrnato obveščanje. Pa še nekaj o tem, kaj nas dela nezainteresirane za pisno informacijo. Opazno je, da sestavljalci težijo po dopadljivosti ali ustrežljivosti, obenem pa je v gradivih preveč tujk, strokovnih izrazov, kratic, predolgih besed, izredno dolgih stavkov, ponavljanja besed itd. S takimi ali podobnimi težavami se še veliko bolj srečujejo delegati izven delovne organizacije, kar je najbrž eden od vzrokov za slabšo aktivnost delegatov. Za spreminjanje razmer pa ni dovolj samo znanje, temveč tudi spoznanje, da so spremembe potrebne. Zato prizadevanje za kratko, razumljivo, pregledno in učinkovito obvestilo pomenijo hkrati tudi prizadevanja za komunikacijsko kulturo in večjo humanizacijo dela. Ne smemo dovoliti, da bo resnica taka, kot to pravi pregovor: "Oprostite, ker sem vam tokrat napisal obširnejše pismo, nisem namreč imel časa, da bi vam napisal krajšega.” Pripis uredništva: V uredništvu našega časopisa smo z veseljem prebrali prispevek tovariša Nenada Djemiča. Njegovo razmišljanje o obveščanju delavcev je prav gotovo na mestu. O tem smo v našem časopisu pa tudi v Internih informacijah že veliko pisali. Poglobljena razprava o obveščanju in komuniciranju za samoupravno odločanje pa je v naši delovni organizaciji stekla tudi na aprilski tematski konferenci o razvoju obveščanja in komuniciranja v Litostroju. Pomembno je, da vsi vemo, kaj hočemo in da si samoupravljanja in delegatskega odločanja ne moremo zamišljati brez ustreznega obveščanja. Za ta proces v smislu kulture komuniciranja v našem samoupravnem sistemu pa je nujno, da smo vsi delavci enakovredni "sprejemniki in oddajniki” informacij. Tako bi delavci prav gotovo bolje uresničevali samoupravljanje in delegatske odnose. V prepričanju, da se ta proces tudi v naši delovni organizaciji iz dneva v dan izboljšuje, lahko rečemo, da se počasi pa vendar vztrajno približujemo ciljem uresničevanja samoupravnih pravic in dolžnosti delavcev s področja obveščanja. poznavanju samoupravnih odnosov v združenem delu obogatilo vsebino proizvodno-delovnih tekmovanj in da mora poznavanje samouprav-postati sestavni del vsakega proiz-vodno-delovnega tekmovanja. V Ljubljani bo letos od 10. do 12. septembra prvo zaključno delovno tekmovanje kovinarjev, pokrovitelj bo mestni svet Zveze sindikatov Ljubljana. Sodelovali bodo najboljši delavci — tekmovalci iz temeljnih organizacij združenega dela. Celotni program delovnega tekmovanja kovinarjev Ljubljane bo potekal v letu, ko praznujemo 40-letnico vstaje jugoslovanskih narodov in 40-letnico ustanovitve OF, v letu, ko moramo še z večjimi napori vseh delovnih ljudi izbojevati nove delovne zmage v razvoju samoupravljanja, povečati proizvodne moči in materialnih osnov združenega dela, izboljšati delovne in življenjske pogoje, doseči večjo humanizacijo dela, se izpopolnjevati, izobraževati in razvijati ustvarjalne sposobnosti proizvajalcev. Prav slednje daje tej manifestaciji poseben pomen. Na tem tekmovanju si bodo udeleženci izmenjali izkušnje v znanju in spretnostih, kar bo tudi priložnost za medsebojno spoznavanje, širjenje znanja, spoznavanje s sredstvi in pogoji dela v drugih delovnih okoljih. Odbor, ki pripravlja in organizira tekmovanje, bo na zaključni slovesnosti razglasil najuspešnejše delavce — tekmovalce v posameznih poklicih in sestavil ekipe, ki bodo zastopale Ljubljano na 5. proizvodno-delovnem tekmovanju kovinarjev Slovenije, ki bo letos od 18. do 20. septembra v Mariboru. Na prvem proizvodno-delovnem tekmovanju kovinarjev v Ljubljani bodo delavci-tekmovalci tekmovali v trinajstih poklicih, tekmovanja pa se bodo odvijala v naslednjih organizacijah združenega dela oziroma šolah: 1. SATURNUS — kovinostrugar, brusilec (okroglo), orodjar 2. LITOSTROJ — kovač, livar, rezkalec 3. INŠTITUT ZA VARJENJE — varilec: plamenski, MAG, REL, TIG 4. AGROSTROJ — avtomehanik-DIESEL 5. CENTER STROKOVNIH ŠOL — avtomehanik-OTTO 6. ROG — strojni ključavničar M. S. Sedi kolega, bova v miru enega prižgala /1r' COL OR Človek ustvarja požar uničuje V preteklih mesecih, od novega leta da(je, smo lahko večkrat kot kdajkoli doslej slišali in prebrali o velikih škodah, ki so nastale ob požarih, o pomanjkljivem požarnem varstvu in premajhni odgovornosti do družbene lastnine. Slišali smo tudi, da je požarna varnost pomembna sestavina splošne varnosti ljudi, njihovega in našega skupnega premoženja, ki lahko močno vpliva na življenjsko raven in tudi na razvoj delovne organizacije. Pri tem pa vedno ne ravnamo tako, da bi to varnost tudi zagotovili. Ob zadnjem rednem inšpekcijskem požarno-vamostnem pregledu nekaterih delovnih prostorov naše delovne organizacije v mesecu avgustu so inšpektorji našli nekaj takih pomanjkljivosti, zlasti v pisarniških prostorih, ki so močno odvisni od naše dobre ali slabe volje (npr. odmetavanje cigaretnih ogorkov in kuhanje kave na nezaščitenem kuhalniku in celo v predalu pisalne mize, nepoznavanje ročnih gasilnih aparatov). Čeprav smo poleg uradnih dopisov tudi s članki v litostrojskem časopisu opozarjali na te pomanjkljivosti in v Internih informacijah številka 36 objavili slike ročnih gasilnih aparatov z navodili za uporabo, so se v nekaterih pisarnah začudili, češ, da jim s takimi zahtevami omejujemo kajenje in kuhanje kave. Tško brezskrbno kajenje pa nam lahko najbolj resnično omeji le požar ne pa predpostavljeni, predpisi ali inšpekcijski pregledi. Torej lahko še naprej tako kadimo in odmetavamo ogorke in kuhamo kavo, dokler ne bo zapel ognjeni petelin budnice naši ravnodušnosti!? Požarno-vamostne ukrepe in navodila bomo upoštevali kasneje. Inšpekcijskemu zapisniku za modelno mizarno je opisana naslednja ugotovitev: "Pri pregledu modelne mizarne in sfladiščnih prostorov je bilo ugotovljeno, da zaposleni strogo upoštevajo požamo-varnostni red". Kako prijetna pohvala za vodstvo in delavce proizvodnega obrata, kjer se zavedajo, da bi požar uničil njihov kruh in jim vzel delo. Kot mrzel tuš pa je naslednja ugotovitev v zapisniku, da so inšpektorji našli v prostorih centralnega skladišča cigaretne ogorke in celo vžigalice med raznim materialom. Če se nekateri ne bomo poboljšali in bolj upoštevalipožarno-vamostne predpise, se lahko zgodi, da bo prihodnji članek v čnašem časopisu nosil naslov "Nekateri ustvarjajo, drugi uničujejo". Napake, napake ... napakice Julijska bera napak Da ne boste mislili, da smo poleti kaj manj samokritični do naših napak. Ravno tako vemo zanje, kot prej, in ravno tako jih delamo. Ko smo na zadnji seji uredniškega odbora pregledovali julijsko številko časopisa, smo se ponekod prav nasmejali. Z napakami, ki jih bomo našteli, pa je tako: nekaj je naših, nekaj jih je zagrešila tiskarna, nekaj pa avtorji člankov sami. Začnimo s splošnimi: za papir že nekaj časa ugotavljamo, da ni dober — predebel je in pretrd in preveč revijski, vendar smo lahko veseli, da imamo vsaj takšnega, saj so zadnje čase velike težave pri nabavi papirja. Tu pač moramo tiskarni oprostiti; naredijo vse, kar zmorejo. Druga stvar pa so fotografije. Posebno v zadnji številki so bile tako temne, da jih je bilo kar težko razbrati. S prehodom na offset tisk smo najprej ugotovili, da so fotografije lepše in da smo dobili boljše možnosti oblikovanja časopisa (dvobarvnost in rastri — temnejše obarvane podlage pod teksti), zadnje čase pa ugotavljamo, da so prav fotografije iz številke v številko slabše. Imamo pa tudi manjše možnosti popravkov, ker je napake, ko je časopis enkrat narejen, težje popravljati. Z offset tiskom pa je tako: načeloma so časopisi v tem tisku lepši, hitreje narejeni in dajejo več možnosti oblikovanja, tisk v tej tehniki pa se splača le pri večjih nakladah. Zato smo na predlog tiskarne tudi opustili strokovno povedano prejšnji knjigotisk. Prva napaka, ki je sicer Itolj lepotnega pomena, je bila opazna že na prvi strani v uvodniku. Črke bi namreč morale biti v naslovu Ko delamo — delajmo, ko počivamo — počivajmo, večje. Malo nepregleden je bil tudi članek Obiskali smo Fieso. Z mednaslovi bi bil gotovo prijetnejši za branje. Domišljijo vzbujajoči sta bili napaki, ki sta ju naredili Slavica in Cirila. Prva je napisala, da bodo jubilantje — 25-letniki letos obiskali hidroelektrarno Zakučac, ki leži v zeleni dolini Istre (na strani 7), druga pa, da so po dolgi in naporni poti vsi skupaj prisopihali na vrh Češke koče na višini 1543 m-Eden od članov uredniškega odbora je milo vjjrašal, če je bilo okrog dimnika Češke koče dovolj prostora za vse. Hribe namreč precej dobro pozna in meni, da ima streha Češke koče malo malo prostora za vse te obiskovalce. Pa še ena napaka, za katero nam še danes ni jasno, kako je do nje prišlo — isti sliki smo objavili na 7. in na 11. strani. Tu na 11. stra ni bi morala biti nad člankom "Podelitev priznanj" druga fotografija, ki je bila posneta v naši delavski restavraciji. Da ne bomo spet končali z opravičevanjem, raje še eno napako-Marljivi Zlatorogove! so bili nap*' sani z malo začetnico. Ne, ne, v slovenskem pravopisu ni še nič novega — vsaj v tem pogledu ne in s* imena še vedno pišejo z veliko začetnico, ampak zgodi se ... Sicer pa kar priznajte, da sm® bili "pridni”. Časa dopustov glelo včasih več; v tem času, kar ein tukaj v službi, pa sem si tudi Ustvarila družino. Tudi mož je 'tostrojčan, letos pa je na enome-ecni praksi v Litostroju tudi moja hrinajstletna hči. Priložnostno dela nt kurirka, litostrojske poti pa so ako dolge, da je dobila celo žulje a nogah. Stari sodelavci odhajajo, Pohajajo pa novi. Žal mi je, ker Zgubljam stik s prijatelji, ki so od-'> novi sodelavci pa prinašajo 0ve ideje in novo svežino v oko-Je> kjer delam. mislite o ”litostrojskih še- Oh, preveč so zaverovani sami vase in premalo upoštevajo mnenja drugih! Glede na število so dovolj sposobni (!). Pa njihova odgovornost? Imajo soodgovornost! Premalo pa so samoodgovorni. Se vam zdi, da jih je preveč? Predvsem so preveč razdrobljeni glede na strokovne službe. Glede na tozde jih je dovolj. Predvsem mislim, da ne more biti šef tisti, ki je šef samemu sebi, ali pa ”ima pod seboj” le še enega ali dva človeka. Voditi mora delo določenega števila ljudi, sicer pa naj bo plačan po strokovnem delu, ne pa po položaju ali funkciji. Kaj pa mislite o disciplini v Litostroju, tudi o svoji? Organizacijsko je disciplina dobro zastavljena, realizacija pa je odvisna pretežno od posameznikov, nekoliko pa tudi od šefov. Višje bi morala biti razvita zavest posameznikov, šef pa ne sme biti policaj, temveč vzor ostalim. Na žalost ni vedno tako. Res pa je, da so pogosto tudi šefi preveč popustljivi. Sama se urnika držim, istočasno pa izkoristim priložnost tudi za kakšen zasebni opravek, ki bi ga bilo možno opraviti v prostem času. Sicer pa to, da si v službi, sploh še ni merilo za to, da tudi delaš. Zato bi bilo pogosto zelo prav, ko bi imeli premakljivi delovni čas, ko bi si čas lažje načrtovali glede na delo, ne pa na "predpisane” ure. Ludvik GORJANC, TOZD PPO — 15-letnik Ko smo takole na slepo izbirali med jubilanti, smo ugotovili, da je med njimi tudi tovariš GORJANC. Poznamo ga že dolgo, saj je že vrsto let redni dopisnik našega časopisa. Zato smo mu ob koncu intervjuja zastavili nekaj vprašanj tudi o tem. Kako, da ste že toliko časa v. Litostroju? Predvsem zaradi dobrega vzdušja v tozdu in dobrega sodelovanja s sodelavci. Drugi vzrok pa je zanimivo delo, ki ga opravljam. Sem sicer vodja proizvodnega planiranja v plansko-analitski službi v tozdu PPO, po drugi strani pa sem "de- klica za vse”. To je bilo aktualno še zlasti v zadnjem času, ko smo gradili novo tovarno in ko smo se selili — zelo pestro in raznovrstno delo so narekovale pač potrebe proizvodnje. Ste kdaj pomislili, da bi odšli stran? Ne, saj nam je v Litostroju prelepo. Plače so v redu, delamo v redu, lahko bi še več ... Kaj bi morali v Litostroju izboljšati? Predvsem odgovornost do dela in to na vseh področjih! Ugotavljam, da zelo slabo izpolnjujemo plansko dogovorjene obveznosti, čeprav pravimo, da je dogovor skoraj bolj obvezujoč kot zakon. Akte imamo urejene, konkretno pa si ne upamo na nikogar pokazati s prstom, če ne dela v redu. In pri tem ne mislim na proizvodne delavce! Gotovo pa je, da bi tudi sam lahko naredil še več. Kaj počnete v službi tisti čas, ko ne delate? Pogovarjam se o športni stavi in o lotu — včasih se tudi splača! Kaj vas v Litostroju moti? Preveč je sprehajanja po tovarni. Včasih dobim občutek, kot da sem nekje pred Namo ali Figovcem. Vas pisanje v časopis kaj obremenjuje? Ni mi težko napisati člankov, ki jih potrebujete, pisanje pa me tudi prav nič ne obremenjuje. In kaj vam pri našem časopisu ni všeč? Premalo je informacij iz proizvodnje. Take in podobne stvari napišemo le v zapisnike, ki jih obesimo na oglasne deske ali pa še tja ne, koliko ljudi jih prebere pa tako vemo. Litostrojčanom zamerim, da premalo berejo razne zapisnike in premalo poznajo pravilnike, seveda razen pravic, ki jih imajo. V zvezi s časopisom pa bi rekel, da je premalo različnih dopisnikov in da se preveč ponavljajo isti podpisi. To se pozna tudi po temah, ki jih objavljate. In kaj lahko rečete za konec? Vsaj za naš tozd lahko rečem, da imamo čudovite pogoje dela in da moramo samo še bolj delati. To, kar imamo, moramo čuvati in obnavljati, saj se moramo zavedati, da je vse to naše. Mislim, da nam bo kmalu uspelo realizirati 4000 ton proizvodnje, delati pa moramo res vsi, ne samo nekateri. Božo KECMAN, TOZD PZO — 10-letnik Skoraj dvojni jubilant bi mu lahko rekli, saj je letos že drugič 10-letnik v Litostroju. Tovariš KECMAN, zdaj zaposlen v tozdu PZO kot delovodja, je namreč že praznoval desetletnico, za tem pa je za nekaj let zapustil Litostroj. Prvič se je zaposlil leta 1955 in glede na to, da se je v Litostroj spet vrnil, smo mu zastavili naslednje vprašanje: Kako se v Litostroju počutite in kaj delate? V Litostroju se počutim zelo dobro in rad opravljam vsakršno delo. Lepo se razumem tudi s sodelavci, zato mi je delo tukaj v užitek. Ali poznate v Litostroju veliko ljudi? Najbolje seveda poznam tiste, s katerimi največ sodelujem — se pravi v našem tozdu. Ko sem bil predsednik sindikata, pa sem jih poznal precej več, tudi iz drugih tozdov. Seveda pa poznam zelo veliko ljudi tudi na videz. Kaj menite o Litostroju? Meni pomeni Litostroj veliko. To je trdna tovarna, na katero se lahko zanesem. Vedno je bilo tudi dovolj dela, stvari so urejene in na svojem mestu. Res ne bi mogel reči, da imamo kakšne posebne težave, tiste pa, ki so, sproti rešujemo. Litostroj pa je znan tudi po svetu. O tem sem se lahko prepričal, ko sem delal na Nizozemskem. Prav ponosen sem bil, ko sem ugotovil, da poznajo Litostroj tudi tam. Ste s svojim delom zadovoljni? Sem! Do sedaj sem delal kot delovodja, septembra pa sem postal inštruktor strojnih ključavničarjev. Delo bom spremenil pretežno zaradi zdravstvenih razlogov, ker so bile prej v popoldanskih izmenah po obratih večje koncentracije plina, tega pa zaradi obolelih dihal ne prenesem. V času, ko delam v Lito- stroju, sem dobil že medaljo dela in pismeno pohvalo centralnega delavskega sveta. V Litostroju bom vsekakor ostal tudi naprej, pregovarjam pa tudi sina, da bi prišel sem; to pa je menda najboljše zagotovilo, da sem tukaj rad in da mi je všeč. Toliko tovariš Kačič in toliko ostali. Priznati morate, da se "pravi” Litostrojčani kalijo skozi leta. Zato si želimo, da bi bilo jubilantov iz leta v leto več, letošnjim pa iskreno čestitamo! M. M. (Nadaljevanje na 8. strani) 1 JUBILANTI V LETU 1981 • JUBILANTI V LETU 1981 voDusžirTRAVN,K’ 4, V y !°ZD TVN V CUCELJ, Stanislav PRE-te tnn , 1K’ Anton SLADIČ, An- ,C °n VOVK in *0*D Pzo Do/p BREZOVNIK, Bernard len NC’ Anton HOČEVAR, STp? HoRVAT, Stanislav KA-F>nTUC’ Anton LESJAK, Jožef ne,vBIN' peter URŠIČ, Ja-virAG, Rade VUNJAK ^°ZD PPO ože POTOČNIK, Zoran SE-S-fpV, Anton TURK, Drago 1 evanovič P°Zd IVET tislav v®xEvJ°že BOŽI ,»Szn,NkEBK VirjEtane STRNIŠNIK RIH. Alojz ZADRA’ ^0ZD zse Mar'ia ČOVIČ 15-LETNIKI DS SSP KSS Marjan SIGULIN AMBULANTA Iva LJUBIČ TOZD IRRP Karol TOVORNIK TOZD NABAVA Tomislav KADUNC TOZD PRODAJA Jože GLAVIČ, Katica HENC, Rafael VIDMAR TOZD PTS Martin TEGELJ DS PFSR Branko ZAGORC, Dušan VU-LETA TOZD PUM Stipo BARIŠIČ, Radomir BUN-DALO, Franjo DIZDAREVIČ, Drago ERŽEN, Peter GAKO-VIČ, Janez GLADEK, Anton HAJŠEN, Lazar KONDIČ, Jovan MAJKIČ, Venčeslav MIŠ-MAŠ, Jože STRUNA TOZD OBDELAVA Anton BIZJAK, Božo JORDAN, Emil KRAMŽAR, Vlado LEPEN, Miha PIRC, Anton SMOLIČ, Franjo ŠPEHAR, Franc URBIČ, Ciril ZAJC, Fa-dil ZEC TOZD MONTAŽA Branko COTMAN,'Mirko MERHAR, Bogomir VOJE TOZD TVN Branko ŽIVKOVIČ TOZD PZO Boško BJELIČ, Jože PEČJAK, Ivan ŠTERK TOZD PPO Ludvik GORJANC, Andrej SEKAČ, inž., Alojz ŠAVRIČ TOZD IVET Jože BOLA, Franc GRABNAR, Aladar HORVAT, Ladislav JU-ŽNIK, Karel ULES 10-LETNIKI DS SSP — POAE Terezija ADAMIČ DS SSP KSS Marija RUPERT TOZD IRRP Peter FUSS, Josip KESIČ, dipl. inž., Branko TKALEC, Anton VERDERBER, Leopold SKRBINŠEK, dipl. inž., Janez ŽAGAR, inž. TOZD NABAVA Franko MATEJČIČ, Zofija PAPIČ, Ivan SELJAK, Tahir MALAČIČ, Fahrudin SELIMOVIČ TOZD PRODAJA Angela GREGORIČ, Vera HAFNAR, Ana PODPEČAN, Zdravko JAKOVAC TOZD PTS Drago BLATNIK, Janez TOMŠIČ TOZD PUM Jakup BERIŠA, Vladimir BRAČUN, Rajko BURSAČ, Janez DROBEŽ, Franc FINK, Ivan FURJAN, Hail HODJIČ, Jože JELENC, Franc JERMAN, Darko KNAVS, Dragoljub KUVA-LJA, Nikolaj MALIČ, Jože PERKO, Anton SLAPNIK, Joso TOMIČ, Janez TRUNKELJ, Stanislav VIDMAR, Mirko VRBIČ TOZD OBDELAVA Darko BAJDE, Josip ČOGA, Viktor FARKAŠ, Marjan FLIS, Johann FUSS, Vincencij JAKOPIČ, Dušan KARLIN, Šahbaz KAVAZOVIČ, Jože KOMAN, Franc KOŽELJ, Pavel LAMPIČ, Amalija LEGAN, Alojz LONGAR, Marija MATEK, Ivica MRAK, Anton MURN, Bojan OBLAK, Janez PANČUR, Cilka PETERLIN, Milan PREBIL, Jože PUCELJ, Ludvik PUN-ČOH, Jože REPNIK, Janez RIHAR, Zoran SELAN, Rudolf SMREKAR, Kromopav SOE-HADI, inž., Stanko ŠVRAKA, Danilo TEKAVEC, Stjepan TKALEC, Milan ULČAR, Branko URH, Vladimir VERŠNIK, Andrej VIDENIČ, Ivan ZAJC, Ivan ZORAN, Pepca URH, Jože ZUPANČIČ TOZD MONTAŽA Hašim BEHRIČ, Mehmed BEH-RIČ, Pajo JOZIČ, Simon KOGOVŠEK, Franc KOVAČIČ, Anton LESKOVŠEK, Milovan LUKAČ, Miroslav OVEN, Anica POTRBIN, Jakob ŠNEBERGER, Idriz TOPLIČ, Peter AVGUŠTIN, Jože ŠINKOVEC TOZD TVN Stanislav ČERNEVŠEK, Edvard KRAPEŽ, dipl. inž., Dario OPE- KA, Šabiča ZUKIČ, Mirko ŽNIDARŠIČ TOZD PZO Marija BELOPAVLOVIČ, Savo PILJIČ, Branko PRODANOVIČ, Josip SOKAČ, Boško KECMAN, Angelca STRMEC, Alojz TRUNKELJ, Vašo VER-GILAS, Marjan ZABUKOVEC, Stanko NOVAKOVIČ TOZD PPO Marjan LAVRIČ, Darko ŠKERJANEC, Franc ŠPILER, Slavko KOŠČAK, Danijel VOLEK, Tomaž KUNAVER, Jože KASTELIC TOZD IVET Ferdo AVBELJ, Janez DOLENC, Janez HROVAT, Marjan KRALJ, Ciril MIHELČIČ, Franc STRNIŠA, Dragomir TRAVICA, Ciril ZALETEL J, Nikola NOVOSEL TOZD ZSE Antonija ŠIRŠE, Marija SMREKAR, Marija ŠTREKELJ, Rozalija ŠUŠTARŠIČ, Jožica VRHOVEC, Marija ZAJC, Danica DORNIK DS PFSR Alojz PEKLAR Obisk mladincev v ČSSR V dneh od 19. do 25. julija je koordinacijski svet ZSM Litostroj skupaj z oddelkom počitniških domov organiziral izlet 50 mladincev v Brno (ČSSR). Bila je mrzla in deževna nedelja, ko smo se zbrali pred Slovenija avtom, kjer nas je čakal avtobus, da nas popelje med naše prijatelje. Vodja izleta tov. Skušek nas je na avtobusu še enkrat seznanil s programom, iz katerega je bilo razvidno, da nas čaka teden, poln doživetij, da si bomo ogledali znamenitosti Brna in njihove gradove, da se bomo srečali z mladinci podjetja naših gostiteljev, da se bomo peljali z ladjo in da nam tudi zabave ne bo manjkalo. Vse to pa nekako ni zjasnilo zaspanih obrazov v avtobusu. Sele požirek dobrega domačega žganja nas je nekoliko poživil in že je bilo slišati pesem. Približevali smo se naši meji. Z nedolžnimi očmi in nekaj značkami smo na Šentilju hoteli prepričati postavnega fanta — carinika, da nam ne bi brskal po denarnicah, češ da ima vsakdo s seboj le 1500,- din. Vendar dolžnost je dolžnost in carinik je bil srečen, ko je nekaj naših mladincev le podražil s pregledovanjem. Težko ni bilo, le enega mladinca bi morali kmalu pustiti doma, kajti ta je pozabil, da je bil prejšnji dan v Italiji. No, tudi njega smo srečno prepeljali čez mejo in čez avstrijsko deželo smo se peljali v ne kaj preveč hitri vožnji. Otožnost po oddaljeni domovini nam je vzbudila željo, da se zopet oglasi naša domača pesem. Veselost in razigranost pa nam je prekrižala češka meja in hitro smo se vsi spremenili v resne in molčeče mladince. Ko so cariniki ugotovili podobnost med našimi obrazi in slikami na potnih listih (čakali smo pol ure) in ko je potem fant v rjavi obleki v zamenjavo za samo pol ure čakanja dobil steklenico Cezarja ter značke, smo se mirno zapeljali po ravni češki cesti. Ob 17. uri smo prispeli tja, kamor smo želeli, to se pravi na Brnsko pregrado. Seveda so nas pred Brnom čakali predstavniki podjetja Jurij Fučik in nas peljali do našega bivališča. Prebivali smo v počitniških hišicah nad jezerom, za katere smo ob koncu našega bivanja ugotovili, da so bile vse — vrag si ga vedi zakaj — prehodne. Večerja je bila odlična: z aperitivom ter s poobedkom, vrčkom, dvema ali tremi dobrega češkega piva. Po večerji smo si dejali, da je treba spoznati nočno življenje Brna. Utrujenosti ni bilo, pivo nas je poživilo in tako smo razpoloženi odšli v Brno. Delal se je že dan, ko smo se dali zvoziti domov (taksisti so imeli veliko dela), da odspimo vsaj urico ali nekateri celo dve. In zjutraj smo vstali šele takrat, ko se je nekdo spomnil, da ropotajo po vratih zato, ker nas kličejo k zajtrku. Presenetilo pa nas je tudi vreme, bilo je izredno hladno in pihal je močan veter. To nas je do konca prebudilo in začelo se je iskanje jopic, vetrovk, toplih oblačil. Odpravili smo se na ogled znamenitosti. V Slavkovu, kjer je leta 1805 potekala glavna bitka med Napoleonom in združeno avstrijsko vojsko (padlo je 40.000 vojakov), smo si ogledali spomenik miru in muzej. Ker je bil deževen dan smo imeli popoldan prosto. Le najbolj vztrajni smo si najeli čolne ter se vozili po jezeru, ki je veliko 230 ha in globoko 18 m. Na obalah jezera je mnogo počitniških domov in počitniških hišic. V torek popoldne smo si ogledali mesto Brno, ki ima 365.000 prebivalcev. Tu je močno razvita industrija. Bogata je tradicija strojne, elektro in kemične industrije, močno pa je razvita tudi tekstilna industrija. Izvedeli smo, da v Brnu vsako leto prirejajo mednarodni velesejem (kot pri nas v Zagrebu). Mesto je tudi center visokega šolstva, center kulture in umetnosti. Po razvitosti industrije pa je drugo mesto na Češkem. Po kosilu smo si ogledali grad Špilberk, k‘i je bil v srednjem veku znan kot velik zapor, v katerem so bili zaprti revolucionarji iz Italije, Poljske in Madžarske. Leta 1920 so bili tu zaprti rudarji, ki so organizirali stavke v premogovnikih, leta 1939 pa prvi protifašistični borci. Danes je Špilberk zaščiten kot zgodovinski muzej, ki prikazuje boj proti fašističnemu okupatorju. Ogledali smo si tudi znamenito kraš-ko jamo Macoho, ki je podobna naši Postonjski jami. Po ogledu jame smo se s čolni odpeljali iz nje. Popoldne smo imeli prosto, čas smo izkoristili za individualne oglede, nakup razglednic in spominkov. Razpršili smo se po ulicah, kupovali stvari iz usnja, jantar, šotore ipd. Po večerji je bilo srečanje z mladinci naših gostiteljev — podjetja Julij Fučik ter vožnja z ladjo. Na ladjo smo morali malo čakati, vendar so naši fantje spoznali, da niso čakali zaman. Razpoloženje na ladji je bilo enkratno in nepozabno. Po zabavi na ladji smo se odpeljali z avtobusom v Brno. V četrtek dopoldne smo si ogledali grad Valtice, kjer smo v bližnjem hotelu imeli tudi kosilo, popoldne pa je bil naš cilj grad Letnice. Tam smo se sprehodili po prostranem parku in se po 302 stopnicah povzpeli na stolp. Nekateri so sicer omagali, večina pa nas je bila vztrajna in tako smo si ogledali okolico s ptičje perspektive. Pot nazaj je bila vesela, razposajena. Po večerji smo zopet odšli v .Brno, noč je bila spet prekratka, in spet smo zaposlili taksista — pa samo za 10 kron! Zadnji dan bivanja na Češkem je bil namenjen ogledu tovarne Julij Fučik. Začudeni smo bili, ker smo videli, da delajo za stroji ne le moški, temveč tudi ženske, in to v še večjem številu. V tovarni so nam postregli s sokom in kavo, za spomin pa je vsak dobil značko ter propagandni material podjetja. Našemu predsedniku KS Litostroj tov. Jovanoviču so podarili deklico (pa ne živo!) — narodno nošo južnomorav-skega krasa. Popoldne smo spet imeli prosto, tako da si je vsak lahko nakupil tisto, kar je pač pozabil. Večer je namenjen slovesu. Obiskali so nas vodstveni delavci podjetja. Še zadnje slovo od naših gostiteljev, osebja iz kuhinje ter upravnika. Slovo je zmeraj najtežje in tako je bilo tudi tokrat. Pa kaj bi se tako poslavljali, zapojmo in zaplešimo, smo si dejali. Zaigrala je harmonika, zaplesali smo po naše in po češko in veselje je zopet tu. Gostiteljem smo se slednjič zahvalili za gostoljubje, si segli v roke, ter obljubili, da bomo še prišli v to čudovito deželo. Še zadnjo noč smo preživeli v Brnu, vračali smo se zjutraj in ta noč je res prekratka. . Pot proti domu smo že poznali. V avtobusu je bil mir, in vsak je premišljeval svoje. Na meji nismo imeli težav, tako da smo zadovoljni prepeljali še zadnje metre avstrijske meje. Tu je zadonela pesem "Jugoslavija” in srečni smo bili, da smo zopet doma. Gotovo se bomo še kdaj srečali na takem ali podobnem izletu, pa še bolj gotovo je prepričanje, da so bila ta doživetja neponovljiva, nepozabna. Ob koncu pa naj se zahvalimo KS ZSMS Litostroj, OO sindikata in tozdu ZSE za organizacijo tega prijetnega izleta. Sjf w Prva polnitev stabilne cisterne s tekočim CO (Foto: E. L.) pri livarni sive litin< Novost v metalurških obratih Nevarno in težaško delo pri ravnanju z jeklenkami za CO2, ki ga uporabljata obe livarni pri izdelavi jeder za posamezne forme, je bil glavni razlog, da smo se odločili za postavitev CO2 naprave, ki je nadvse ekonomična, hkrati pa odpravlja vse dosedanje nevšečnosti z jeklenkami. Nova oprema je postavljena na vzhodni strani livarne sive litine. Iz tega mesta je narejen razvod plinske faze za livarno sive litine. Za jeklolivarno je sedaj narejen le odcep iz razdelilnega omrežja, priključek pa bomo naredili šele po rekonstrukciji tega obrata, enako kot omrežje za kisik. Naprava za skladiščenje tekočega CO2 je opremljena z vso za obratovanje potrebno opremo, tj. s cisterno odgovarjajočih zmogljivosti (6000 kg) z varnostnimi ventili, s priključki za polnjenje in praznjenje cisterne, za odvzem plinskega in tekočega CO2, s hladilnim agregatom, električnimi grelci zmogljivosti 30 kW, električno instalacijo s stikalno omarico, avtomatiko ter vso opremo za samostojno in varno delovanje CO2 naprave. Uspela krvodajalska akcija Zaradi take situacije se litostroj-ski krvodajalci nesebično odzovejo vsem posamičnim pozivom, prav tako pa se z organizacijo izredne akcije priključimo prizadevanjem Rdečega križa, da število darovalcev pokrije potrebe po krvi. Tako smo se 23. in 24. julija odzvali pozivu občinskega Rdečega križa in organizirali izredno krvodajalsko akcijo. Vabilu se je odzvalo 14 krvodajalcev, kar je spričo dopustov v delovni organizaciji zadovoljivo. Zaradi izrednega pomena akcije v času, ko je pomembna vsaka kaplja krvi, naj navedemo imena teh srčnih ljudi: Božena NOVAK, TOZD nabava Cedomir RADIVOJEVIČ, TOZD obdelava Jože NOVAK, TOZD obdelava Alojz JANEŽIČ, TOZD obdelava Alojz CAPUDER, TOZD PUM Jože KRŠINAR, TOZD PUM Pavel FRADEL, TOZD PZO Janez HVALA, TOZD PZO Nada KODRAN, TOZD PZO Janez GAL, DS SSP Ciril PAPEŽ, DS SSP Vasja KREFT, DS SSP Magda KREFT, DS SSP da prav njihova kri pomgala vrniti zdravje ali rešiti življenje. Prepričani smo, da bodo litostrojski krvodajalci tudi v bodoče pripravljeni pomagati soljudem v stiski. M. Kreft (Nadaljevanje s 7. strani) LUDVIK — DESETLETNIK Vsem darovalcem se za njihovo humano dejanje iskreno zahvaljujemo v imenu vseh, ki jim bo mor- Cisterna za CO2 je postavljena na tehtnici s pomično utežjo, tako da je mogoče vsak trenutek kontrolirati količino CO2 v cisterni ter točno odmeriti novo — z avtoci-sterno dobavljeno količino plina-CO2 naprava deluje pod pritiskom med 13 in 21 bari in temperaturo — 320C in + 17,5°C. V primeru, da pade pritisk v cisterni pod 13 barov, se vključijo električni grelci, medtem ko se pri pritisku 21 barov vključi hladilni agregat. Varnostna ventila sta nastavljena in atestirana na 22 barov. Pri realizaciji tega projekta so sodelovali delavci iz podjetja GO-KOP Rogaška Slatina, Zdravilišče Rogaška Slatina, TOZD Polnilnica ter Litostroj, TOZD IVET — investiranje, ki je organiziral in vodil vsa dela. Srečal je Abrahama Že leta nazaj ugotavljamo, da v času dopustniških dni število darovalcev krvi nekoliko upada, da pa se število oseb, ki potrebujejo kri, bistveno ne zmanjša. Zniža se število operirancev, naraste pa število poškodovancev. viš Po ra; Ste Hi fin hv na Po dr tel ni: 8c Pc da M ne F. Dvorak te z ta N g' k k P Našega sodelavca mag. Petra Vogriča, direktorja TOZD Proizvodnja pr6' oblikovalne opreme, skoraj vsi v Litostroju prav dobro poznamo, poznamo predvsem njegovo ljubezen do stiskalnic ali preoblikovalnih strojev. 1. avgusta 1981 je v krogu sodelavcev celotnega tozda PPO in prijateljev praznoval svoj 50. rojstni dan. Vzdušje je bilo nadvse prijetno. Obdajalo ga je veliko sodelavcev in prijateljev, ki so mu prišli čestitat in mu zaželeli še veliko let. Več kot polovico — celo enaintrideset let — je v Litostroju. Njegovo ime je tesno povezano z razvojem preoblikovalnih strojev pr' nas. Prišel je čisto na začetku, ko so bili današnji preoblikovalni stroji ideja. Z vso pravico ga lahko imenujemo "očeta preš, stiskalnic in preobliko-valnikov” v Litostroju in tudi zunaj njega. Njemu se moramo tudi zahvalil za nesebična prizadevanja pri izgradnj1 nove proizvodne hale preoblikovalne opreme, ki že daje prve sadove. Bogato in plodovito je njegovo delO' Enaintrideset let je že vpet med lit0’ strojske proizvode, zadnjih osemnaj5* let med stiskalnice ali preoblikovala6 stroje, razne zadolžitve in neusahljivC obveznosti, vpet med včeraj in jutri, delo, za boljše, za pravičnejše. Z nji1)1 se vedno znova zarisuje trmasto vztraj' na podoba moža, ki je znal in je zm°' gel biti in ostati predvsem — človek' Tako stopa Peter v svoje enainpetdeseto leto ves mladosten, poln novih načrtov in želja. Pred njim stoje no'-6 naloge, tem pa bo lahko kos le s skrajnim prizadevanjem in izvrševanjem delovnih dolžnosti vseh nas, ki nam j1*1 nalaga naša samoupravna socialistična družba. Dragi Peter! Ob življenjskem jubilej11 ti tvoji sodelavci in prijatelji od srca želimo še vrsto zdravih, uspešnih in zadovoljnih let. In ker je tovariš Vogrič med drugin^ tudi član Uredniškega odbora se čestn kam ob njegovem osebnem praznikn' pridružuje tudi uredništvo časopisa' L. Gorjan6 I CENTRALNE ALPE SREDI JULIJA (Sneg, led in cepini V razpisu letošnjih planinskih izletov je bil objavljen tudi i Pohod v Centralne Alpe. Program je bil dolgo časa neznan in je j žato vzbujal še večjo radovednost. Končno smo na oglasnih deskah prebrali informacijo: smer Centralne Alpe, 3-krat 4000 m, I izhodišče dolina Aoste; v nadaljevanju pa: število prijavljencev ' omejeno, v primeru višje sile izlet odpade. smo se pomikali precej počasi, ker so imeli posamezniki manjše težave z višinsko boleznijo. Razgled z vrha, od koder smo z očmi hoteli ponoviti pohod na Monte Roso, nas je razočaral. Od Matterhorna na zahodu do Mischabelske verige in Monte Rose na vzhodu je bilo vse v megli. Planinci se težko sprijaznimo z oviro l( višje sile, zato so prizadevni agitatorji Poskrbeli, da se je vest o razpisu hitro razširila in je strah pred premajhnim Številom kandidatov takoj odpadel. Hkrati je stekla tudi akcija za zbiranje finančnih sredstev in udeleženci se zahvaljujemo svojim sodelavcem, da so nam preko samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij ter Planinskega društva Litostroj pomagali olajšati najtežje breme. Kljub mnogim pojavom višje sile se nismo vdali, vlekla nas je želja po do-* Sodivščini. Planinci smo optimisti. To 1 Potrjuje tudi definicija, ki jo je povedal šegavi udeleženec naše odprave hliki, ki pravi: Alpinist je tisti, ki išče nevarnost, in je vesel, ko je ne najde. Odprava litostrojskih "muflonov” se je zbrala na starem zbornem mestu, to je pred šolo. Čredo so sestavljali ovni ~~ vodniki: Zvone, Janko, Miki, foto Oskar, Kristl, Stenli in Viki, koze: Smi-'ja, Ksenja, Vika, Hilda, kozli: praporščak Rudi, Bine, Miha, predsednik Janez, zdravnik "Dohtar” Marko, hitri H°go, Jože in Miha od H. ter jagenčki: sin moj” Stane, Peter, Vinko, Vlado, hfilan, Matjaž, Jelka in Andrej. Iz sestave črede je razvidno, da vrsta litostrojskih muflonov ni ogrožena, saj jo sestavlja lepo število novincev in istočasno tudi močno zastopstvo veteranov. ,, *č° smo uspeli lepo zložiti prtljago, basanje” ni prišlo v poštev, ker smo tokrat iz varčevalnih razlogov potovali z manjšim avtobusom, nas je "Sokol”, tako smo klicali šoferja, odpeljal v noč. °va višja sila, o kateri pa je bolje ne govoriti, je nastopila že v Fernetičih, jer bi skoraj izgubili prvega ovna Vi-kjja, pa se je vse srečno končalo s sle-Ptm potnikom. Noč je minila mirno, le hujši naliv 'n mraz sta nas prebudila iz dremavice, hdislili smo si: to je napovedana fronta, hi se od zahoda pomika proti našim hfajem, doma bodo imeli že spet malo 'kžja. Mi pa smo zadremali naprej. Naslednje jutro je avtobus ustavil v dolini Val Ferret, nedaleč od Courma-yeurja. Z razočaranjem smo ugotovili, da je bilo tisto ponoči šele predhodnica fronte slabega vremena. V kampu Les Grandes Jorasses smo si postavili bazno taborišče. Popoldne smo se odpravili v Čourmayeur, kjer so nas najbolj zani-mali podatki na meteoroloških instru- rttttitih, ki pa žal niso obetali nič do-rega, enako tudi tablica, na kateri je Pisalo nekaj, kar bi se prevajalo kot Pevihte. Prva noč v šotoru je bila izredno fadna. Zjutraj smo opazili, da se je ttPežna meja z vršacev spustila skoraj 0 višine tabora. Zaradi slabe vremenske napovedi in iz previdnosti, da ne bi Ze na začetku zmočilo opremo, smo Prv' dan odstopili od predvidene ture in z avtobusom odpeljali v divjo alpsko °uno Cogno, da bi si iz severovzhod-ricga konca ogledali Gran Paradiso, ene8a od naših štiri tisočakov. Ko smo popoldne v Courmayerju z°pet gledali, kakšna je vremenska na-P°ved, je kljub padanju tlaka pisalo, a ho sončno. Odločili smo se, da gre-1110 aaslednji dan na Breithorn. zhodišče za Breithorn je Cervinia, nan italijanski smučarski center. Leži v'Šmi 2006 m. Sistem žičnic hrib še Žič'2*’ Sa-t ie možno z gornjo postajo 348q Vedn0 ce Plateau Rosa doseči višino kar m. Kljub vsemu pa tehnika le ni sposobna gospodariti naravi in tak ■ Buapuuaiiu uma 0 Je bilo tudi ob našem obisku. jul"® Parkirišču je bila kljub sredini (jaIJ® množica smučarjev, ki so čakali, 0p . ho tehnika popeljala v svet bele JPosti, toda zaman. Nežen glas je Bazno taborišče v kampu Grandes Jorasses po zvočniku napovedal na gornji postaji temperaturo — 8°C, slabo vidljivost, veter severovzhodnik s hitrostjo 60 km/h. Pihalo je tudi pri nas, vendar si je vsak poiskal zavetje in užival na soncu. Gore, od katerih nas je najbolj zanimal Matterhom, so bile v megli. Viki nas je tolažil, naj nam ne bo žal tega razgleda, ker je neprimerljiv s tistim, ki ga poznamo iz Zermatta. Čez čas se je ponovno oglasil nežni glas iz zvočnika, ki je napovedal še večje divjanje vetra, v gornjem delu žičnice je hitrost dosegla že preko 80 km/h. Ura je bila devet in smučarji so izgubili upanje. Ostali smo sami. Čez čas se je veter nekoliko pomiril, tako da smo se lahko peljali do srednje postaje Plan Maison na višini 2548 m. Od tam smo nadaljevali pot peš po smučiščih do višine 3317 m, kjer stoji na italijansko-švicarski meji koča Theodule. Hoja je bila dokaj neprijetna, ker smo hodili po urejenih smučiščih, ki so bila v spodnjem delu kopna in razmočena, v gornjem delu pa zasnežena. Veter se še vedno ni umiril, sunki so nas premikali sem ter tja, tako smo le s težavo lovili ravnotežje. Pri koči se je nebo nad nami očistilo, le okrog nas so se podile megle. Nad nami smo videli obljubljeno gornjo postajo žičnice Plateau Rosa in Mali Mat-terhorn (3886 m), ki je z žičnico povezan s Zermattom. Naslednje jutro smo odšli na pot okrog pete ure. Vreme je bilo še vedno megleno, veter pa se je čez noč pomiril. Iz varnostnih razlogov, hodili smo po zasneženem ledeniku, smo se takoj pri koči navezali in se v dolgi vrsti sedmih navez vzpenjali v smeri proti Malemu Matterhornu. Pot ni bila zahtevna niti nevarna, saj smo hodili po steptanih smučiščih. Več težav je imel le Zvone, ki se je kot prvi v skupini moral orientirati v glavnem po karti s pomočjo kompasa in višinomera. Ko smo tako hodili po megli, smo kmalu prišli na velik plato, imenovan Plateau Rosa na višini približno 3850 m. To je področje, kjer se je pred leti izgubila skupina mladih škofjeloških planincev in bojevala dramatičen boj z Breithornom. Tako kot je veter pregnal meglice, so se izgubile tudi moreče misli in že smo bili pod vznožjem kupolastega vrha Breithorna. Navezali smo si dereze in se s pomočjo cepinov oziroma smučarskih palic pričeli po grebenu od zahoda vzpenjati proti vrhu. Okrog nas je bil sam sneg, od časa do časa smo v raztrganih meglah pod seboj videli samo Mali Matterhorn ali del Plateauja Rosa. Vzpon na vrh ni bil težaven, čeprav Pod seboj smo videli le del ledeniškega sveta, katerega jedro predstavlja ledenik Gornergetscher in občasno vrhova dvojčkov Poluxa in Castorja, Lyskamm je bil tudi skrit. Kljub vsemu smo bili zadovoljni, saj je celotna skupina 27 ljudi dosegla prvi štiritisočak, visok 4165 m. V Cervinio smo se vrnili v dveh skupinah, prva, varčnejša, je odšla peš mimo gornje postaje žičnice do srednje postaje, od katere smo imeli plačane povratne vozovnice, druga razsipniška pa se je brezplačno odpeljala kar z vrha. Razume se, da je druga skupina komaj čakala prvo, da ji ponagaja zaradi slabše odločitve. Ko smo prišli v dolino, se je vreme precej izboljšalo, le vrh Matterhorna je bil še vedno v megli. Očitno je Viki prejšnji dan, ko je dejal, da pogled nanj s te strani ni primerljiv s tistim klasičnim, užalil Zer-matskega leva (drugo ime za Matterhorn). Vremenska napoved za naslednji dan je bila slaba. Časa nismo imeli več na pretek. Rezervni dan smo porabili takoj na začetku za izlet v Cogno, skriti načrt, da bi zavzeli Breithorn v enem dnevu, pa je tudi spodletel. Brez odlašanja smo se morali podati proti drugemu štiritisočaku 4061 m visokemu Gran Paradisu. V Pontu, kraju na koncu divje doline Val Savarenche, smo zapustili avtobus in kljub soparnemu vremenu v dveh urah premagali višinsko razliko 800 m ter prispeli do koče Vitorio Emanuelle, ki leži 2732 m visoko. Pot do koče, podobna naši mulateri, je bila polna cvetja. V daljavi smo videli skupino kozorogov, v bližini pa nas je s svojim predirljivim žvižgom pozdravil svizec. Naša skupina je s svojo številčnostjo in ostrim tempom vzbujala spoštovanje pri turistih, ki jih je bilo v tem delu narodnega parka veliko. Ko smo prišli do koče, se je zobla-čilo. Montblanški masiv na severozahodu je bil še posebej zavit v črnino, sem in tja pa so nas posamezne deževne kaplje opozarjale na naj slabše. Drugo jutro ni deževalo, le oblaki nad nami in pod nami so viseli kot grožnja. Pred nami je odšlo na pot že nekaj tujih navez, vendar smo nekatere dohiteli že do vznožja grandparadiškega ledenika. Pripeli smo si dereze in se navezali na vrvi ter se podali v strmino. Taktika hoje sem in tja, ki jo je izbral Zvone, se je izkazala kot zelo učinkovita, tako smo kmalu dohiteli še Ostale naveze, ki so hotele kar naravnost po strmini navzgor čim prej doseči vrh. Tako kot smo uspešno napredovali, so se enako hitro slabšale tudi vremenske razmere. Najprej nas je vse zajela megla, tako da si videl le vrv, ki se je izgubljala v prazno, čeprav je bil "sotrpin”, s katerim si bil v navezi, le nekaj metrov pred teboj. Tudi sunki vetra so vedno bolj naraščali, vmes pa je začelo rositi še babje pšeno. Napredovali smo počasi: korak, vdih, korak ... in se gibali v praznini. Ustavili smo se samo enkrat, da bi se bolje zaščitili pred slabim vremenom. Volneni rokavici, preko katerih sem pozabil natakniti gornji rokavici, sta se spremenili v dve veliki ledeni kepi. Podobno se je zgodilo tudi ostalim, najhuje pa je bilo verjetno za bradače, ker so imeli podoben pojav kar na obrazu. Strmina se je nekoliko zmanjšala, pa tudi mraz je popustil. Menili smo, da moramo biti že blizu vrha, tedaj pa zagledamo, kako se Zvone s prvimi navezami bliskovito vrača. Obstali smo od presenečenja, kaj to pomeni. Res je, da ni bilo razgleda, toda vložili smo toliko truda, da nam sestop z višine 3890 m, 170 m pod vrhom, ni bil razumljiv. Zvone je pojasnil, da je ozračje naelektreno in da so mu začeli brneti kovinski deli opreme. Gora torej ni dovolila in v hudem snežnem metežu smo morali sestopiti. Ko smo se v koči pogreli z "grapo” in čajem, smo ugotovili, da je tokrat z našimi osvajalskimi pohodi konec, čeprav sta bila na razpolago še dva dneva. Oprema je bila premočena, vreme se čez noč ni moglo popraviti, poleg tega pa je zapadel še svež sneg. Tretji cilj naše odprave 4248 m visoki Mont Blanc Du Tacul smo lahko le slutili nad seboj, ko smo se naslednji dan skozi montblanški predor zapeljali še v Meko alpinizma — Chamonix. Tam smo v "našem” baru National ob vrčkih piva premišljevali o uspešnosti tokratne poti. Res je, da je bil uspeh kar se tiče vrhov le polovičen, vendar pa je bil boj s kruto naravo novo spoznanje za marsikoga med nami. Naučili smo se realneje ocenjevati svet, v katerega nas tako vleče. Tokrat je pač zmagala višja sila. J. Vaupotič Irena Dehverovič 29. november 1943 Skozi mrak premika se utrujena grupa ljudi. Počasen je njih korak, kot da ritem udarja jim srce, ki bije počasneje — počasneje. Še malo, tovariši, še en korak, še eno stopinjo in tako naprej in naprej, po ritmu srca — za srcem. Vse bližje ste cilju. Še malo tovariš, in topla ti peč ogreje premrle noge, še malo tovariš, in v Jajcu prijazni ljudje ti dako kruha v roke. Čim bližje ste cilju, hitreje utripa srce, po poti, kamor vas vodi, hitreje stopajo utrujeni tovariši. In glej, tovariš, le še stopinja, le še korak, kjer gospodinja v predpasniku žulj a ve roke si obriše, poljubi te na lica in reče "Sine, tudi ti si naš” V Jajcu, kamor vas dolga vodila je pot na zasedanje Avnoja, bratstvu — enotnosti — svobodi nasproti, v Jajcu, kjer se rodila je Jugoslavija, Titova, naša, delavska! Uspeli referendum Na referendumu 30. julija 1981 sta bila sprejeta dva samoupravna splošna akta, ki urejata reševanje stanovanjskih problemov. Samoupravni sporazum o skupnem reševanju stanovanjskih potreb v delovni organizaciji in pravilniki za posamezne tozde in delovne skupnosti so bili kljub dopustom sprejeti z večino glasov vseh delavcev v posameznem tozdu in delovni skupnosti. Zaradi kolektivnega dopusta so delavci tozda PTS glasovali šele 17. avgusta, delavci tozda ICL pa bodo glasovali v mesecu septembru. Rezultati referenduma so že bili objavljeni v zadnji številki Internih informacij. Tudi na volišču v tozdu Obdelava so nekateri glasovalci, kot to lahko razberemo z njihovih obrazov na sliki, do zadnjega razmišljali, ali bodo z novim pravilnikom uspešneje reševali stanovanjske potrebe. (Foto: K. G.) Še se bomo srečevali Če se nekomu steka 34 let dela v neki delovni organizaciji in zaradi upokojitve prekinja z njo delovno razmerje, se pravzaprav od takega sodelavca ne poslavljamo. Ostane njemu in nam v spomin veliko skupnih dejanj, ki so nas povezovala, da smo uspešno opravljali delovne naloge. Prav je, da si ogledamo nekaj mejnikov ob tako prehojeni poti. Sonja MRAVLJA je prišla v Litostroj 17. septembra 1947. Toda kakor vsej takratni mladinski generaciji v Jugoslaviji, to je generaciji, ki je okusila vojno in njeno razdejanje, se je tudi njeno delo spletalo z mladinskimi akcijami kot so Brčko—Banoviči, od koder je prišla k nam, nato v akciji Šamac— Sarajevo in Ni vem Beogradu. Eno leto je bila organizator mladinskih proizvodnih brigad. Njena redna "delovna zveza” pa je bila v livarni Litostroja, na delovnem mestu livarja in kasneje jedrarja. Pridobila si je poklic jedrarja in 10 let opravljala dela v livarni oziroma jed rami. To so bila leta obnove domovine, v Litostroju leta novih gradenj. Takrat ni bilo prostih sobot, bilo pa je udarniško delo (temu bi danes rekli neplačane nadure), delavci so večkrat celo prespali v tovarni. Livarji pa so imeli to "prednost” da so si lahko spekli krompir na razžarjenih ulitkih (to je bil takratni topli obrok). Poleg rednega dela je bila Sonja vključena v družbenopolitično delo: bila je sekretarka SKOJ, članica sekretariata ZK, predsednica mladine, članica mestnega komiteja mladine, organizacijska sekretarka rajona 2 v Šiški, večkratna članica komiteja_ ZK v delovni organizaciji in v občini Šiška in članica republiškega odbora sindikata kovinarjev. Ne samo, da je nosila naslove teh obveznosti, temveč je bila ves čas zavzeta in predana delu. Po delu v jedrarni je prevzela dolžnosti tajnice v komiteju ZK delovne organizacije, nato pa delo vojaškega referenta v Litostroju. Nazadnje je bila analitik v oddelku za izobraževanje v KSS. Za svoje delo je dobila mnoga priznanja: medaljo za delo, orden dela, red za vojaške zasluge s srebrnimi meči, zlato značko konference sindikata Litostroj, plaketo Civilne zaščite, srebrni znak sindikata in vrsto dragih priznanj. Bila je članica samoupravnih organov Litostroja, v zadnjih letih namestnica in kasneje predsednica delavske kontrole delovne organizacije, opravlja la je dolžnosti delegata v SIS za zaposlovanje in izobraževanje, bila je namestnica načelnika štaba Civilne zaščite. Že samo naštevanje obveznosti zavzame predvideni prostor za ta članek, kaj šele opis njenega dela. Toda vemo, kar smo že enkrat ugotovili, da je res mravlja z malo in veliko začetnico. V zgodnji mladosti, tako rekoč v otroštvu, Ko je kot 7-letna deklica za vedno izgubila svojo mater, jo je življenje z ostalimi še mlajšimi brati potisnilo na trdo pot boja za obstanek. To je tudi odgovor, odkod toliko neutrudne, poštene zavzetosti za delo. V imenu samoupravnih organov Litostroja, DS SSP, družbenopolitičnih organizacij in kolektiva KSS se ti zahvaljujem za tvoje delo in ti želim, da bi sedaj, ko si boš delo izbirala sama (vemo, da ne boš počivala), imela to srečo, da boš ostala zdrava! Zopet eden, ki se je z dvajsetimi leti mladeniško prismejal v Litostroj, po 34 letih dela v njem pa nas enako nasmejan obvešča, da bi šel rad malo po svoje, vsaj kar se delovnega časa tiče. Spet eden od vedno bolj redkih Lito-strojčanov, ki je začel v Litostroju 9. junija 1947, vztrajal, delal, znal k vztrajnosti in dejavnosti vzpodbuditi še druge, sedaj pa ugotavljamo, da ga ne bo več v računalniškem spisku redno zaposlenih v Litostroju. Pa pustimo računalniško logiko, ki je natančna, neizprosna in večkrat ledeno mrzla. Tovariša Ivana ŠAVORJA, ki je odšel v pokoj, bomo ohranili v globlje zapisanih seznamih, to je na seznamu tovarištva in sodelovanja. Prav je, da za te, ki jih tako dolgo poznamo, zberemo njihovo delovanje v neko zaporedje in jih predstavimo tistim, ki so jih poznali samo po posameznih obdobjih in dogodkih. Tovariša Šavorja je dala Litostroju Bela krajina 1947. leta, ko je prišel in nadaljeval poklicno šolo ter jo dokončal kot kvalificiran strugar. Po odslu-ženju v JLA se je ponovno zaposlil pri nas leta 1950 kot strugar. Kmalu je kot vzgleden delavec prevzel vlogo vzgojitelja v internatu (takrat še v Šentvidu). Od leta 1953 pa do 1957 je opravljal dolžnosti upravnika samskega doma v Vižmarjih. V tem času je končal srednjo tehniško šolo in prevzel dela na delovnem mestu varnostnega tehnika. Vztrajal je samorastniško in ob delu dokončal šolo za varnostnega inženirja. Po odhodu njegovega vodje leta 1971 pa je prevzel dolžnosti vodenja službe varstva pri delu. V Litostroj je prišel že z izkušnjami vojne generacije. V Litostroju si je izoblikoval svoje strokovno znanje. Doma v belokranjski Radoviči je bil vodja pionirske čete. Leta 1942 je bil sprejet v SKOJ, leta 1943, pred kapitulacijo Italije, pa je odšel v partizane v Cankarjevo brigado. Leta 1942 je pogorela domačija, 1943 še gospodarsko poslopje. Oče je bil v internaciji na Rabu, kasneje tudi v partizanih. Spomladi 1944 so Ivana ŠAVORJA ujeli in ga v novomeških zaporih obsodili na 18 let ječe. Odpeljali so ga v Begunje, nato v Nemčijo v taborišče, kjer naj bi spremenili dolgoleten zapor v smrt. 25. maja 1945 mu je svoboda omogočila vrnitev v rojstno vas. Za poklic se je začel učiti v Hrvaškem Zagorju, nato pa je 1947. leta nadaljeval poklicno izobraževanje v Litostroju. Bil je eden med prvimi zaposlenimi v obratu mehanske obdelave. Istočasno je bil aktiven v mladinskih delovnih brigadah, bil je član Ljubljanske mladinske delovne brigade, ki je gradila objekte delovne organizacije Ivo Lola-Ribar. Dobil je naslov udarnika. Leta 1947 je bil sprejet v ZK. Kot sekretar je vodil mladinsko organizacijo, kasneje je bil tudi sekretar partijske celice in funkcionar v mladinski organizaciji Litostroja. Delal je v samoupravnih organih, v upravnem odboru delovne organizacije, delavskem svetu delovne organizacijed, bil je tudi član delavskega sveta delovne skupnosti. Izven delovne organizacije je predsednik skupščine krajevnih skupnosti, predsednik družbene samozaščite v krajevni skupnosti, delegat v zdravstveni skupnosti, delegat v skupnosti za pospeševanje kmetijstva (ta funkcija mu je ostala kot znamenje rodne Bele krajine). V strokovnem združenju dela kot podpredsednik društva varnostnih inženirjev in tehnikov. V delovni organizaciji je poleg jubilejnih priznanj prejel pohvale in priznanja na nivoju Litostroja, občine in krajevne skupnosti (to so priznanja za razvoj družbene dejavnosti, priznanje CZ, občinskega štaba 1979. leta). Prejel pa je tudi državno odlikovanje red za zasluge za narod s srebrno zvezdo. Ima tudi sindikalno priznanje sindikata Litostroj in priznanje kluba samoupravljalcev. Tako telegrafsko nanizani nazivi, zadolžitve in priznanja dajo malo prostora za kaj več, so pa zgovorna priča delovne poti tovariša, ki je 34 let delal med nami. Še se boš občasno vračal v krog svojih sodelavcev, srečevali se bomo s tabo kot z aktivnim planincem. Želimo ti zdravja in moči na pohodih čez planine, lepega vremena za vinsko trto, ki si ji ostal zvest in se tudi vračaš k njej. Delovni kolektiv DO Litostroja, SSP in še posebno kolektiv KSS se ti zahvaljujemo za tvoj delež med nami, k temu pa se nedvomno pridružujejo tudi samoupravni organi DO Litostroj in družbenopolitične organizacije še zmerom tvoje delovne organizacije. Po 27 letih vestnega in predanega dela je odšel v pokoj tovariš Frančišek BUKOVEC, žerjavar v livarni jeklene litine. Dolga leta je vozil žerjav v talilnici. Sodelavci so ga spoštovali predvsem zaradi poudarjenega odnosa do varnosti pri delu. V zadnjem času, ko je skrbel za prevoze v skladišču kovinskega vložka, pa je vzorno urejal ves skladiččni prostor. Sodelavci iz jeklolivarne mu želimo, da zdrav in zadovoljen še mnogo let uživa zasluženi pokoj. V juliju je odšel v pokoj tudi tovariš Vlado VELEPEC, žerjavar v livarni jeklene litine. V Litostroju se je zaposlil leta 1950. Bil je eden naših vrhunskih žerjavovodij in je upravljal žerjave za prevoz taline in transport najodgovornejših bremen. Z vajeno roko je, poznavajoč delo livarjev, natančno in varno opravljal zahtevne transportne premike in tudi v nevarnih situacijah, ki pri vlivanju tekočega jekla nastopajo, vedno umirjeno izpeljal delo do konca. Zaradi vsega tega ga bomo v livarni jeklene litine pogrešali in se ga pogosto spominjali. Tovariš Velepec odhaja v pokoj še relativno mlad, saj si je moral služiti kruh že v najbolj rani mladosti. Želimo, da bi ta pokoj zdrav in zadovoljen užival še mnoga leta! V mesecu juliju smo se ob odhodu v pokoj poslovili od našega dolgoletnega sodelavca Ivana HRASTOVCA. Ko je leta 1962 prišel v Litostroj, je pričel delati v livarni jeklene litine. Po uvedbi tehnologije izdelave form s furanskimi vezivi je pričel delati pri pripravi smolnatih peščenih mešanic in je to delo opravljal do pred nekaj leti, ko je bil iz zdravstvenih razlogov premeščen v jedrarno. Tovariš Hrastovec je bil eden tistih skromnih, a prizadevnih in vestnih delavcev, ki je vedno postavljal delo v službi pred vse druge dolžnosti. In prav tak nam bo vedno ostal v spominu. Želimo, da bi pokoj užival čim bolj zdrav in zadovoljen ter z vso tisto vedrino, ki mu je tudi, dokler je aktivno delal med nami, pomagala premagati marsikatero težavo. Teh pa v njegovem življenju ni bilo tako malo. V juliju je bil invalidsko upokojen naš dolgoletni sodelavec tov. Jože VERBOVŠEK. Zaposlil se je 5. maja 1954 v Službi kakovosti na področju ugotavljanja kvalitete zvarjencev in to področje je tudi vodil z manjšo prekinitvijo vse do leta 1970. Revolucionarni razmah varjenih konstrukcij v tem obdobju in velika volja do znanja je vplivala, da je resnično postal strokovnjak s tega področja. Pridobljeno znanje in izkušnje so mu omogočile v letih 1970 — 1975 uspešno vodenje obrata zvarjencev v pločevinami. Leta 1975 je moral to delo zaradi zdravstvenega stanja pustiti in vrnil se je v Službo kakovosti. Vse do upokojitve kljub načetemu zdravju uspešnost pri njegovem delu ni popustila, zaradi česar ga bomo zelo pogrešali. Tovarišu Jožetu se zahvaljujemo za ves vložen trud in mu želimo še veliko zdravih in srečnih let. Sodelavci tozda Nabava ZAHVALA Ob smrti mojega očeta Janeza KOTNIKA se vsem sodelavkam in sodelavcem iskreno zahvaljujem za sožalje in za podarjeno cvetje. Slavica MRKUN 16. avgusta je odšel v pokoj Marko MOMČILOVIČ iz tozda na PZO, ki se je v Litostroju zaposlil že leta 1949. Zaposlil se je kot ročni rezilec v centralnem skladišču. 1 Zaradi tedanjih slabih tehnoloških v61 pogojev dela in slabe opremljenosti t Litostroja je tovariš Momčilovif ^ marca 1954. leta izgubil v obratni nezgodi desno roko. je) Kljub temu je tovariš Momčilo- as vič še naprej ostal zvest Litostroju, zi Delal je na različnih delovnih me- ali stih, kjer je skrbel za material. Od us leta 1954 je delal v skladišču pleče- je vinarne, v začetku kot skladiščnik, m kasneje, z ustanovitvijo operativne p, planske službe, pa kot referent za ne medobratne storitve, usluge in ob- sti delavo. ve Tovariš Momčilovič je bil vsa sn leta vzor marljivega in disciplinira- sli nega delavca, za kar je na slavnost- vi ni seji delavskega sveta delovne or- bi ganizacije, ki je bila v maju, tudi iz prejel Red dela s srebrnim vencem. ra Vse zadane naloge in opravila je st izpolnjeval vestno, veliko del pa je tr opravil tudi samoiniciativno. Svoje ni znanje je z veseljem posredoval 8< mlajšim sodelavcem, med katerimi sl je bil zelo priljubljen. Vsi delavci v 0:1 tozdu PZO so ga spoštovali in m v Je zaupali. ^ Ob odhodu v pokoj mu sodelav- ^ ci želimo še veliko prijetnih uric in .. še veliko zadovoljnih let! „ Koncem junija je odšel v pokoj tudi Janez PREDIKAKA, ki je delal v Litostroju praktično vse o® njegovega nastanka naprej. Prvi je začel z izdelavo Spiralne turbine ^ po letu 1950 ter vseskozi prenaša1 svoje izkušnje na mlajše sodelavce. Ves čas je živel skupaj s tovarno t1’ vse do upokojitve ostal zvest osnovnim ciljem, kakršne smo si zastava1 v povojnem času. V izredno težki*1 pogojih je delal noč in dan, če s° to zahtevale naloge proizvodnega procesa. Tudi tovariš Predikaka )e bil v maju na slavnostni seji delav' skega sveta DO odlikovan z visb' kim priznanjem — z Redom dela 1 zlatim vencem. Po 33 letih njegovega dela lahk® rečemo, da bodo še dolgo ostajj spomini na delež, ki ga je ustvari z neposrednim ustvarjalnim delom-Za njegov prispevek se mu zahv9' ljujemo, želimo pa mu, da bi čib1 lepše preživel leta zasluženega P°' koja. Kampiranje Snop sončnih žarkov, ki sc prikrade sredi dopoldneva skozi okno, nas Premami, da pozabimo na delo in se ozremo ven, v zelenje, na cesto, Proti modremu nebu ter posanjarimo: Kako lepo bi bilo, ko bi lahko Postili vse skupaj in odšli nekam daleč! KADROVSKO-SPLOŠNI SEKTOR DS SSP OBJAVLJA za potrebe TOZD ZUNANJA STORITVENA ENOTA prosta dela in naloge GOSPODAR POČITNIŠKEGA DOMA NA SORIŠKI PLANINI Želja raste in nas premija. Ob Pjej nastajajo načrti za sobotno Popoldne in za nedeljo, za počitnice. Tako se znajdemo pred veliko odločitvijo — kam in kako? Uiti hočemo vsakdanjemu okolju, delu in skrbem, gremo na morje, v planine, ali pa kamorkoli vmes, le tja ne, kjer živimo in dela-j nio. Vsekakor hočemo biti bližje a Oaravi. . Nato preverjamo informacije, , Prelistujemo prospekte, vodiče in i zemljevide ter si na osnovi pridob-i Ijenih podatkov izberemo najugod-'■ Uejšo varianto. In končni rezultat j vsega je nezadovoljstvo nad konci fednov in počitnicami, ki jih prebijemo med hotelskimi zidovi, na asfaltnih in med naveličanimi obra-[ zi. Ko pa hodimo ob morski obali J ali med pobočji gora, se mnogokrat Ustavimo in pomislimo: Kako lepo je vse to in kako lepo bi bilo, ko bi j uuogli prav tu prebiti nekaj dni! j Prav tu in nikjer drugje, pa čeprav Ue v hotelu, temveč pod zasilno streho, čeprav ne ob izbrani, tem-Več ob najskromnejši hrani... Če 1 smo že kdaj takole obstali in pomi- ■ slili, pa čeprav smo se potem odpra- ■ vili naprej, bomo najbrž radi pre-; prali te vrstice, ki pripovedujejo o ' 'zpolnitvi dela naših želja: o kampi-1 ranju Res je> da sovražimo vse zvr-! sti učenih razprav, vendar je potrebno povedati nekatere stvari že na samem začetku. Kampiranje ni gozdovništvo in ne taborništvo — slednje je namenjeno predvsem Uiladim, ki naj organizirano prebijejo nekaj časa v naravi. Današnji camping” tudi ni tisto, kar je ta beseda nekoč pomenila: nemirno in uaporno ter neudobno potepuško življenje pastirjev, gonjačev in lovcev, ki so se v divjini borili za obstanek. Kampiranje je največkrat s poto-vunjem združen oddih v naravi. Omogoča nam dovolj ugodno prebivanje tam, kjer ni hotelov in podobnih pridobitev civilizacije. Pri tem je popolnoma vseeno, ali Potujemo peš, s kolesom, motor-icrn, avtobusom, čolnom, ladjo !tn-> Pa tudi to, ali prebivamo pod otorom, v skromni hiši, preureje-nem avtomobilu ali v avtomobilski Prikolici. ^e se odpravljamo kampirat leto za letom, je to vsekakor cenejše, k°t kakršnakoli druga oblika poto-Vania in oddiha, za večje družine Pa je mnogokrat sploh edina mož-!t°st, da spremenijo okolje, obišče-J° nove kraje in si privoščijo zares Prijeten počitek. To pa seveda ne P°meni, da je kampiranje turizem za tiste, ki si ne morejo privoščiti ,.ai boljšega. Kampiranje predstav-t.a edino obliko sprostitve v naravi, 1 J° lahko poljubno prilagajamo sv°jim možnostim. Vsekakor pa je prav, če poseže-: 0 v neizčrpno zakladnico izkušenj lj. znanja, ki so jo ustvarili Ijubite-T , ^amPiranja v več desetletjih. a'co lahko pametno izkoristimo sredstva, ki jih imamo na razpolago, se zadostno opremimo in kar se le da udobno preživimo proste ure in dneve v kampu. Najsodobnejša in najdražja oprema pa nam ne more zagotavljati prijetnega kampiranja, če si kampa ne znamo urediti, če ne poznamo nekaterih najosnovnejših in najpreprostejših pravil. Odtod tudi enačenje kampiranja z revmo in prehladi, z neudobjem, slabo hrano in še slabšim razpoloženjem. Slednjič povejmo še to, da je kampiranje tudi pri nas že močno zasidrano. Osnovne potrebščine zanj dobimo: prostorov zanj je že precej in večinoma so zadovoljivo urejeni; ugodnosti pri prevozu na dopust nam odpirajo številne možnosti; urejene kampe z vso opremo in prebivališči pa postavljajo marsi- I. PRIPRAVE NA KAMPIRANJE Kdaj in kam? Nikar se ne jezite, češ, vsaj zdaj nas pustite pri miru s plani in načrti. Za nedeljski avtomobiliziran skok do morja in nazaj se najbrž res ne bomo pripravljali že štirinajst dni vnaprej. Če pa se odpravljamo za dva ali tri dni na počitnice, nam minimum načrtovanja prihrani marsikatero neprijetnost. Sicer pa takole med letom, proti večeru, sedemo za mizo, izbrskamo s police nekaj turističnih vodičev, pa vse zemljevide, kar jih premoremo, se sklonimo nadnje in se odpravimo na dolgo potovanje... Merimo in računamo in spreminjamo: sedaj na morje, sedaj v planine, pa še na Plitvice in še kam — to prvi dan, to drugi dan, tam tri dni počitka, ob morju cel teden in še... Žal pri tem naletimo tudi na sredstvo, ki ga bomo potrebovali za lepe urice, o katerih sanjarimo. Ker pred dopustom praviloma vselej zmanjka denarja in ker se z izposojenim ne zabavo tako kot z lastnim, zares ni odveč, če se odločimo in začnemo varčevati. Seveda moramo varčevati z jekleno doslednostjo. Nekaj tisočakov pa kakšno nagrado ali dobiček že zmoremo vsak mesec, do poletja pa se nabere kaj čedna vsotica in še nekaj stotakov obresti povrhu. Zapisano je ”do poletja”, veliko vprašanje pa je, ali je zares prav poletje najprimernejši čas za kampiranje. Res ne bomo kampirali v hladnih, meglenih in deževnih tednih zgodnje pomladi in pozne jeseni, tudi oba "meseca dopustov” (julij in avgust) nista kaj prida, saj nas tedaj marsikdaj mori neznosna vročina, pa še kampi so tako zasedeni, da se počutimo v njih kot sardine v konzervi. Izkušnje učijo, da je dosti bolje, če se odločimo za zgodnje poletje — za drugo polovico maja in za junij. Najboljši je kajpak september in tudi prva po- Za opravljjanje objavljenih del in nalog morajo kandidati izpolnjevati naslednje pogoje: — srednja gostinska šola in 1 leto delovnih izkušenj, — organizacijske sposobnosti. Za zaposlitev se lahko prijavi zakonski par, ker lahko zaposlimo tudi ženo kot kuharico ali natakarico. Za kandidate, ki ne izpolnjujejo razpisnih pogojev lahko v skladu s Pravilnikom o razvidu del in nalog ugotavljamo z delom pridobljeno delovno zmožnost. Nastop dela je možen takoj ali po dogovoru. Hrana in stanovanje sta zagotovljena v počitniškem domu. Kandidat, ki bo sprejet v delovno razmerje bo sprejet za nedoločen čas s poskusnim delom 60 dni. Pisne prijave pošljite v 15 dneh po objavi na naslov ZlPS Titovi zavodi Litostroj, Kadrovsko-splošni sektor Ljubljana, Djakovičeva c. 36. lovica oktobra je še prav ugodna. Če prištejemo sicer še ugodnejše prevoze in nižje cene, se bomo morda zares izognili glavni sezoni, če nam to seveda dopuščata razporeditev dopusta in počitnice otrok. Povejmo tudi to, da ima vedno več pristašev zimsko kampiranje. Če je vse ostalo v redu, pa nas začne v kampu neusmiljeno zdelovati zanemarjen zob in si moramo priznati (seveda prepozno), da bolečin ne odpravijo več praški, temveč samo zobozdravnik, potem smo naredili veliko napako. Kolikor moremo, uredimo svoje zdravje med letom; če dvomimo, ali je za kampiranje dovolj trdno, čimprej vprašamo za nasvete zdravnika. Na vprašanje, kam kampirat, tu zares ne moremo dati odgovora, ker časopis ni turistični vodič. Naravnih lepot je v naši domovini veliko, posezimo po pravih vodičih, pri tem pa upoštevajmo kampe v Sloveniji in Jugoslaviji. Do pike točni ti podatki kajpak niso in ne morejo biti. Zato jih pri načrtovanju vedno še preverimo: KAMP PROSTORI V SLOVENIJI: Posamezna turistična društva v Sloveniji so v zadnjih letih skrbno pripravila in organizirala kamp prostore na skoraj vseh važnih turističnih točkah. Bled — Zaka — 486 m — mednarodni kamp prostor A — 1 BOHINJ "Zlatorog” — 525 m mednarodni kamp prostor BOVEC "Palovnik” — 483 m — mednarodni kamp prostor A — 1 IDRIJA "Mejca” — 331 m — mednarodni kamp prostor A — 1 KANAL ob Soči "Korada” LJUBLJANA "Ježica” — 296 m mednarodni kamp prostor A — 1 LESCE pri Bledu "Šobec” — 425 m — mednarodni kamp prostor A — 1 MARIBOR "Bresternica” — 275 m — mednarodni kamp prostor B — 1 NOVA GORICA "Kromberk” — 100 m — mednarodni kamp prostor A — 1 OTOČEC "Otočec” — 156 m — mednarodni kamp prostor B — 1 POSTOJNA "Pivka jama” — 530 m — mednarodni kamp prostor A — 1 PREBOLD "Savinjski log” — 287 m — mednarodni kamp prostor A — 1 SMLEDNIK "Zarica” — 335 m — mednarodni kamp prostor ŠENTVID pri Stični "Vidovo” — 352 m — mednarodni kamp prostor A — 1 TRŽIČ "Tominčev slap” — 680 m — mednarodni kamp prostor BODEŠČE DOLENJSKE TOPLICE IDRIJA pri Bači IŠKI Vintgar KOSTANJEVICA na Krki LENART v Slovenskih goricah LETUŠ ob Savinji MARTULJK MOZIRJE OTOČEC pri Novem mestu RADMIRJE ŠEMPETER ob Savinji ŠEŠČE VINICA ZAVRŠNICA — Poljane VISOKO ZGORNJE JEZERSKO Z. Bendelja Dopisniški nabiralniki . . . Ko grem vsak mesec enkrat ali dvakrat na obhod po tovarni, sem vedno z mislimi pri nabiralnikih in sama pri sebi ugibam, kaj bo danes v njih. In lahko trdim, da sem vedno znova presenečena. Naši delavci so zelo prizadevni in domiselni in zelo skrbijo za pestro izbiro, saj v nabiralnikih redkokdaj najdem kaj koristnega, največ predmetov pa sodi v koše za smeti. Deset nabiralnikov je nameščenih po tozdih: 1. PUM, 2. IVET, 3. PTS, 4. PUM — Jeklolivarna, 5. PZO in 6. PZO, 7. MONTAŽA, 8. OBDELAVA, 9. IRRP in 10. ICL. Včasih bi lahko dejala, da lahko v celoti sodim, kakšne delavce imajo v posameznem tozdu. Ko se pojavim, vidim, da se posamezniki ustavijo in me vprašujoče in posmehljivo opazujejo, kaj bom naredila, ko bom zagledala vsebino nabiralnika. Dostikrat sem jezna nad tem, kar nabiralnik vsebuje. Seveda se to ne dogaja po vseh tozdih. Vendar bom še naprej vsak mesec enkrat ali dvakrat hodila odpirat nabiralnike v pričakovanju, da bom našla v njih le tisto, zaradi česar so bili postavljeni. Velikokrat se zgodi, da me kdo vpraša, zakaj ne prejema našega časopisa, obvesti pa nas ne. Tudi v takih primerih uporabljajte nabiralnik. Napišite pravilen naslov bivališča, morebitno spremembo bivališča itd. Pri spremembi bivanja navedite tudi naslov starega bivališča. Odslej bomo uporabljali tudi poštne številke kraja, kamor časopis pošiljamo. M. G. Cigaretne škatle, odpadni papir, stari kovanci, kosi žice in tudi železniška vozovnica — vse to najdemo v nabiralnikih. Se vam ne zdi, da so nabiralniki namenjeni čemu drugemu, pa čeprav samo obvestilom o spremembah vaših naslovov! (Foto: E. L.) NOVA RUBRIKA? Malica Ker sta v julijski številki dva članka odprla problematiko o naši, z neke strani tako oboževani malici, se oglašam še jaz. Delam v TOZD PPO in občasno občutim tudi stabilizacijsko razpoloženje naših tovarišic iz delavske restavracije. Malice je večkrat premalo kot preveč, da pa bi nekako popravili ta vtis, nam v malici pošljejo dodatek mesa v obliki muh in črvov. Na žalost je ta dodatek mene doletel že dvakrat ta mesec in nisem nič kaj srečna zaradi tega. Bon, ki ga dam za tako malico, gre po vodi oziroma po dušeni govedini s testeninami, jaz pa se z "veseljem” zatečem po tolažbo k hrenovki (premalo ali preveč kuhani) ter jo prežvečim z vso natančnostjo, saj jo tako ali tako hitro zmanjka. Tovariš v prejšnji številki poudarja lepoto in ličnost naše delavske restavracije, toda kaj pomagajo stoli v hotelskem stilu, ko pa hrane ne moreš primerjati niti z restavracijo Triglav ali Delavskim domom. Sama sem tam velikokrat jedla in lahko povem, da za ceno, objavljeno v prejšnji številki v Delavskem domu dobiš najmanj trikrat večji zrezek kot v naši tako opevani restavraciji. Če točno prepišem cene, je v restavraciji Delavski dom dunajski zrezek 92.- din, v triglavski restavraciji pa 56.- din. Če upoštevamo velikost in kvaliteto, vsak raje plača pošten kos mesa 92.- din, kot pa košček trdega mesa 42.- (49.-), kot je vreden bon. Pa še nekaj o strežbi pri malici. Dober tek v TOZD PPO se sliši kot tiho ali malo bolj glasno godrnjanje, ko po apelu višje sile tov. Gordana deli "dve žlici omake” ali "pol zajemalke krompirja”. Po naročilu je mesa, krompirja in omake za enako število porcij, ponavadi pa mesa zmanjka, krompirja pa ostane precej. Ali ni to vprašljivo? Sicer nihče ne krivi tov. Gordane za tak spodrsljaj, toda ali ni hudo, če moraš vsak dan poslušati stokanje in prerekanje na račun malice? ( VE/TI IZ PROIZVODNE nik hidravlični preoblikovalnik HVO-2-lOO (P-62.615), za PAP — Ljubljana hidravlični stebrni stroj HDS-2-630 (P-62.513) in izpadla naročila iz dogovorjene realizacije v juliju 1981, katera smo našteli v julijski številki časopisa Litostroj. Skupna teža vsega je 210 ton. L. Gorjanc TOZD PUM 'LIVARNE’ Kar hitro minevajo dnevi dopusta in naša delovna mesta zopet normalno oživljajo. Trudili smo se, da kljub dopustom proizvodnja ni občutno padla. Vendar se moramo zavedati, da je po težkem delu potreben tudi počitek, pri katerem si pridobimo tudi nove moči in zdravja, kar nam bo potrebno za dosego ciljev, ki smo si jih zadali s planskimi obvezami. Delo v posameznih obratih poteka normalno. V modelni mizami hitimo izdelovati modele za 40 reduktorjev, ki jih bomo naredili za Sovjetsko Zvezo. Delo lepo napreduje, saj ohišja že dobivajo prve oblike, medtem ko so modeli za zobata kolesa že dokončani. Prav tako že dobiva prvi obris velik model ohišja Dieslovega motorja tipa ”V”. Poudariti moramo, da smo v avgustu končali skoraj vse modele za novo hidroelektrarno na Savi, ki se gradi v bližini Mavčič. Poseben problem so popravila modelov za viličarsko proizvodnjo, saj moramo čimprej izdelati vse ulitke, le tako bodo lahko viličarji končani v letu 1982. Izdelava ulitkov iz sive litine poteka že kar nekaj mesecev enako. Poseben poudarek je na proizvodnji ulitkov za dieselske motorje. Kritični so predvsem ulitki glav cilindrov, tuljav cilindrov in batov, kajti število naročenih kosov je zelo veliko. Poleg tega izdelujemo tudi večje število ulitkov za viličarsko in reduktorsko proizvodnjo. V juniju mesecu smo pričeli v lahki obdelovalnici polniti forme na valjčni progi in uporabljati iz-strezovalno rešetko. Nova pridobitev bo omogočila večjo proizvodnjo, prav tako pa bo olajšala fizični napor delavcev, ki tu delajo. Vsa dela za postavitev teh naprav so izvršili delavci livarne in zaslužijo vso pohvalo. Velik napor vlagamo tudi v izdelavo ulitkov specialnih litin. Pri tem skušamo izdelati čimveč ulitkov kompliciranih rešetk za cemen-tarsko industrijo. Pri tej proizvodnji smo dosegli velik uspeh, da smo poenotili in s tem poenostavili dimenzijske oblike ulitkov za več naših naročnikov. Trenutno je v izdelavi tudi veliko obložnih plošč za cementarske mline, kajti naši naročniki bodo potrebovali te ulitke za remonte, ki so običajno v zimskih mesecih. V jeklolivarni delo dobro napreduje. V teh mesecih je proizvodnja kar rekordna, kljub oviram gradbišča nove livarne. Vsekakor je čutiti prizadevanje vseh delavcev in jim je treba dati priznanje za dosežen uspeh v proizvodnji. V oblikovalnici teče delo že nekaj mesecev enako. Zelo hitimo z ulivanjem ulitkov za reduktorje in delov viličarske proizvodnje. Trenutno je v delu večje število ulitkov za ladijske dele za splitsko ladjedelnico. V čistilnici končujemo zadnje ulitke za HE Solkan, prav tako bodo izdelani ulitki za L serijo sklopov reduktorjev za Sovjetsko zvezo.' V zadnji fazi izdelave imamo večje število ulitkov za Jugoturbino in Minel iz Beograda. V celoti je zasedba z naročili zelo ugodna in če bo oskrba z materialom dobra, ni strahu, da ne bi uspeli izvršiti letošnjih planskih obveznosti. A. Gruden TOZD PPO Po gospodarskem načrtu — 200 ton proizvodne realizacije — smo v juliju 1981 dosegli 195 ton oziroma 98 Vo, blagovne proizvodnje pa smo odpravili 271 ton oziroma 136 Vo. Kumulativna proizvodna realizacija za sedem mesecev gospodarskega leta 1981 znaša 1311 ton oziroma 62 Vo, blagovna proizvodnja za isto obdobje pa 951 ton oziroma 45 Vo. Glede na dinamični gospodarski načrt za leto 1981, ki predvideva 4000 ton proizvodne realizacije, smo dosegli v sedmih mesecih 33 Vo proizvodne in 24 Vo blagovne realizacije. V primerjavi z enakim obdobjem preteklega leta je proizvodnja večja za 41 %, blagovna realizacija pa manjša za 19 Vo. V juliju 1981 smo iz dogovorjene realizacije preoblikovalnih strojev in opreme odpravili: Stanko-importu (ZSSR) osem hidravličnih zapogibnikov HKOC — 1 — 250 — 5000 (P-93.118 izpad iz meseca junija), Metalurgoimport (ZSSR) pet strojev za tlačno litje DMKh-160-M (P-93.132), Oki — Zagreb hidravlični stebrni stroj HDS-2-400 (P-62.349) in raznim naročnikom rezervne dele za naše stroje. V avgustu bomo zmontirali, funkcionalno preizkusili, popleskali in odpravili večje število preoblikovalnih strojev in hidravlične opreme za: Jeklotehno — TAM — Maribor hidravlični hitri sekalnik HSC-1-40 (P-62.623), za IMV — Novo mesto dva hidravlična vlečna stroja HVC — 2—100 (P-62.616), za TAM — Maribor hidravlični preoblikovalnik HPC — 1 — 100 (P-62.628), za Prvo petoletko — Trste- TOZD MONTAŽA TURBINE — Od dveh naročenih cevnih turbin moči po 40 MW za HE Čakovec trenutno preizkusno montiramo prvi agregat. Nosilci termina za drugi agregat so še v fazi mehanskih operacij. Mehanska obdelava na opremi pripadajoče regulacije je v glavnem gotova, nismo pa še dobili vseh izdelkov iz uvoza in domačega trga, kateri so potrebni za pričetek preizkusne montaže. — Za HE Solkan sta izdelani prva in druga obloga sesalnih cevi. Tretja obloga, katera je bila naročena naknadno, je še v fazi izdelave zvarjenca. Tudi polizdelki nosilcev termina za prvi agregat so v glavnem končani in pripravljeni za pričetek mehanske obdelave. Glede na potrebe na terenu po vrstnem redu pripravljamo za odpremo tudi ostale podskupine. — Za HE Vrlo — pripravljamo za odpremo dvojni filter za vodo in pripadajoče cevne instalacije. Ostale podskupine še niso kom-pletirane zaradi nedobavljenih delov iz uvoza. — Naročeni rezervni Francisov gonilnik za HE Jablanica je trenutno v montaži, kjer je potrebno izvršiti težiščenje, površinsko zaščito in nato gonilnik pripraviti za transport. — Za HE Golubič se je pričela poizkusna montaža dveh Franciso-vih turbin. Mehansko gotova in pripravljena za pričetek poizkusne montaže je tudi oprema za dva regulatorja tlaka. Delno smo pričeli tudi poizkusno montirati pripadajoče tlačne naprave. Za nemoten potek montaže pa so problematični še nedobavljeni izdelki iz uvoza in z domačega trga. — Od naročene opreme za HE Grabovica je prvi agregat v glavnem odpremljen. Trenutno za opremo pripravljamo regulacijske cevovode, dva ser-vomotorja vodilnika in šest zračnih ventilov. Opremo za drugi agregat pa še mehansko obdelujemo. Za pripadajoči tlačni napravi so vse pozicije mehansko obdelane, niso pa dobavljeni potrebni izdelki, naročeni iz uvoza in z domačega trga. — Oprema za izvozno naročilo Donkea (Gvineja) je gotova in je pripravljena za odpremo. — Naročeni rezervni deli za Kamburu so gotovi in smo jih že odpremili naročniku. — Za HE Zakučac so za izvršitev remonta naročeni novi deli, s terena pa smo dobili stare, ki jih je potrebno mehansko obdelati. Trenutno na turbinskem pokrovu in vodilnikovem obroču po izvršenem peskanju odstranjujemo obloge, nato pa jih bomo stružili in obdelovali po določenem postopku. Vse ostale dele mehansko obdelujemo ali pa čakamo dobavo z domačega ali tujega trga. — Za odpremo za HE Obrovac postopoma odpremljamo cevovode, ki so glede na vrstni red montaže potrebni na terenu. Iz tujine smo v juliju dobili ulitek za L predvodilnik. Pločevinar-na ga je potrebovala za izdelavo zvarjenca. ŽERJAVI Pogled z južne strani na prizidek livarne jeklene litine (Foto: E, _ za Obrovac smo pričeli poiz-L.) kusno montirati električno dvigalo Polaganje lokov za streho, ki bo na novi livarni kmalu postavljeni -(Foto: K. G.) 225/50 + 2 x 8 t x 12,6 m. Za istega naročnika je v zaključni fazi montaže električno mostno dvigalo 40 t x 3,735 m. — Za železarno Jesenice poizkusno montiramo električni dvo-nosilni maček (16 + 32)t x 8 m z vrtljivo traverzo 16 Mp. — Poizkusno montiramo tudi peto polarno dvigalo za Sovjetsko zvezo. — Od naročenega paletnega dvigala za Merkur iz Kranja — most pripravljamo za odpremo, pripadajoči maček še poizkusno montiramo. — Za tozd PPO poizkusno montiramo zadnje električno mostno dvigalo Mp 40 t. CEMENTARNE — Za Veliki Krivelj — Rudnik Bor za odpremo pripravljamo drugi cevni mlin 43/61. REDUKTORJI — V fazi poizkusne montaže je zobniški prenosnik ND 78, 5v—63e za Energoinvest iz Sarajeva. Za istega naročnika funkcijsko preizkušamo dva zobniška prenosnika 2B45v-35,5 in poizkusno montiramo en zobniški prenosnik MC88, 5v. — Od naročene opreme za Sovjetsko zvezo smo 10. avgusta odpremili 10 zobniških prenosnikov AC 2280. ČRPALKE — Za termoelektrarno Obreno-vac se je pričela poizkusna montaža štirih črpalk Vi 42/175. — V zaključni fazi montaže sta za Rudnap iz Beograda črpalka CVTT 9/20-IV in črpalka 3CVTT2-12. — Za Komunalac, Sklope, štif j* črpalke Vi4/45 s pripadajočimi cc n vovodi in armaturo površinsko šči; s| tirno, nato pa jih bomo odpremili naročniku. Si — Za odpremo pripravljamo dv< v črpalki 2x4x13-11 za Ino iz Lenda' Š< ve. i, 3 DIESELSKI MOTORJI — Za splitsko ladjedelnico, zi Bagar BTB, ”3. maj” Reka in SU' doimport (ZSSR) smo izdelali if z odpremili rezervne dele za razn£ 0 tipe motorjev. — V zaključni fazi montaže jč ' multiplikator za Uljanik iz Pulja. ri — Za ”3. maj” iz Reke monti' J< ramo motorja tipa 5T23-LH in e" l: motor 3T23-LH za prvo gradnjO' n — Za ladjedelnico Trogir monti' n ramo tri motorje tipa 6T23-LH za g prvo gradnjo. v TOZD Montaža je imela v mese-cu juliju 1981 po gospodarskeit1 ° načrtu predvideno količinsko reali' L zacijo 704,0 t. , - Uspelo nam je doseči 471,1 t ozi' , roma 66,9 odstotkov. Od predvidene kumulativne koli' činske realizacije 3544,0 t nam j£ uspelo doseči 2800,1 t oziroma 79 odstotkov. I B. Sem6 , s F t \ i: t s l s UII MlfrSTlai) M mc (ioFdlMos Novo, r še večje naročilo i reduktorjev za ZSSR Litostroj je pred dnevi podpisar večje naročilo reduktorjev ^ [ MAŠINOEKSPORT iz Moskve. Zaradi velikega obsega naročila je v ta posel vključenih več jug6 1 slovanskih delovnih organizacij strojegradnje. Posel je preko poslo^ skupnosti JUMEL po dogovorjeni delitvi posredovala DO RUDNAP * * Beograda, ki je prevzela tudi vse zunanje trgovinske posle tega naročila- -V okviru podpisanega sporazuma o skupni proizvodnji in skupni dohodkovnem odnosu bodo sodelovale naslednje organizacije. t — DO RUDNAP — Beograd, j — SOZD MIN — Niš, 1 — DO IVO LOLA RIBAR — 6člezniki, — DO LITOSTROJ — Ljubljana, — SOZD KOLUBARE — Lazarevac, — SOZD GOŠA — Smederevska Palanka. Delež litostrojskega sodelovanja je vsako leto 40 velikih reduktorje*1 rezervnimi deli in v skupni teži 750 ton. Ohišja reduktorjev in zobni)1 bomo predvidoma izdelali iz domače jeklene litine, pastorke — odko**1 pa bomo morali naročiti v Zenici. Naročilo je po kvaliteti izredno zahtevno, knjti reduktorji bo6 vgrajeni v samohodne begre, ki bodo obratovali pri temperaturah ^ 40 C. Podpisani sporazum predvideva v prvi fazi letno dinamiko doba’1 reduktorjev do leta 1985. L. NadU^