Leto LVII. Številko Z53.
V umnimi!, i sredo
Ceno ton. no.
Uhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje In pravnike. — IneeraU : do 30 petit i 2 D, do 100 vrst a2 D 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, reklame, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — Inseratni davek posebej. — „Slovenski Narod" velja letno v Jugoslaviji 240 D, za inozemstvo 360 D
i
Upravnt&tvo: Snailova nllca štev. 5, prltlij^e. — Telefon štev. 304. Uredništvo: Snailova ulica št. 5,1, nadstropje. — Tale Ion stev. 34.
MF      Poštnina platana v gotovini.
Kako se je začelo ?
(Uvod k letošnji
Tedaj Je vzel Asaaith Supi-lov svinčnik in Je potegnil na njegovem načrtu linijo, s katero Je v glavnem odrezal približno isto, kar Je kasneje ob-segal Londonski pakt, in Je stavil Supilu vprašanje: Ali bi bilo to težko in bolestno, ako bi Italija zahtevala te kraje?... Te besede so pomenile v resnici katastrofo. Še danes nas iznenadijo z ozirom na datum, ko so bile izgovorjene (v novembru leta 1914.).
Pod naslovom »Prvi diplomatski koraki« priobčuje 7. številka »Jugo-slov. Njive« odlomek iz velikega dela dr. Milade Pavlove, ki izide novembra meseca v Zagrebu pod naslovom » Jugoslovenski odbor«. Knjiga bo obsegala nad 500 strani In bo podajala na podlagi še neobjavljenega gradiva delovanje »Jugoslov. odbora« za Časa vojne. S tem delom bo pojasnjena važna stran našega boja za osvobojenie.
Pisateljica popisuje najpreje nade prvih dveh mesecev vojne, ko smo vsi mislili, da Ima antanta jasen načrt in program glede nas. Toda kmalu se je pokazalo, da antanta ne pozna našega vprašanja. Italija — ki je bila takrat še »nevtralna«, — si ie začela pripravljati tla med antanto.
Naši emigranti v Rimu so opazili nevarnost.
Ljuba Mihajlović in Meštrovič sta se bala, da bi italijanski dobrovoljci zasedli dalmatinsko področje fn nevarno je bilo tudi, da bi se Slovenci in Hrvati kompromitirali. Zato je Meštrovič sklenil, da emigracija obvešča antanto o mišljenju jugoslo-venskega naroda v Dalmaciji in Primorju.
Dne 28. in 29. septembra 1914 so b?!i spreleti v sporazumu s srbskim poslanikom V Rimu Pri francoskem, ruskem in angleškem ambasadorju dr. Trumbić, Ivan Meštrovič in Frano Šupilo. Glavni namen te avdijence je bil opozoriti p red stavit el je antante na slovanski značaj Gorice, Trsta, Istre in Dalmacije, da so torej italijanske aspiracije na te kraje neupravičene in naj se ne dovoli na njih nikakšna akcija eventuelnih italijanskih dobrovoljcev.
To je bil prvi diplomatski korak »Jugoslov. odbora«, ki takrat še ni bil osnovan. Omogočil ga je Ljuba Mihajlović.
Članek popisuje natančneje kako so uspele te avdijence. Francoski ambasador je bil g. B a r r e r e, o katerem je leta 1915. rekel grof Berthtold, da je ukral Avstriji — srce Italije. Poslušal je pazno razlago naših zastopnikov in obljubil, da bo vse sporočil svoji vladi; priporočal pa je diskretnost in končno obžaloval, da nima Srbija 200.000 mož, da bi s kopnega zavzela Pulj. Sicer se je videlo, da je precej — neinformiran.
Ruski ambasador je bil anatol Ni-kolaiević K ru p e n s k i j, pristen predstavnik svoje vlade. Naše razmere so mu bile popolnoma neznane. Naše zastopnike mu je predstavil tajnik Mjaso-jedov, ki se je na videz delal Slovana in je dal našim v vsem prav. Krupen-skij ie poslušal vse kakor da sedi na trnju in končno prosil pismenih predlogov, češ da si ne more vsega zapomniti. Ko je Supilo rekel, da je Jadran edino odprto slovansko morje, se je začudil — razumel pa ni ničesar. Naši so pozneje izročili ruskemu poslaništvu pisan memorandum, ki pa ni bil odposlan v Petrograd, marveč Mjasojedov je sam napisal poročilo, da bi se s tem prikupil na zgoraj. Supilo je predal tem diplomatom celo zemljevid italijanskega zavoda iz Bergama »Arti Graphi-cke«, kjer so bili naši kraji označeni kot hrvatski in slovenski tia do — Udi-ne. Tudi ta zemljevid je Masojedov poslal v Rusijo. — Krupenskij pa je takoj po tej avdijenci obljubil v imenu ruskega carja Italiji, da bodo izpuščeni vsi italiianski v jetniki, doma iz Trsta, Istre in Dalmacije, in iz Rusije prepeljani v Italijo v dokaz, da so ti kraji — italijanski. (Krupenskij je bil potem že pred revolucijo ferazioniran in je umrl v Rimu.)
Angleški poslanik je bil sir Rennel R o o d, tip angleškega diplomata. Sprejel je naše zastopnike zelo ljubeznjivo. Razumel je takoj njih načrt Poznal je
obletnici Rapalla.)
Meštroviča, ker je bil videl njegovo rimsko razstavo, Supilo mu je bil znan iz Seton - VVatsonove knjige »Jugoslo-vensT^o vprašanje«. Poznal je Dalmacijo s potovanja. Razgovor je trajal precej dolgo. Kot diplomat je pripomnil sir Rood, da mu ni znano, da bi Italija zahtevala — Dalmacijo. Supilo mu je položil ves načrt bodoče Jugoslavije. Rood je obljubil o vsem tem poročati svoji vladi — priznal je upravičenost naših zahtev — a najprej — je rekel — je treba — zmagati. Tudi je I med rožami povedal, da trije možje ne predstavljajo vsega naroda, češ kje so drugi narodni zastopniki iz banovine in Slovenije...
Iz teh prvih avdijenc so naši emigranti spoznali, da je treba akcijo energično nadaljevati — iz marsičesa pa so sklepali, da Italija na tihem že deluje — proti — nam. Treba je bilo, da se stvar pojasni v središču antante.
Dne 1. oktobra je odpotoval Supilo v Francijo in je bil v Bordeauxu sprejet pri Delcasseju, francoskemu ministru zunanjih del, kamor ga je vpeljal srbski poslanik dr. Milenko Vesnić. Tu je bil sprejet tudi pri ruskem poslaniku Izvolskem. O tej avdijenci ni natančnih podatkov. Tu je začetek oficijelnih zvez »Jugoslov. odbora« z antantno diplomacijo.
Dne 13. oktobra je odšel Supilo iz Bordeauxa v London, kjer je stopil v zvezo s Setonom VVatsonom, do vodilnih politikov pa ni prišel. Tako se je vrnil v Italijo. To je bilo pred desetimi leti.
Supilo je povabil dr. Trumbića v Florenco, da se posvetujeta o nadaljnih načrtih. Dospel je tudi dr. N. Stojano-vič, ki je bil 7 .novembra z Dušanom Vasiljevičem prišel iz Niša. Ker se je med tem v Italiji čimdalje bolj širila agitacija za Trst in Gorico — so sklenili, naj se Supilo vrne v London, da zainteresira svet za naše pravice v Primorju.
Supilo je odšel zopet v London in najprej pridobil za našo stvar Časopisje, kolikor je bilo mogoče.
V angleškem zunanjem ministrstvu je sprejel Supila (v novembru 1914) najprej Mr. Clark, potem pa min. predsednik A s q u i t h. Tu je Supilo spoznal, da pripravljajo Italijani za kulisami — londonski pakt. Asquith ga je povabil na obed in potem sta govorila v francoščini o — jugoslovenskem vprašanju. Supilo je kazal naš položaj na zemljepisni mapi. In bi se je zgodilo, kar smo zgoraj citirali. Italijani so bili že septembra leta 1914 začeli diploma-tlčno akcijo za naše kraje. Supilo je spoznal, da je treba hiteti in prosil As-quifha, da se zavzame za naše pravice. Bilo je že skoraj prepozno. Supilo je na to odšel v Niš in v — Petrograd ...
Zdi se nam važno po desetih letih obuditi spomin na te dogodke, kajti kmalu bomo zopet slavili obletnico Rapalla. Po naši domovini pa vladajo liudje, ki takrat — pred 10 leti — niso šli ven v Evropo reševat našega naroda — ampak so doma ščuvali proti Srbiji in slavili avstrijske zmage ter s tem onemogočali akcijo naših emigrantov. Kako bi bilo drugače, da takrat niso vpoštevali »narodne volje« (ako bi bili imeli kaj možganov in poguma in pred vsem kaj jugoslovenskega čustva in domoljubja! Tako pa so delali »voljo naroda« in z njim služili Avstriji in Nemcem! — šele ko so drugi izvršili delo prevrata in je narod spoznal svojo zmoto, so se vsedli ti gospodje zopet na »narodno voljo« in so bili za Jugoslavijo, ko ni bilo več treba žrtev in je povsod kazalo samo dobiček. Egoisti!
Kakšne klaveme politike Imamo danes v ospredju! Zato je tako pri nas. In zdaj, ko bi bilo kaj treba žrtvovati za državo, se zopet sklicujejo na »narodno voljo« in so proti državi, ki so jo drugi z žrtvami gradili. Tako so ves čas doma in pred svetom slabili našo narodno silo, zakrivili Rapallo in koro-
Poslovno - koalicijska vlada K. Titnotijevića na vidiku.
Imenovanje vlade jutri, v sredo tvorili   radikali   z nekaterimi
ožjega
— Beograd. 4. novembra. (Izv. Ob 12.) V rešitvi že nad pol meseca traja* joče vladine krize je beležiti danes do« poldne značilen preokret, ki so ga po* vzročili radikali s svojo taktiko. Že snoči in osobito danes dopoldne se je v radikalnem klubu kondenziralo pre* pričanje, da je nemogoče ustvariti širšo vladino koncentracijo, kakor je to pr» votno nameraval g. K. Timotijević kot mandatar krone. Taka širša koncentrat cija je nemogoča, ker v njo ne morejo odnosno nočejo vstopiti radičevci, sa* mostojni demokrat je in zemljoradniki. Zato radikali tolmačijo položaj tako,. da je mogoče ustvariti samo koalicij* sko vlado in to iz radikalov in ožjega bloka, odnosno iz parlamentarnih skupin tega bloka. V nasprotnem slučaju radikali smatrajo, da mora g. Tirno* t i j e v i ć vrniti poverjeni mu mandat, ali zaprositi krono, da dobi njegov mandat drugo obliko, v vsakem dru* gem slučaju pa je potrebna določitev novega mandatarja.
Radikali mislijo in računajo, da mo* re g. K. Timotijević sestaviti tako ko* alicijsko vlado pod temMe pogoji:
a) Nova poslovno-koalicijska vlada naj se odpove vsakemu špecijalno*po* lifičnemu ozadju. Ona mora biti po; slovna s cilji, da se rešijo najnujnejši zakoni, kakor je to že označil manda* t ar g. K. Timotijević. Ko se izvrše prve določene naloge, tedaj pridejo v raz* govor in na dnevni red druga važna po* litična vprašanja in druge naloge.
b) Poslovno - koalicijsko vlado se* stavi g. Košta Timotijević. Ministrstvo zunanjih zadev in ministrstvo notra* njih zadev pripade brez vsake rezerve radikalom. Ostali ministrski portfelji se razdele med posamne parlamentarne skupine koalicijske vlade v številčnem razmerju 107 : 75.
? — Koalicijsko vlado naj parlamentarnimi skupinami bloka ?
bi iz
Ustmeni razgovori o teh pogojih se naj prično danes popoldne med man* datarjem in zastopniki radikalnega kluba.
— Beograd, 4. novembra. (Izv. Ob 12.) Danes je v parlamentu nervozno, zu vahno vrvenje. Napeto pričakovanje za sejo radikalnega kluba. Za 9. uro dopoldne določena seja tega kluba je trajala pol ure. Živahni pa so bili vse dopoldne razgovori med K. Timotije* vicem in odborom radikalne petorice. Neprestano so se izmenjavale misli z ene in druge strani. Splošno ugotavlja* jo, da so izgledi za poslovno*koalicij* sko vlado zelo povoljni. Prevladuje na* ziranje, da je možna koalicija med ras dikali in ožjim blokom. Načelniki ožje* ga bloka odobravajo tako koalicijo, opažati je tudi, da zelo mnogo popu* ščajo.
Na dvoru so se vrstile avdijence. Sprejeta sta bila Ljuba Jovanović in opoldne drugič K. Timotijević. Skupščinski predsednik g. L. Jovano« vic se je zelo zavzemal za gorenji na* čin rešitve krize.
Radikalni klub je po kratki razpra* vi odobril načelne pogoje, ki so se ta* koj formulirali v posebni noti, izročeni mandatarju. Pogoji v celoti še niso zna* ni in izročeni zastopnikom tiska.
Vsa javnost pričakuje r, nestrpnost* jo povratka K. Timotijevića z dvora. Morda se že danes aii jutri reši kriza in sestavi v bistvu poslovno*koalicii* ska vlada, če se ne zgodi kaj posebno nepričakovanega. Parlamentarni krogi so prepričani, da sestavi jutri v sredo K. Timotijević poslovno * koalicijsko vlado, kakor je bilo gori omenjeno. Ta vlada naj bi se razločevala od prejšnje v tem, da bi bila njena državna politika v marsičem mnogo odločnejša.
Temeljni pogoji radikalov za vstop v koncentracijsko vlado.
Radikali zahtevajo spremembo dosedanjega političnega režima, zahtevajo obtožbo proti Radiću in darancije, da nobena stranka
ne podpre Radića.
Beograd, 4. novembra. (Izv.) Težišče kritične situacije se je zadnja dva dneva zopet premaknilo v radikalni poslanski klub. Po sestankih odbora petorice s Pašičem in Timotijevičem so se včeraj dopoldne in vse popoldne neprestano vrstile debate in diskusije v radikalnem klubu. Danes od 10. do 11. dopoldne Ima radikalni klub predložiti definitivne sklepe mandatarju g. Kosti Timotijević«. To željo je izrazila tudi krona, ko sta bila včeraj na dvoru skupščinski predsednik Ljuba J o v*a -novic in K. Timotijević. Kralj je mandatarju pri drugi avdijenci, ko ga je obvestil o razvoju včerajšnjih dogodkov, izrazil željo, naj se v radikalnem klubu razbistri situacija. Priznati je moral g. Timotijević, da brez sklepov radikalnega kluba ne more sedaj akcija za sestavo vlade kreniti v pozitivni smeri dalje. Kralj je k temu pripomnil, da naj danes do 11. dopoldne radikalni klub popolnoma pojasni stališče k programa ti čnim točkam, ki jih je postavil mandatar za sestavo koncentracijske vlade.
Presojajoč važnost včerajšnjih Dopoldanskih dogodkov, je danes pričakovati razčiščen je situacije v tej smeri: aH ima vlado sestaviti Košta Timotijević aH ne! Še vedno danes zjutraj ni povsem jasno, če pride do sestave koncentracijske vlade, v katero naj bi vstopili zastopniki radikalov m ožjega bloka. Ta kombinacija, za katero se zelo ogrevajo klerikalci in muslimani, ni povsem posrečena.
ški polom m zdaj hočejo razbiti še to, kar je ostalo.
Ml pa slavimo obletnico in se spominjamo bojev in trpljenja — na čelu države pa stopajo ošabni hinavci In egoisti, ki so bili krivi vseh nesreč prejšnjega In sedanjega časa.
Radikalni klub je včeraj zelo obširno razpravljal parlamentarno-taktić"-no vprašanje, ali naj se vodijo nadaljra pogajanja z mandatarjem pismeno ali ne. Nekateri voditelji kluba so namreč naglašali previdnost, da more klub v slučaju neuspeha akcije Timotijevićeve odkloniti vsako odgovornost, ki jim jo skuša naprtiti ožji blok s svojimi intrigami.
Radikalni klub je na snočni seji obširno razpravljal o pogojih oz. proti-predlogih za vstop v vlado.
Radikalni klub namerava danes v definitivni pismeni obliki odgovoriti na točke Timotiievićevega programa. Načelni pogoji kluba so:
1. Nova koncentracijska vlada se Ima pojaviti v narodni skupščini z novo deklaracijo, s katero se mora politika Ljube Davidovića v temeljih spremeniti.
2. Razdelitev ministrskih sedežev v tej vladi se izvrši po številčnem razmerju radikalnega kluba do ožjega bloka t j. v razmerju 107:72. Ze sedaj zahtevajo radikali garancije, da se jim prizna zunanje in notranje ministrstvo.
3. Nova koncentracijska vlada prevzema obveznost in dolžnost, da ukrene vse zakonite odredbe proti Radiću radi njegovih-izpadov in žaljen j, naperjenih proti Nj. Vel. kralju v njegovem zadnjem In v drugih govorih.
4. Radikali zahtevajo garancije, da vse ostale skupine ožjega bloka in tudi eventuelne druge, ki bi stopile v vlado Koste TimotijevRSa, ne smejo nikdar nuditi potu h e in pomoči Radiću in njegovi stranki.
Večina radikalnega kluba z Ljubo Jovanovićem na čelu je za koncentracijsko vlado, ki bi imela nalogo, da v najkrajšem času reši v narodni skupščini invalidski zakon, za katerega rešitev je dal kralj svoječasno zastopnikom invalidskih organizacij kraljevsko bese-
dikalov s tremi točkami in pojasnili, ki jih je podal pismeno Košta Timotijević radikalnemu klubu.
Ker je kraljeva želja, da se naj kriza končno reši še danes, postaja v narodni sukpščini žc v prvih jutranjih urah zelo živahno. Prevladuje optimizem, da se med Timotijevičem in radikali doseže sporazum. Ni pa izključeno, da bo Košta Timotijević po navodilih načelnikov ožjega bloka moral nekoliko srre-meniti, drugače popolnoma opravičene zahteve radikalnega kluba. To pa bi pomenjalo. da lahko še danes nastopi težka in mučna situacija v krizi, katere še nismo doživeli v zgodovini parlamentarizma.
do. V gorenji obliki objavljene pogoje smatrajo za primerne, da se ustvari generalna platforma in spoje pogoji ra-
ODLIKOVANI ITALIJANSKI VOJSKOVODJE.
— Rim. 4. nov. (Izv.) Rimski ministrski svet pod predsedstvom Mussolinijevim jc na včerajšnji seji sklenil, da se povišata generala CadnrnainDiaiv vojna maršala, poveljnik mornarice T h a o n de R e v e 1 pa v velikega admirala.
Borzna poročila.
Dinar v Curihu 7.55. Ljubljanska borza, v
LESNI TRG Lipovi hlodi, od 20 cm prem. naprej, od 2 m dolž., zdravi, lepo blago, frco nakl. postaja, 100 kg, 3 vagone: denar 60, blago 65; zakjuček 60; deske 20, 25, 30 mm. III. vrsta, frco meja: denar 530; jelševi plohi od 27—85 mm, neobr., napol suhi, od 2 m dolž. naprej, frco meja: blago 800; broški les po uzancih Ljublj. borze, frco nak!. postaja: denar 225; bukova drva, obrobljencf, frco nakl. postaja, 2 vagona: denar 10, Nago 19, zaključek 19; testoni od 2.25 m, 23 cm od 10—29 mm, media 32 cm, frco meja: blago 600.
2ITNI TRG. Pšenica, domača, fco. Ljubljana, denar 390; pšenica, bačka, par. Liubjana, blago 435; koruza, bačka. par. Ljubljana, blago 335; oves, bački, par. Ljubljana, blago 340. fižol, ribničan, orig., fco. Ljubljana, denar 440; fižol, ribničan, očiščen, b/n, fco. Po* stojna, trans., blago 540; fižol, prepdičar, ori£., fco. Ljubljana, denar 450; fižol, prepe* ličar, očiščen, b/n, fco. Postojna, trans., bla* go 5S0: fižol, mandalon, oriy., fco. Liub« ljana, denar 400; fižol, mandalon, oć'ščcn, b/n, fco. Postojna, trans., blago 500; fižol, rjav, orig., fco. Ljubljana, denar 410; l sne* no seme. par. Ljubljana, denar 680; pšenic* na moka, bas. »0«, bačka, fco. Ljubljana, blago 625: pšenični pol debeli otrobi, b/n. fco. Ljubljana, blago 220; orehi, b/n, belo sušeni, brez koščakov, fco. nakladalna po« staja, denar 725.
EFEKTI.
2^% drž. renta za vojno škodo 110—113, 7% invest pos. iz 1. 1921. 63%. Celjska pos. 210, Ljubljanska kreditna banka 210—230, Merkantilna banka \2S—12S, Prva hrv. šted. 916—922- Slavenska banka —.—, Nihaš 85, Strojne tov. in Hv. 130—147, Združene papir. 112—118, Split Cement Portland 1400—1490, 4%% kom. zad. dež. bke. 89, 4%% zast. 1. kr. dež. bke. 17.
Zagrebška borza.
Dne 4. novembra. Sprejeto ob 13.
Devize: Curih 13. 30—13.40, Praga 205.3O—208.30, Pariz 361-^366, Newyork 68.30—69.30, London 312.75—315.75, Trst 300.375—303.375, Dunaj 0.09675—0.09875.
Valute: dolar 67.25—67.75, lira 298—
301.
Efekti: 7^ invest pos. 1931. 64, 2K?» drž. renta za ratnu štetu 110—111, Ljubljanska kreditna 205, Centralna banka 29—31, Hrv. esk. banka 109—110. Kreditna banka Zgb. 108, Hipotekama banka 56—57. Jugo-banka 103—104, Praštediona 915—917, Slavenska banka 83—85, Eksploatacija 91—95, Drava d. d. Osijek 230—250, Šečerana, Osijek 840—850, Isis, d. <L 67—69, Nihag 70. Gutman 725—735, Slaveks 230, Slavonija 73—74, Trboveljska 470—4S0
INOZEMSKE BORZE.
— Carin, 4. okt. Današnja borza: Beo* grad 7.55, Praga 15.475, Berlin 1.235, Milan 22.60, London 23.56, Newyork 5.19, Parta 27.15. Dunai 0.007325.
Tržaška borza danes radi praznika nI poslovala.
— Dunaj, 3. novembra. Devize: Beograd 1028—1032, London 322.500—323500, Milan 3094—3106, Newyork 70.935—71.185, Pariz 3717—3733, Praga 2115—2125. Curih 13.675—13.725. — Valute: dolar 70.460 do 70.860, dinar 1022—1028, Ura 3060—3080, feška krona 2102—2118.
Stran 2
'SLOVrN?Kl   NAROD«   dne 5 novembra 1924
sto v 253.
Razmerje samostojnih demokratov k akciji Koste Timotijevića.
— Beograd, 4. novembra. (Izv.) Kakor smo že včeraj kratko javili, so sa» mostojni demokrat je načeloma odklo* nili sodelovanje v koncentracijski vla* di na podlagi izjav Koste T i m o t i j e* vica in pojasnil, ki jih je dal vodite* lju samostojnih demokratov Svetozar* ju Pribičeviću. Samostojni demo« kratski klub je v daljšem pismu in ko* munikeju pojasnil razloge za to odklo* nitev. Samostojna demokratska stran* ka kot naslednica in dedinja ideje biv* ie hrvatsko*srbske koalicije, ki je prva konkretno in stvarno izvedla sporazum med Srbi in Hrvati na temelju narod* nega edinstva. ki je radi tega pretrpela pod bivšo Avstro^Ogrsko silr.a prega* njanja, je 29. oktobra in 1. decembra 1918. v Beogradu pokazala plodove svojega političnega dela ter ugotavlja,
da je tedanja, od Ljube Davidovičm koncipirana ideja sporazuma oddaljita
Srbe od Hrvatov, ker se je »sporaz* umevala« samo s separatisti, republikanci in boljševiki, a je odklanjala Sr* be in Hrvate, ki so že davno izvedli sporazum.
Dalje komunike" konstatira, da pro* gram nameravane koncentracijske vi a* de nadaljuje politiko Ljube Davidovi* ća. Po dogodkih zadnjih dni. po neču* venih napadih radičevcev in po Radi* ćevi odklonitvi vsake podpore vladi g. Timotijevića, ožji blok še vpraša, če je pretrgana vsaka zveza z Radićem. Samostojno*demokratski klub take po* lirike ne more podpirati, nego jo bo pobijal z vsemi zakonitimi in paria* mentarnimi sredstvi.
Predsedniške volitve v Ameriki.
Izvolitev Coolidga sigurna. — Velikanske stave.
— Newyork, 4. nov. (Izv.) Volitve pred • tednika ameriških držav se danes končajo ob 18. ameriškega časa. Računajo da bodo rezultati znani 2 uri pozneje tj. okoli 2. zjutraj srednjeevropskega časa in da prispe prvi rezultati v četrtek zjutraj v Evropo. Velikanske so stave. Razmerje stav za Coo-Pdga ]e znašalo snoči 11:1. Dopoldne 7:1. Republikanci so prepričani, da bo njih kandidat Coolidge zmagal s precejšnjo večino. La Foflette je z^njf čas mnogo Izgubil.
— Wasblngton. 4. nov. (Izv). V posebni spomenic! na poveljnika angleške armade ;e predsednik Coolidge omenil šestlctnico sklenitve vojnega premirja ter naglasil, da ie treba manifestirati za večni mtr m za mednarodno pravo o načinu bojevanja. Poziva dovečanstvo k slogi fn edinosti.
»POLITIKA« IN »VREME«
RADI RADIĆEVEGA GOVORA ZAPLENJENA.
— Beograd. 4. nov. (Izv.) Na ukaz notranjega ministra je beogradska policija včeraj ob 11. odpoldne prepovedala razširjenje »Politike« in -Vremena*, ki sta ob-javila gotove odstavke Radičevega govora, naperjenega proti Nj. Vel. kralju. Obe uredništvi sta se proti prepovedi pritožili pri sodišču za mesto Beograd, ki je prepoved načeloma odobrilo. Oba lista »Politika fn > Vreme« danes odločno protestirata proti konfiskaciji ter se sprašujeta, koliko časa bodo sodne in politične oblasti še trpele postonarrje Stjepana Radića, ki meji na zločin. Radić Je zagrešil v smislu zakona velik zločin, kr^fl zakon, a kljub temu ni pozvan na odgovor, pozivajo pa se na odgovor oni. ki samo Informirajo javnost točno te pošteno o govorih Stjepana Radića. Kar je dopuščeno Radiću, nI dopuščeno lavnemu mnenju, da bl informiralo pravilno svoje Čitatelje.
PRED RKTJENfrVIJO AVSTRO ČEŠKOSLOVAŠKE POGODBE.
— D trna I 4. nov. (Izv.) Češkoslovaški zunanji minister dr. Beneš prispe 17. t. m. na Dunaj in ostane tam dva dni. Dr. Peneš bo gost avstrijske vlade olzroma prvi dan gost zveznega predsednika dr. rf n i-piseha. Prvi dan je namenjen raznim političnim konferencam. Slede tudi razgovor! o odobrenju nove definitivne trgovinske po-r^đb?. sklenjene med obema republikama. AvstrSska vlada namerava dr. Benešu prirediti sijajne bankete.
RAP^FVF. GROŽNJE BEOGRADU.
— Beograd. 4. nov. (Izv.) Zagrebški dopisnik »Politike« objavlja kratek razgovor s Stjepanom Radićem. Radičeva stranka smatra vlado g. K. Trmotijeviča, v katero vstopajo radikali s korupcijonisti, za obnovitev radfkalsko-demokratske koalicije in to
na slabše, ker bodo demokrarje morali kloniti pred korupcijonisti, proti katernn so pričeli borbo. Radič zato napoveduje najstrožjo opozicijo In celo grozi z obstrukcljo.
Od sestave vlade je odvisno, ali ostanejo zastopniki HRSS v Beogradu ali zapuste Beograd in prlčno Izvenparlamentamo borbo Radič stavlja danes Izven vsake debate monarhijo, gre v tej krizi samo za rešitev ko-rupcijonistov. Radič pa v to rešitev ne more privoliti.
Anplija želi bolparsko-juooslovenskega prijateljstva.
— Beograd. 4. novembra. (Izv.) S svojega potovanja po Bolgarskem je prisoel včeraj v Beograd predsednik balkanskega odbora v Londonu Sir Eduard B o y 11 e, ki je postal predsednik tega odbora po pokojnem Buxtonu. Vodja balkanskega odbora je prepotoval vse važnejše kraje na Bolgarskem, posetil je Sofijo, mnoga mesta Bolgarska, tako Varno, kjer ga je sprejel kralj Boris in je bil obenem gost bivšega bolgarskega poslanika v Londonu Stan-čeva. Bolgari so ta politični poset izrabili v svoje namene ter so se povsod predstavljali Angležu mnogoštevilne deputacije, zlasti one makedonskib beguncev. Predsednik balkanskega odbora Bovlle prihaja v našo kraljevino, da se natančno informira o naših političnih, gospodrrskih in finančnih razmerah. Takoj pri svojem prihodu je naglasak da njegova misija ni enostranska in da stremi za tem, da se med Bolgarsko in našo državo vzpostavijo bratski in prijateljski odnošaii. Glede makedonskega oz. makedonskobegunskega vprašanja je izjavil: »Makedonsko vprašanje res obstoja! Prepričan pa sem, da se ta problem reši samo z dobro voljo Beograda In Sofije.« V daljših izjavah je g. Bovlle demantiral v Jugoslaviji splošno razširjeno mnenje, da balkanski odbor zasleduje bolgarofilsko politiko. To ni res. V tem odboru sede tudi osebnosti, ki goje velike simpatije do kraljevine SHS.
Politika balkanskega odbora sloni na dveh načelih in sicer: 1. Balkan balkanskim narodom! Nobeno vmešavanje inozemstva v notranje razmere Balkana, kakor je bilo pred vojno pod Avstro-O grško in Rusijo. 2. Vzpostavitev prijateljskih odnošajev med balkanskimi narodi. Predsednik Bovlle je izrazil prepričanje, da bodo nova pokolenja mnogo pripomogla za prijateljsko zbli-žanje med Srbijo in Bolgarsko.
Na kolodvorn so predsednika Balkanskega odbora sprejeli zastopnik* zunanjega ministrstva. Predsednik Bovlle bo tudi povabljen kot gost našega kralja.
Politične vesti.
= Poštene levite bere danes »Slo* venec« svojemu zavezniku Radiću. — Proglaša ga za tepca, strahopetca in — pijanca, sploh piše o njem v tonu, ka* kor se sicer govori o Človeku, ki nima nobene pravice, da bi ga poštena Člo* veška družba uvaževala. Predvsem je zanimivo, da očita Radiću, da govori iz njega — vinski duh. Javna tajnost je bila doslej, da ima Radić svoje fili* pike navadno v ne baš treznem stanju. Dasi je bilo to notorično, vendar tega doslej še ni nihče niti najhujši Radi* ćev naprotnik, iznesel v javnosti. »Slo« venec« je prvi, ki to ugotavlja o svo* jem zavezniku, ki ga je Se nedavno tega koval v zvezde in ga predstavljal slovenski javnosti kot poosebljeno pa* met in politično modrost. In sedaj označuje istega Radića za moža, ki ga spoh ni smeti jemati za resnega, ker itak govore iz njega samo — vinski duhovi. Takšen je torej Radić ▼ svoji pravi pc T~bi po spričevalu, ki mu ga je "i: .^al njegov zaveznik »Slovenec«! In ta mož je imel od julija sem ▼ naSi državi po dr. Korošcev! zaslugi prvo besedo! Ali se je potem čuditi, da SO v državi zavladale razmere, da O njeni usodi in bodočnosti obupujejo ie celo najboljši patrijoti?!
= Iz Radića govori slaba vest! Na
sobotnem svojem shodu v Zagrebu je Radić govoril tudi o zaroti, ki jo baje snujejo proti njegovi osebi in vsem vo-
diteljem seljaške stranke. Izjavil je med drugim: »Prišlo se je na sled. a mi bomo o tem še obširno govorili, da se pripravlja pokolj vseh voditeljev hrvatskega kmetskega naroda in vseh predsednikov kmets&ih organizacij. Vojaška poveljstva in žandarmerije so dobile popis vseh političnih oseb, ki jih je treba individualno pomoriti . . . Poetični položaj je pri nas v znamenju bajoneta, ki ga dvigajo proti nam Srbi. Eni o tem govore odkrito, drugi pa se umičejo pred bajonetom. Tudi Ljuba Davidović se umiče pred kamarilo. Mi imamo opraviti s surovo, divjaško silo, ki jo je treba ukrotiti ali pa uničiti . . . V Beogradu obstojajo organizacije, ki so se zaratile, da bom onemel, ako pridem v Beograd. V Zagreb je prispe! neki komita, da me umori. Policija je o tem vedela, toda ni nastopila, marveč je samo mene obvestila, naj se čuvam.« Iz Radića govori očhridno slaba vest m strah. Se pač zaveda, da je njegova politika takšna, da mora izzvati najskrajnejši odpor in povzročiti v širokih masah srbskega ljudstva tako ogorčenje, da lahko poseže po nasilnih sredstvih. Toda kdo bo krtv in odgovoren za zločin? Radić sam, ki ne zna brzdati svojega jezika in ne obvladati svojih strasti! Sicer pa so njegova »razkritja« tako fantastična, da se jim na prvi pogled vidi, da so navadne bajke, izmišljene v demagoške svrhe.
— Tako ie % pametjo.  Ko smo po
Imenovanju L avidovićevega kabineta vprašali slavne inkijatorje teza eksperimenta, kakšno stališče zavzame nova vlada napram Radiću, se je »Sioverec« potrkal samozavestno na prsa, češ tudi z Radićem po,de, ker so ti*ri pamei.u. Ta pamet se pa ni obnesla, zakaj »Slovenec« je posvetil danes Radiću uvodnik, v katerem bere včerajšnjemu zavezniku take levite, da se bo Sdpioa lepo zahvalil za družbo s kkrlkuLi K'erikalna pamet je začela tako Sepaii da »Slovenec« že namiguje na razpad federalističnega blok?, ko sklepi v\vje levite z beseda*rti. sUpajmo, da se te razmere v Jugosiaviji dosežejo, če treba tudi brez Radića.«
— Pred izbruhom železničarske stavke v Avstriji. Dunaj, 4. novembra. Včtraj je bila da'jša konferenca zastopnikov generalne direkcije avsrriisMh zveznih železnic z zastopniki treh fe-lezničarskih organizacij. Železniška upTava je naznanila zastopnikom železničarjev svoje stališče k zahtevam železničarjev. Zastopniki organiziranih železničarjev so izjavili, da naznanijo sklepe oz. predloge železniške uprave članom organizacij ki bodo odločali ajj naj prično z žMezničarsko starko. Splošno upaio, da L odo pogajania uprave z železničarji ugodno končala.
s= O naš! krizi razpravljajo tudi sovjetski listi, ki dobivajo informacije z Dunaja. »Kampanja srbskih voiaških in dvornih krogov« pišejo moskovske »Izvestija« v eni zadnjih številk, »na čelu z jugoslovenskim poslanikom v Parizu dr. Spalaikovičem, predstavlja resno opasnost za sedanjo vladno e-čino. Na kraljev pritisk je Davidović po brezuspešnem poizkusu sestaviti koncentracijsko vlado z radikali in Pa-dićem očividno pripravljen obrniti Ra-dfću hrbet. Davidovićevi demokrati, Slovenci in muslimani, ki so bili doslej Radićevi zavezniki, so po zagrebški resoluciji vodstva HRSS objavili komunike, v katerem pravijo, da po Radiće-vi resoluciji ni več mogoča politika sporazuma. Ta komunike pomeni začetek razpada sedanje vladne večine. Če pride na krmilo vlada nacijonalnega bloka, se notranje politična borba v Jugoslaviji še bolj poostri, ker bo HRSS potisnjena v sk-ajno levo opozicijo.«
=r Komunistično delavstvo in HRSS. Dunajski dopisnik »Izvestij« poroča o nedavnem zborovanju neodvisne delavske stranke Jugoslavije (komunistične) v Zagrebu, kjer je govoril tajnik stranke Kaclerovfć. Govoril je o notranjem položaju Jugoslavije, o prejšnji vladi In d težkih ekonomskih ter političnih nalogah, ki čakajo jugoslovensko delavstvo. Sedanja vlada, je izjavil Kaclero-\\č. nadaljuje politiko prejšnje. S tem, da je HRSS pripravljena \stopiti v Da-vidov ićev kabinet, je ona faktično kapitulirala pred monarhizmom in militarizmom v prid kapitalizma. Mi bi zelo radi, je dejal Kaclerović, da se Radić oci-reče te taktike, ker si iskreno želimo enotne fronte delavcev in kmetov. Mi bi radi. da se HRSS enkrat za vselej iznebi pacifističnih iiuzH glede mirne rešitve nacijonalnega, agrarnega in mnogih drugih važnih vprašanj. Naše stališče slede agrarnega in nncijonaineg? I vprašanja je enotna fronta delavcev in kmetov, ki naj ustanovi kmetsko-deiav-sko vlado in federativne republike.
— Hujskanje HRSS po Dalmaciji. Radićeva stranka se je vrgla z vso silo na Dalmacijo. Radić sodi, da so posebno v Dalmaciji za huiskanje ugodna tla. Tako je bil 1. t. m. ^hod v Drnišu. 2. v Solinu, na dan 9. t. m. ie napovedan shod v Kamenmostu. V Šibenika so pričakovali, da pride sam Stipica Radić, pa ga ni bilo, ker on ima ob nedeljah in praznikih svoje shode blizu Zagreba: namesto njega na ;e prišel Pavle Radić, ki je bil sprejet baje zelo slovesno.
Dinarski dan na korist neodrešenih bratov!
Pokrajinski odbor Jugoslovenske Marice ▼ Ljubljani je razposlal na vse svoje podru in niče, na razna prosvetna društvu, župne ura s de in druge korporacije tiskani oklic glede priredbe in organizacije »Dinarskega dne« po vsi Sloveniji v nedeljo 9. novembra.
Jugoslovenska Matica sc tem potom po* novno obrača na vse narodno čuteče prebi* valstvo Slovenije, da organizira v svojem okolišu »Dinarski dan«, kajti potrebe na Primorskem in Koroškem so vsaki dan večje in nujnejše. Zato mora biti tudi naša pomoč tem zasužnjenim bratom čim izdatnejša,
V dosego denarnih sredstev naj služi tudi »Dinarski dan«. Vaak Slovenec mora dati vsaj 1 Din. Vodilne in agilne osebe v vsakem kraju prosimo, da prirede nabiralno zbirko v nedeljo od hiše do hiše. od osebe do osebe. Pobira naj se na javnih mestih, na deželi, posebno pred cerkvijo, pred ali po končani službi božji.
Dinarski dan naj jamči našim tam pre* ko, da nismo pozabili na nje ter da jim ho* cemo pomagati, da vztrajajo kot dobri in zavedni Slovenci na svojih rodnih tleh, če* prav tlačeni in izpostavljeni pod tujim gO» spodstvom.
Zato vsi na delo in uspeh ne izostane. Zneski naj se nakažejo na: Pokrajinski od* bor Je^' ć-venske Malice v Ljubljeni.
v sredo, dne S. novembra 1924 se predvaja velik
POLA NEGRI - FIL
Samo ie danes
ŽIG SRAMOTE
Jutri e Četrtek ljubka In najmlajša kino«umetnica sveta mala
- Ljubljenka Heie Vorka
Posnetki Iz Italije, prekomorske vožnja v Ameriko in Ne w York
BABV PEGGV
v krasni H dejanski drnmi
KINO IDEAL
KINO IDEAL
Naš odgovor.
V mesecu septembru je »Slov. Narod« objavil, da je gospodarska skupina ki je bila do takrat interesirana na podjetju Narodne tiskarne, svoje odnošaje napram našemu listu popolnoma likvidirala in je naš list v bodoče tudi formalno docela zavarovan proti vsaki odvisnosti in proti vsem klevetam o dozdevnih postranskih vplivih na njegovo tradicionalno smer. Povdariali smo. da »SI. N.«, neodvisen na vse strani, ni in noče biti glasilo kake politične stranke, temveč da stremi, zvest ideji narodnega in državnega jedinstva ter napredne misli, edino za tem, biti slovenski javnosti točen informator ter vnet zagovornik zlasti naših domačih gospodarskih in kulturnih Interesov. Tega programa se Slov. Narod vestno in vztrajno drži. Neprestani napadi iz klerikalno-separatističnega tabora, na drugi strani pa razveseljivo naraščanje števila prijateljev našega lista iz vseh krogov napredne javnosti, nam je dokaz, da hodimo po pravi poti.
Od definitivne ureditve položaja našega lista, ki smo jo kakor rečeno obiavili v št. 222 -Slov. Naroda«, s e
ni in se v bodoče ne bo n! e e-
sar spremenilo. S prezirom prehaja »Slov. Narod« preko klevetniškc-ga članka, ki ga ie včeraj priobčilo Ravniharjevo glasilo in v katerem se trdi, da je »Slov. Narod* »zopet prodan«. Prodane so le duše. ki so to kleveto napisale. Da karakteriziramo moralo, iz katere izvira navidezno ogorčenje »Nar. Dnevni*, naj pa s svoje strani ugotovimo le no dejstvo: Edini politiki, ki so »Slo . -.1-rod« prodajali, so bili gg. Ravnih r in nekateri njegovi ožji somišljeniki. V r*o-sesti precejšnjega števila akcij so namreč ti gospodje svoje delnice nudJ': za masten dobiček na prodal in res s, m je posrečilo, jih spraviti v denar in to baš tistim, katere so oroglnšali za nasprotnike starih tradicij našega 1*
Njihova kunčiia je na srečo ostali brez zlih posledic. S septembrskim avanžmanom je. kakor rečeno. »Slov, Narod« za vedno rešen vsake odvisnosti in zlasti tudi dobičkarskih Špekulacij gospode, v katere imenu je menda »Nar. Dnevnik« napisal svoje klevete.
Sapienti sat!
K »DINARSKEMU DNEVU« Jugoslovenske Matice 9. XI. t- L
Brer Sol. brez knjig, brer. naše so besede v Gorici, v Trstu, v Istri otročiČi, Če sami jih ne rešife te bede. vsi bomo skoro narodni mrliči.
— Razne sodbe. Motil se je posestnik Janez ffiršel po domače Dolarjev fr Kosce v računu, katerega mu je napisal krčmar Anton Dernovšek. Čudno se mu je zdelo bi kar ni mogel verjeti, da bi bil res toliko zanil. Toda pri pijaci se hitro kaj pozabi, krčmar piše — Dlačnlk briše in pri brisanju nastane prepir. In spozabil se je moz ter je očital krčmariu. da računi niso čisti in da mu je mož pripisal več, kot je zapil. Slo je za razliko 200 kron. Krčmariu pa se je zdelo neumno, da sra njegov upnik za zahvalo obdolži Še goljufije in je Hiršla tožil radi te obdolžitve. In mož je bil obsojen radi očitanja nečastnega dejanja, priračunavanja dolžnega zapirka na 3 dni zapora in povračilo vseh stroškov. In obveljal je seveda tudi krčmarjev račun. HirŠel pa se je v dobri veri. da ima prav pritožil m končno je prišel ta prepir celo pred senat deželnega sodišča, ki pa je po temeljitem obračunu, končno odločil, da je prvotna kazen popolnoma primerna. — Dne 14. septembra okrog pol dveh zjutraj je srečal stražnik Urlep na Mestnem trgu mladega fanta, ki je nesel težko naložen nahbrtnik. Ker se je fant precej sumljivo vedel, ga je stražnik ustavil in vprašal, kaj. odkod in kam nosi. — In lagal se je fant, da nese svojemu bratu na kolodvor poln nahrbtnik čevljev, katere brat kupil prejšmf večer za svojo trgovinico. Ker pa je bil stražnik neverjetni Tomaž, ga je pospremil na stražnico, in tarr so končno ugotovili, da :e podjeten fant vlomil v vezno trgovino Neže Tekavčeve na Starem trgu. Dobili so pri fantu v žepih tudi klešče, kladivo in razne ključe in vitrihe Po tem
! razkritju je fant pri policiji tatvino priznal. V preiskovalnemu zaporu pa si je premislil in je pri obravnavi podrl svoje priznanje in je trdil, da je nosil nahbrtnik s Čevlji na kolodvor na poziv nekega trgovca z Dolenjskega, ker se je mož v veseli družbi malo zakasnil in napil in se mu ni ljubilo nositi težkega tovora. Ker pa tega zagovora fant ni mogel dokazati je bil obsojen na 10 mesecev težke ječe, klinče in vitrihe. ki so jih dobili pri njemu in k! so že gotovo tatu odprla marsikatera vrata, bodo pa uničili.
— Za piiačo so se spr!?. Vasovali so fantje v neki hiši v Slivnici pri Grosupljem. Rekli so sicer pri sodišču, da so šli vprašat, če imajo kaj hrušk pri hiši, toda dobro jo je pogodil predsednik, da so bile to žive hruške, ki so fante bolj m'kale. Med razgovorom pa pravi eden fantov: No, boš dal kaj za pijačo? Odgovoril je fant, da gre domov m je res stopil k vratom. Toda eden tovarišev ga je odrinil nazaj v sobo z besedami: »Nocoj bo še fletno!« No, je rekel fant, »če daste vse, dam tudi jaz!« Pri tem pa ga je pograbil tovariš Perme za noge in ga je potegnil na tla. Priskočila sta še Perme tov brat m njihov tovariš in pograbili so Hab-jana za nore tn ga vlekli te hrše. Pri tem se le mož seveda branil tn upiral se je posebno z nogami ob podboje vrat. In posledica te*a Je bila, da je dobil fant kfk>. Pri obravnavi je ugotovil zdravnik dr. Travner, da je nastala kila vsled zunanje sile, padca, sunka ali pretresa, bila pa je gotovo že <H-»porietja sa kilo ta Je zadostoval le mali Pritisk trebušnega mišičevja. Prvoobtoženi ie bit tudi obsojen ker je dne 20. avg. pri nekem prepiru sunil s Čevljarskim nožem Al. Ljubica v brado in ramo. Sirovi nasilneži so dobili vsak svoje plačilo in sicer Lojze Perme 7 mesecev. Vira* t mas. in Lud.
Perme 1 mesec težke ječe in morajo plačati Habjanu za bolečine in izgubo zaslužka 2200 dinarjev vse stroške in bodo morali plačati bržkone tudi bolniške stroške, če bo šel fant v bolnico k operaciji.
— Morilec Anice Tomašlć obsoien na smrt. Poročali smo o strahovitem zločinu, ki ga je izvršil Italijan Piedro Vergolini nad 91etno Anico Tomašičevo. rodom Hrvatico, v kraiu Garbv v Ameriki. Italijan le deklico zvabil v avtomobil, jo odpeljal na samoten kraj, kjer je zadostil svoH pohotnosti in jo nato zadavil. Vergolini Je bil 14. t. m. obsojen na smrt na električnem stolu. Sodbo je izrekel sodnik Martin Smith.
Zrakoplov Z Tki
ki le nred kratkim tako sijajno preplul Ocean med Evmno In Ameriko, je, kakor nam |e bilo dozdal tavljeno, med drugim imel v svojih izborno opremljenih p:sa,^il?klh prostorih name-SČene pisalne stro i e ERIKA. Izbrali so bili v to svrho stroj te znamke, ker so lahki in }aio trpežni. Dobijo se pri generalnem zastonstx'u The Rex Ca. v Ljubljani. 8766
Iz Maribora.
—m Imenovanje. V mariborski sp1išni bomici je bil začasno imenovan za sekunda-rija dr. Adolf VVankmulIer.
—m Prisrčen sprejem »Ljubljanskega
Zvona«. Včeraj popoldne je prispel iz Ljubljane pevski zbor »Ljubljanskega Zvona« pod vodstvom pevovodje g. Zorka Prelov-ca. Na kolodvoru navzoče številno občinstvo je došle goste živahno pozdravljalo, na kar je v imenu pevskega zbora mariborske Glasbene Matice pevce pozdravil g. Ar-nuš. v imenu Zveze Pevskih društev ravnatelj Detela in v imenu jugoslovenskih nacionalistov g. Zorko. Za prisrčen sprejem se je v vznesenih besedah zahvalil g. Zorko Prelovec. Gostje so nato odšli v mesto. Koncert se je vršil zvečer v Gotzovi dvorani. Uspel je sijajno.
—m Samomor. Josip Arnsteiner, reducirani bančni uradnik je prišel dne L tm. potrt m obupan v stanovanje hišnice na Meljski cesti štev. 11 in se tam zastrupil. Hišnica ga je našla mrtvega na postelji. Arnsteiner je verjetno zavvil morfij ker je bil takoj mrtev. Samomor je izvršil jz obupa, ker je bil reduciran, b!l pa je tudi živčno bolan. Star je bil šele 31 let.
—m Smrtna nesreča. Dne 1. novembra Je 74-letna starka Marija Gaber, stanujoča na Koroški cesti Št. 22, padla tako nesrečno, da je obležala mrtva na licu mesta.
—m Lovski blagor. G. Matz, lastnik kavarne »Promenada« v Mariboru, je na Pohorju ustrelil kapitalnega damjaka, težkega nad 40 kg.
—m Krvav dogodek v Sv. Jakobu. V
Sv. Jakobu na Štajerskem se je odigral v soboto 1. t. m. krvav dogodek, o katerem poročajo: Posestnik Janez Kruplež je bil že v drugo poročen in Imel je v vsakem zakonu enega sina. Prvi Janez je bil sedaj star 26 let. drugi Vinko pa 23. Posestnik Kruplež je živel v stalnem prepiru s svojo ženo in se Je hotel tudi od nje ločiti. Pri takih rodbinskih sporih je starejši sin vedno atal na strani očeta, dočim je bil mlajši na strani matere. V soboto 1. t m. je nastal v hiši nov prepir. Mlajši sin je potegnil gorjačo in Je starejšega svojega brata udaril večkrat po glavi in se Je ta onesvestil. Kasne)e je podlegel poškodbam. Ubijalec Je nato sam odhftel v Maribor In se tam J avti stražniku. Izročen ie bil so-dišču.
Darujmo za sokolski Tabor!
štev 253
■SLOVENSKI   N A K' O D«,   dnt 5. novembra i 9*24.
Siran 3
Brezvestno postopanje sedanje vlade.
V petek dne 31. oktobra so bili delavci v artiljerijski radionici nenadoma obveščeni, da odslej nimajo več posla, odnosno da ni za njihovo plačo razpoložljivega kredita. Niso bili sicer odpuščeni, brez dela in brez plače naj seveda čakajo, dokler se ne iztakne kje v vojnem ministrstvu kak kredit ali preostanek.
Že maja meseca je bilo v isti delavnici reduciranih nad sto delavcev; z ozirom na oženjene večinoma neporočenih. Ostalemu osobju pa so zagotovili, da so definitivni.
Udarec tik pred zimo se z redukcijo v maju niti ne da primerjati in odkriva vso gnilobo političnih strank, ki armadi ne dajo niti najnujnejšega. Artilerijska radionica v Ljubljani je po splošnem mnenju strokovnjakov naj-vzornejša in bi po proračunu in po naraščajočih potrebah morala zaposlovati najmanj 300 delavcev. Zadnje število je bilo minimalno in je z nabavo materijala in z zaposlenjem minimalnega števila delavcev stalo državo trimesečno samo 500.000 dinarjev.
Gre torej samo za to malenkostno svoto, da se delo v delavnici nadaljuje in se strokovno delavstvo pridrži in plača za tri mesece. Pripominjamo še, da je dela v delavnici čez glavo; zadnje število delavcev bi komaj izvršilo že pričeta dela v treh mesecih. Med tem Časom bi ne bila vračunjena nova naročila. Če so bila v drugih vojaških delavnicah tudi take, je za armado katastrofalnega pomena; kajti po izjavah merodajnih faktorjev če sedanji vojaški transportni materijal skoro neuporaben in nuino potreben s ep ara-tor.
V kolikor je delavstvo dobilo do danes informacij na merodajnem mestu, ki z vso energijo skuša rešiti krizo arzenalskega delavstva, je za nekaj časa izključeno misliti na plačo ali odpravnino delavcev, še manj pa na kako državno brezposelno podporo. De-
lavstvo samo je deprimirano in hoče dela in za delo plačila. Pač žalostno, da mora nad 50 družinskih očetov, vsak ima povprečno 5 otrok, stati tik pred zimo na cesti in čakati milosti, obljub in zagotovil.
Včeraj so imeli delavci zaupen sestanek. Na tem so čisto stvarno proučili položaj. Posebna deputacija se je oglasila pri upravi »Artiljeriske radionice Dravske divizijske oblasti«, kjer se je prepričala, da upravo ne zadene ni-kaka krivda. Za tem se je napotila k »Delavski zbornici za Slovenijo«. Ta bo od svoje strani ukrenila vse potrebno. Deputacija je končno šla še k velikemu županu dr. Spornu. Vodil jo je predsednik delavske zbornice, bivši soc poslanec Kopač. Veliki župan je deputacijo sprejel in položaj po referatih takoj razumel.
Sedaj gre za to-le: L.Delo v artiljerijski radionici se absolutno ne sme in iz vojaško tehničnih ozirov ne more opustiti. (Podrobnosti ne smemo zapisati, ker bi utegnili škodovati interesu obrambe naše domovine.) II. Delavstvo pa ni odpuščeno, temveč poslano na nekakšen »dopust«, dokler uprava ne dobi potrebnih kreditov. Vsled tega ne more dobiti niti tiste brezposelne podpore, katero bi po zakonu o zaščiti delavcev moralo prejemati od državne borze rada. Zato bodo skušale vse intervencije doseči svoje: prvič, kar je glavno, dobiti dovolj visoke kredite, da se zajamči stalno delo v tem vojaškem arzenalu. II. da dobe delavci za časa brezposelnosti vsaj tiste podpore, ki pripadajo pravim brezposelnim.
Tako postopa z delavstvom vlada »dela, zakona in pravice«, v kateri sede kar štirje slovenski klerikalni ministri!
Vkljub temu pa bodo tudi pri prihodnjih volitvah delavci Šli zopet v ogenj za klerikalce! Kdaj bodo spregledali?
Prosveta.
Repertoar Narodnega gledališča t Ljubljani.
DRAMA. Začetek ob osmih zvečer. Torek, 4. novembri: Zaprto. Sreda. 5- novembra: »Zora, dan, noč* (Premijera.) Izven. Četrtek. 6. novembra: Zaprto. Petek. 7. novembra: »Firma P. B.*. Red E. Sobota, 8. novembra: »Šestero oaeb išče *▼* torja«. Red A.
OPERA.
Začetek ob pot osmih zvečer. Torek. 4. novembra: »Pikova dama«. Gosto«
je tenorist g. Mario Šimenc. Red F. Sreda, 5. novembra: Zaprto. Četrtek. 6. novembra: »Pikova dama«. Go»
stuje tenorist g. Mario Šimenc. Red D. Petek. 7. novembra: »Majska noč«. Red B-5^*Wa. fc. novembra: »RusaDca«. Red C.
—  Vttskl Pollaka t Sienklewtczevtti
slavnosti. Izvestno bo zanimalo — piše Vla-dislav MergeJ — češkoslovaško javnost poročilo o vtisklh kakršne so napravili SJen-kiewiczeve slavnosti v Cehoslovakih ra Poljaka, pripadnika naroda, iz katerega je iziti veliki mrtvec It daljšo dobe bivam v Praži In \?oel sem marsikatera prirtdi*ev in manifestacijo za sporazum oieh nar >d3v. Kikor Jtrdcnt sem bil oč t in aktiven rvc-dok velikih majskih slavnns:! 1. i91*. Bile S3 mogočne, al! nas Poljakov, niso niti ed-daleka tako genlle kakor Slenk!ewlczu Izkazana čast. Peljal sem se naproti poljski delegaciji do Slgmundherberga. pet al! sest postaj od granice. Poldrago uro je §el vlak po avstrijskem ozemlju. Nihče ni ničesar opaziL Nobena postaja ni bila okrašena, nihče ni položil šopka cvetlic na pisateljevo rakev. Zadnja avstrijska postaja Cmund, a potem — Češke Velenice. Iz hladnega sveta je pripihal vlak v deželo bratskega naroda. Skozi okno vidi poljska delegacija ti-
sočglave množice, dekleta v slikovitih nošah, Sokolstvo prapore, delegacije in mladino. Zlasti mladine je bilo mnogo na vseh postajah. Vsepovsod govori, topli, prisrčni, odkriti po bratovski ljubezni dehteči govori. Genljlv le bil govor drobnega deteta, ki je pošiljalo pozdrav veteniških otrok poljski ded, katerim je sreča toli mila, da bodo pozdravili v svobodni domovini svojega velikana, topli govor ministrskega svetnika drja Spiska, nagovor deklice v narodnem kroju itd. itd. 2e tu na prvi postaji vidi častno poljsko spremstvo vso bratsko odkrito ljubav. Vse, kar nas Je doslej delilo, je v tem hipu izginilo. Na naizapadnejšem slovanskem otoku, kjer se s treh strani neprestano zaganja razljučeno morje nemštva — kakor ie lepo povedal v svojem proslovu poslanec Viktor Dyk — so se poljski dele-gatje srečali s prvimi solzami udeležnikov. Vesten opazovalec je videl, kako so si tudJ oni skrivaj otirali oči. Prvi vtisk je bil pretresljiv. Nadaljnja vožnja ga je še stopnjevala. Povsod, tudi tam. kjer se vlak ni ustavil, je bilo zbrano na tisoče občinstva, v dežju, v nočni temi, ter ob ranih jutranjih urah. Koliko jih je prihitelo celo iz daljnih vasi, da so se poklonili zemskim ostankom pesnikovim. Potem pa vse tiste luči po hišah ob železnici, ki so jih prižgali Cehi pokorniku v čast! V istini, vseskoz sama triumfalna vožnja. A kaj šele Praga. Nepregledna množica Češkoslovaškega naroda vseb slojev, od vladnih zastopnikov do zadnjega težaka več ko sto tisoč ljudi je počastil^ umrlega z morjem cvetja in vencev. Neki član poljske delegacije je bil do solz globoko gl-njen. Neprestano si je solze otiral ter dejal v pretrganih besedah: Mar! more Potiska kaj več napraviti? An more lepše, dostoj-neje, prisrčne Je in odkrltosrčneje pozdraviti S1enkiewlczeve ostanke kakor le napravfl češkoslovaški narod! Pač zanimive besede. Ves vtisk je bil, kakor sem rekel, pretresljiv. Sam nisem v Pragi še nič doživel, kar bi zapustilo tako globoko sled v poljskih srcih. To bodo moji najkrasnejši spomini iz
slovanske Prage in vsekakor izmed najlepših v življenju!
— Dr. Rudolf Andrejka: Kropa In Kamna gorica. Krajepisno zgodovinski poiskus s šestimi lesorezi Vladislava Benescha; strani 36. Cena Din 15, se prodaja v vseh knjigarnah in pri Tourist offflce, Aleksandrova cesta. Založnik je pisec sam, tiskala Je lično brošurico Delniška tiskarna v LJubljani. — Pisec brošurice hoče vzbuditi s svojim delom   zanimanje za naše lepe in zanimive kraje. Dočim so bili v 15. stoletju slovenski kmetje odvisni od tujih mogotcev, so bili Kroparji in Kamnogoričani svobodni in neodvisni od tuje gospode. Prvi naseljenci, ki so daii inicijativo za železno industrijo v Kropi In Kamni gorici, so bili skoraj gotovo Italijani, ki pa so se pomešali s slovenskimi okolinaši in poslovenili. Slovenci so bili delodajalci, kakor tudi vsi delavci- To sklepamo Iz dejstva, da povdarja baron Žiga Zois sam, da ga je naučila slovenščine mati, ki je bila hči stare kamno-goriške fužinarske rodbine. Kakor so ostali delodajalci neodvisni od tuje gospode, tako ni vplival na delavce v okolici naseljeni nemški kmet in rokodelec Bogati fužinarjl so pošiljali svoje sinove Študirat v LJubljano in na visoke šole na Dunaj, od koder so se po večini zopet vrnili v domovino in bili ugledni uradniki in dosti pripomogli k gospodarski samostojnosti domaČih krajev.   Pisec se Je dotaknil tudi kroparskih In kamnogoriških običajev in pa tudi slovenske umetnosti, ki se Je razvijala v tem delu naše slovenske domovine. Slikar Matevž Langus .dober prijatelj svojega gorenjskega soseda Franceta Prešerna, In pa pesnik Lovro Toman, nama pričata, kake umetniško je bilo čutenje KamnogoriČanov. Razmeroma malo razpravlja pisec o zanimivih narodnih pesmih, po katerih se zlasti odlikujeta Kropa In Kamno gorica, kakor tudi o narodni oblikujoči umetnostL V to mu je bfl obseg brošurice pač premajhen, ker bi razprava o tem lahko sama napolnila knjigo. Spretno se Je dotaknil pravljic, na katerih sta Kropa In Kamna gorica Izredno bogati. Le žal, obžalovati Je le, da se Je mnogo teh pripovedk že izgubilo. Blagostanje Kropariev in KamnogoriČanov Je tr?No do približno 1870. leta. Ko so Je!! v industrijske svrhe izrabilati več vodne sile, so prenesli železno Industrijo v Bohinj, končno pa na Jesenice, domača industrija v Kropi in Kamni gorici pa Je Jela padati Delavec se Je po večini izselil, šel le s trebuhom za kruhom, nekdaj tako Imenitne fužinarske družine pa so tudi polagoma Izumirale druga za drugo. Ostanek delavcev, ki je ljubil svoje rodne kraje In se nI £o-tel izseliti se je poskušal rešiti In ustano-vffl so »Zrebllarsko zadrugo«, ki pa vsled tuje konkurence In posebno radi oddaljenosti od železnice le prav težko izhaia. Pisec nas prav   spretno vodi po navedenih krr.ilh in nam slika lepo preteklost Krjpc in Kamne gorice. D'Jbro bi bilo. da b! njegovo vešče pero opisalo Še druge zanimive kraje nnše domovine.
— Razstava jngoslovensklh slikarjev Dobrovlča In Popovlča v Prag!. V petek je bila otvorjena v dvorani »Manesa« razstava slik naših dveh jugoslovenskih umetnikov Petra Dobrovića m Branka Popovlča. Pri otvoritvi so bili zastopniki vlade, umetniških in literarnih krogov, poslaništva SHS In jugoslovenske kolonije. Oba umetnika se predstavljata kot borca novih moči v jugo-sl-vvenskem slikarstvu, osvobojenih od starega akademizma. V razstavi Je 62 slik. »Češkoslovaška Republika« prlobčuje v podlistku razgovor s Popovičem o jugoslo-vensk: umetnosti. List prinaša tudi sliko Branka Popoviča, ki ie profesor na beogradski univerzi.
— Izložba slikana Hansena v Beogradu. Pod pokroviteljstvom »Jadranske Straže« je bila otvorjena 1. tm. v Beogradu izložba slik g. Alekseja Hansena. Otvorjena ostane do 16. tm.
— Meštrovlceva Izložba ▼ Ameriki. Te dni otvori naš veliki mojster g. Ivan Meštrovič svojo izložbo v Newyorku- Prirejena bo v velikem »Broklvn muzeju«. Meštrovič ima, kakor v Evropi tako tudi v Amerkil dober sloves in občinstvo Je pozorno na njegovo izložbo, številni prijatelji pa mu pomorejo. da se razstava iz Newyorka prenese še v druga velika mesta, tako da spozna stanje naše umetnosti vsa Amerika. O njegovi izložbi pišejo obširno vsi ugledni ln vplivni ameriški listi.
— »Jugoslavenska Njiva« br, 0. od 1. novembra donosi na prvome mjestu Članak F. Ilešića o značenju H. Slenklewieza. Dr. P. Skok javlja se esejem o nedavno umrlom francuskom književniku A. Francen. Dr. B. Adžija izvješćuje o medjunarodnom kon-
gresu za socijalno politiku u Pragu. Dr. VL Dvornikovič prikazuje literaturu o Budhi. Beletrističkim prinosima javljaju se Stanko TomaŠIć (nastavak romana) te Fran Alfire-vić i Ilija Mamuzić (pjesme). U pregledu imade članaka od N. Fedorova. A. Barca, Bože Lovrića, dra. M. Preloga. dra- P. Skoka, dra. V. Ilešića. M. Radeke itd. o različitim književnim, naučnim i političkim problemima.
Pozor! •* mm Kino )ti\ka
vodeči kino v Lubljani, Vam prinaša vedno le najnovejše svetovne atrakcije.
Julijska Krajina.
— Slovenski otroški vrtci na Tržaškem so prenapolnjeni. »Šolsko društvo«, ki jih vzdržuje, potrebuje darežljivih rok dobrotnikov, da pomagajo in sicer je potrebno takojšnje prispevanje. Pred božičem se rado pobira v dobrodelne namene, naj bi se torej posebno v tem času številni dobrotniki spominjali potrebnih vrtcev.
— Zlata kolajna za Gorico. V zadnji seji goriškega občinskega sveta je mestni Župan Giorgio Bombig britko potožil, da goriško mesto še sedaj nima zaslužne zlate kolajne, dasi je bila obljubljena že pred sedmimi leti pod takratnim vojaškim komisarjem Sestil-lijem. On je predlagal, da mora dobiti goriško mesto za svoje trpljenje primerno odlikovanje, toda tega odlikovanja doslej še vedno ni. Gorica pa baje silno hrepeni po obljubljeni zlati kolajni. Sprejeta je bila resolucija, ki spominja vlado in voja|ko oblast na dano obijubo, glede katere pričakijo, da se sedaj nemudoma izpolni. Kaj bo počela Gorica z zlato kolajno? Ali mislijo mestni očetje, da morda s tem pomorejo mestu in mu pričarajo nazaj dobro življenje. Gorica ima naslov »sveta« in sedaj ji manjka samo še zlata kolajna. Potem bo menda ... pravi, pravcati invalid.
Sokolstvo.
— Sokolsko gledališče v Radovljici vprizori kot proslavo Meškove petdesetletnice v nedeljo, dne o. t. m. ob polštlrih popoldne narodno Igro »Na smrt obsojeni?« Dejanje Igre se vrši v predvojni dobi na slovenskem Koroškem In nam kaže boj našega ljudstva za svoj narodni obstanek. Da bodo scene Izvedene tem naravneje, sodeluje pri tj predstavi okrog 60 IludL Igra, ki se vprizori samo enkrat, se vrši radi tega popoldne, da Je dana prilika tudi zunanjim gostom, da jo posetijo. 284/n
Turisfika in snort.
PRAVILNIK SPD ZA ZIMSKI OBISK KOC.
SPD. dovoljuje, da uporabljajo turisti m zimski iportniki njega planinske postojanke izven poletne sezone. V ta namen da društvo napraviti od vseh svojih planinskih zavetišč, ki prihajajo za turistiko in šport v poštev, po več ključev In sicer za vse koče v Triglavskem pogorju po 3 ključe, za ostale koče pa po dva ključa. Po en ključ od vsake koče bo spravljen v društveni pisarn! SPD. po en klluč pa pri zauouiku, oziroma oskrbniku koče. Pri kočah, ki so dostopne iz raznih Izhodišč, kakor n. pr. Triglavske koče, bo spravljen po en ključ Triglavskih koč v Bohinju, po en ključ pa v Mojstrani.
Zimski turisti in športniki smejo posedati koče po zimi le pod vodstvom odbornika Osrednjega odbora. aH avtorlziranega vodnika ali v to posebej pooblaščenega zaupnika.
Vsak zimski Izlet se mora najmanje 3 dni pred odhodom prijaviti v društveni pisarni Hranitelj ključev, tj. pisarna Osrednjega odbora, kakor tudi zauoniki na deželi, morajo voditi točno evidenco posetnikov koč po zim!. V ta namen morajo vpisat! v posebno knjigo vse Izletnike imenoma, navesti dan odhoda In smer Izleta.
Hranitelji ključev smejo izročiti ključe od koč vodjem izleta samo proti pismenemu dovoljenju društvenega predsednika ter proti plačilu za zimski poset posebej določenih pristojbin.
Vodja izleta mora tudi podpisat! poseben reverz, v katerem jamči osebno za vso
eventualno škodo, povzročeno od njegove družbe. Zavezati se mora dalje, da bo skrbel v koči za popolen red in snago ter da bo štedil s kurivom. Vodja izleta mora tudi društvu sporočiti v kakšnem stanju se je koča nahajala, naznaniti mora eventuel.ie poškodbe vsled vloma, naznaniti zalogo drv itd.
Pristojbina za zimski poset koče znaša za člana SPD 20 Din za nečlana ra 40 Dis za dan, za dijake po 10 Din. To pristojbino mora za celo dobo izleta za vsakega po-setnik3 pobrati hranitelj ključa od vodje izleta pred izročitvijo ključa. Takoj po končanem Izletu mora vodja ključe vrniti, ker se sicer zaračunajo pristojbine za vsakega člana za normalno bivanje v kočah. Za plačilo pristojbin je društvu osebno odgovoren vodja Izleta.
Pristojbina se mora plačati za vse dneve izleta, odšteje se samo dan Izročitve in dan vrnitve ključa. V vsakem slučaju pa se mora plačati pristojbina najman za en dan. Osrednji odbor SPD.
STANJE PRVENSTVENE TABELE V SLOVENIJI.
Ilirija 6      6      0      0      32:3 1?
Tadran 5      3      11      10:7 T
Rapid 5      3      0      2       8:12 6
Primorje 6 2 2 2 11:19 6 Hermes 6 2 13 10:13 * Maribor 6 114 9:14 * Celje 6      0      15       8:19 1
Imata se še zaključiti prvenstveni tekmi Jadran-Rapid (v Ljubljani) in liermes-Celle. ki je bila anulirana.
STANJE PRVENSTVA NA DUNAJU.
(I. profcsijonalna liga.)
Stmmermg 7 4   1   2 15 11
Wncker 6 3   3   0 9 4
Rapid 5 3   1   2 16 13
Amateure 4 3  0   1 6 4
Hakoah 6 2   2   2 9 9
Vlenna 5 2  1   2 7 6
Admlra 5 2   1? 9 «
Sportklub 6 2   13 S 9
WAC 5 113*9
Slovan 5 113 8 13
Rudolfshflgel 5 10   4 6 IS
NEKATERE NOGOMETNE TEKME. Pariz : London 3:1 (0:1). Belgija : London 2:2. Južna Afrika : Severna Holandska 1:2 Južna Afrika : Južna Holandska 2:1.
Iz Koroške.
— Iz vetrlnjske okolice nam piše bivši državni uslužbenec: Ker so bili vs! manjši poštni uradi pasivni, lih Je poštna uprava ali ukinila ali pa izročila njih poslovanje občinskim uradom. Pri poštah pa. katere so ostale še nadalje v državnih rokah. Je število uslužbencev znatno reducirano. Navadno Je pri poštnem uradu samo ena uradniška moč in pa sluga, ki prenaša pošto s kolodvora In na kolodvor ter dostavlja pisemske pošiljke samo v poštnem kraju. Iz vseh oko-* Iiških vasi in selišč pa morajo ljudje po poŠto hoditi sami. Da Je poštna uprava s tem precej zmanjšala Izdatke, Je umevno samo ob sebi. a poštn! promet pri vsem tem prav nič ne trpi, ker Je preskrbljeno za dobre poštne zveze, kar Je v poštnem prometu pač glavna reč. A ne samo pri osebju, ampak tudi pri pisarniških potrebščinah poštna uprava jako Štedi, kar dokazujejo n. pr. tudi kuverti za uradno korespondenco, k! so tako napravljeni, da se lahko Šestkrat rabijo. Naslovna stran kuverte Je namreč razdeljena na Šest polj, v katerem Je prostor za pečal (Štampiljo pošte) ter za besedo naslova poŠte. Seveda taki kuverti so samo za uradno dopisovanje in v tem ozlru popolnoma ustrezajo svoji porabnostl. — Da se Je tudi pri železnici močno reduciralo osebje, ste gotovo že čitali v časnikih. Kjer je le bilo mogoče, se je omejila nočna služba ter razteg-ni'o dnevno delo. Kar Je sedaj železniškega personala, je sicer boli vpreženo, a tudi bolje plačano. Da so bili državni nameščenci z odslovltvljo občtitno prizadeti. Je Jasno. Mnogi med njimi so odšli za zaslužkom in kruhom na Francosko ter v dalino Argenti-ni|o in druge Južnoameriške države. — Letno smo imeli dobro, predvsem dosti Je bflo sena, strn se je tudi še precej obnesla, sadja le pa naravnost ogromno množino. — Zanimivo Ie dejstvo, da le vse, kar se uvaža Iz Ttaliie, drago, a nasprotno iz Jugoslavije poceni. — Priznano lepi so naši krall, aH še vse lep?! bi nam bili. ko bi živeli mi pod svobodnim solncem aH ko bi bil! vsaj deloma deležni pravic, ki nam gredo po mirovni pogodbi, žal. da smo koroški Slovenci še danes brezpravna raja. Eccedolov!
B. Grimshaw-G. Clavlgnv:
66
Sospodična kapetan.
Ubogi kralj, ki je bil čedalje bolj neodločen, je pošiljal vsak dan pomirjevalna darila obema zaročenkama, toda Se vedno ni vedel, katero naj poročL Njegovi svetovalci ga niso več videlL Umikal se je vsem ljudem.
Zapuščaj je svojo palačo zgodaj zjutraj in se zvečer v diru vračal. Vsak dan je vozil po isti poti, ko se je pripeljal iz gozda mimo koče, v kateri je prebivala Vajiti. Nikdar ni vrgel pogleda na to zapuščeno bivališče in vendar so se že več dni zaporedoma, ko se je začul ropot voza na cesti, svetile za listjem, ki je zakrivalo okno, črne oči, motreče kralja.
Bila je Vajiti
Nekega večera, ko se je kralj naglo peljal mimo, je Vajiti prižgala luč, sedla kraj svojega kov-čtka in ga odprla.
Raztreseno je zmetala njegovo vsebino ven In kmalu je ležalo na tleh vse polno pisem, čipk, svetlih draguljev, nožev, naboji, nojevega perja in drugih drobnarij.
Kovčeg je bil še do polovice poln, ko je zadela z roko na predmet, ki ga je iskala: na veliko kopreno iz svile, vezeno z zlatom, krasen izdelek kitajske industrije, ki se je svetil kot jutranja zarja.
Ko jo je dolgo časa obračala in ogledovala pri slabi luči borne svetiljke, jo je spet lepo zložila. Nato je pa vzela iz svojega kovčka dolgo škatlo iz laka in si stresla vsebino na kolena. Iz nje je padel kup fotografij.
Vajiti je malomarno brskala po njih, našla ono, ki jo je iskala in jo dolgo gledala. Na nji je bi! podpis: Poročnik Tbunder in njegov naslov v Syd-neyu. Spodaj pa melanholične besede: »Ali se nikoli več ne vidiva?«
Ali naj mu odgovori? Cez nekaj dni pride poštni pamik. ki vozi v Sydney. Ali vzame njeno pismo s seboj?
Dve poti sta vodili v tej ori v njeno bodočnost: katero naj izbere?
V svojem pustolovskem življenju je nekoč radi nekega ogledala malone izgubila živb'enje in v tej slovesni minuti je spet ogledalo odločilo njeno usodo. Dočim je premišljevala in se obotavljala, je namreč krasna slika naenkrat vzbudila njeno zanimanje. Zrcalo, prilepljeno na notranji strani pokrova njenega kovčka, ji je kazalo lice s krasnimi potezami, njeno ponosno glavo, kraljevsko kronano z vencem iz cvetja. To je bilo njeno lastno lice, tako lepo, tako mirno, tako polno življenja in izrazitost!.
Vajitine oči so se zaiskrfle v sreči, nasmehljala se je svoji sliki, pustila pasti fotografijo, vzela kitajsko kopreno, ki je ležala zložena poleg nje in jo ovila okoli svojih las kot krono.
V malem ognjišču je bila še žerjavica. Vajiti je pocenila in vrgla nanjo prgišče suhega Ustja; ko se je plamen visoko dvignil, je vrgla vanj Thnnderjevo fotografijo. Polagoma je začela goreti, najprej v oglih, in kmalu nI ostalo drugega kot list lahnega, sivega pepela, ki se je zibal v plamenu. Nenadoma pa je Vajiti vrgla vse fotografije v ogenj in nato počasi legla na rogoznice, ki so ji služile kot postelja.
Ko so naslednji dan kraljevi konji vozili mimo Vajitine koče, so se visoko vspeli in odskočili. Kralj jih je komaj pomiril in ko jih je obvladal, ie pogledal, kaj jih je pravzaprav preplašilo. Kar je videl, je bilo tako nepričakovano, da se je sam silno začudil.
Ob robu ceste je klečala izredno lepa ženska, v krasni roki, ki jo je krasila enostavna zlata verižica, mu je nudila kavo v izrezljani lupini kokosovega oreha.
Ko jo je kralj opazfl, ie sklonila glavo, prijela kupo z obema rokama in jo dvignila visoko nad glavo, po svetem običaju, ki je v navadi na otoku. Tako ponujanega darila Človek nikoli ne sme odkloniti.
Kralj je brez pomisleka stopil z voza, privezal konje k drevesu, da sprejme kupo iz rok te skrivnostne tujke, ki je tako dobro poznala običaje njegovega dvora.
V dušku je izpil kavo, kot mora to storiti
kralj, potem pa je po običaju vrgel kupo daleč od sebe.
Sedaj si je šele upal pogledati lepo tujko.
— Kdo ste? je vprašal nekoliko v zadregi. Vajiti se je zravnala, kot je bila visoka in poglobila svoj pogled v njegove oči.
— Jaz sem Vajiti. je dejala, princesa otoka Atiu in hčerka velikega angleškega kapetana Sak-sona.
Kralj se je naravnost naslajal na krasoti te izredne ženske.
Princesa otoka Atiu! Takoj je razumel, kako visokega rodu je.
Atiu je bil zmanjšano kraljestvo fn podrejeno britanski kroni, toda vladarji so bili iz prastare rodbine in zelo slavni. Napoleon - Timotej - Paea III. je premagal svojo boječnost in podal Vajiti kot vrstnici svojo roko.
Ona mu je pa ni nudila kar po domače, temveč je pokleknila na eno koleno in po evropski šegi spoštljivo poljubila kraljevo roko. Kralj je razumel vso ljubkost in pravilnost te časti. Njegov obraz je kar žarel od veselja.
Noben podložnik se ni tako strogo držal dvorne etikete. Ali ga ni pred nekaj dnevi Mabina udarila po bradi, ker se ji je hotel malo bolj približad, da občuduje obliko njenih ust? Ali ni hotela Litija neki dan stopiti s konja, ko jo je srečal na cesti in hotel govoriti z njo Z -
Stran 4.
•SLOVENSKI   NAROD«  dne 5 novembra 1924.
Stev. 253
Dnevne vesti.
V Ljubljani, dne 4. novembra 1924.
Kmetijska dražba*
Sedemnajstega novembra bo takozvana SLS z dobrim apetitom pogoltnila premoženje Kmetijske družbe za Slovenijo — (e ne pride med tem ie kaj vmes! Ta dan se vrši občni zbor, ki ga je sklical gimnazijski profesor gospod Evgen J a r c , veleindustrijalec v Teharjih pri Celju in obenem vladni komisar pri Kmetijski družbi, kakor ga bolj primernega demisijonirana vlada za našega nebogljenega kmeta ni mogla dobiti. Že tedne in mesece se preparirajo podružnice na diktiranih zborih glede »pravilno« izvoljenih delegatov, ki bodo zanesljivo pravi, tako, da ne bodo delali preveč preglavic niti zopet instaliranemu tajniku — inženirju sladkorne pese, niti industrijaliziranemu profesorju latinščine, ki bo — o prizor za bogove — kot vladni komisar kar po domače obenem kandidiral za predsedniško mesto, če ne pride med tem le kaj vmes! Edina točka tega »vele-znamenitega« občnega zbora bo namreč volitev predsednika in dveh podpredsednikov. Kaj to, da se Že leta in leta ni vršil redni občni zbor najvažnejše naše kmetijske korporacije in da bi bilo desetero toček, važnih in pomembnih, spraviti na dnevni red. Kaj računi, kaj bilance, kaj gospodarska vprašania, pereča kot živi ogenj! Samo da se po-baie, lepo in pravilno pobaše vse, kar je ustvaril in zgradil naš nesrečni Gustav Pire. 2al, da moramo pri tej priliki konstatirati popolno sterilnost na-5e SKS, ki se vede tik pred odločilno bitko tako pasivno, kakor da bi bila hipnotizirana od kačjega pogleda.
Sram nas bodi, vseh skupaj! Odkritosrčnega sramu se ne smemo sramovati, morda bo potem kaj bolje! Še Je čas, delajmo na to, da pride med tem ie kaj vmesl!
★  ★ ★
— To si je treba zapomniti. Rav* niharjev list piše včeraj, da je davek, ki se pobira v Ljubljani po gostilnah in kavarnah »dosti premajhen«. Toza* devni članek je očividno napisan, da se f njim napravi klerikalno*komunistič* nemu režimu na magistratu velik kom« pliment, zato člankar niti ni povedal, kam gredo tudi težki milijoni, ki jih je £rno*rdeca koalicija natovorila ljub* Ijanskemu prebivalstvu pod raznimi pretvezami, a Že tir j a povišanje nočne* rga davka. Po našem mnenju naj gosp. Peric in njegova m aro gas t a družba bolj štedi, pa ne bo treba več navijati ljub* lianskega davčnega vijaka. Kadar bo 'g. Ravnihar zopet lazil za glasovi okoli ljubljanskih obrtnikov in konsumen* tov, naj mu povedo, da takih modri* janov. katerim še sedanji mestni davki niso dovolj veliki, ne spadajo v občin* ski svet. Ako hoče Ravniharjev list delati politične kupčije s klerikalci, naj jih dela n^ drug način, ne pa na škodo ljubljanskih gostilničarjev in na škodo onih, ki plačujejo PeriČu že dovolj davkov.
— Razočarani državni vpokojencl.
Poročajo nam, da niso prejeli vsi državni vpokojenci dne 2. novembra dolgo obetanih »povišic«, ki so jim v zakonu zajamčene. Oni »novi« vpokojenci, ki naj bi prejemali še le od sedaj naprej draginjske doklade po členu 17. naredbe, so ostali za zdaj še praznih rok. To pa vzlic temu, da so morda podali računovodstvu prijavo na predpisani tiskovini. To ne zadostuje, marveč morajo vložiti posebne, — to pot ne-kolkovane (!) prošnje. Nam se zdi, da bi se bila morala urediti ta stvar ex offo. Upajmo, da bodo vendar tudi ti reveži prišli kmalu do svojih pravic. Kako pravi Latinec: »Bis dat, qui cito dat«. (Dvakrat da\ kdor hitro da.) Drugi vpokojenci so to pot dobili manj, kakor so preje dobivali. Kako je to mogoče? Ali je to pomota? Nadejamo se, sicer pa zahtevamo pojasnila.
— Krsna slava naše vojne mornarice. Dne 1. t. m. je naša mlada voina mornarica slavila svojo krsno slavo v spomin na dan 31. oktobra 1922., ko se je v Tivtu ob prisotnosti predstavnikov zavezniških držav prvikrat dvignila na-Sa državna zastava na naših vojnopo-morskih objektih. Lani pa se je na isti dan razvila na naših bojnih edinicah nova mornariška vojna zastava z grbom in je bila zajedno otvorjena prva naša pomorska vojna akademija v Gru-žu. Proslava je bila prirejena v Šibeniku in Boki Kotorski. Prireditve v Šibeniku se je udeležil tudi ameriški admiral Andrews.
— Jubilej najstarejše ljubljansko tvrdke. Dne 1. t. m. je praznovala tvrd-ka L C. Mayer, ki slovi po svoji priznani solidnosti daleč preko mej naše domovine, svojo devetdesetletnico. Dne 1. novembra 1834. je bila vpisana v trgovski register, obstoja že torej tri človeške generacije. Sedanji lastnik tvrdke Je g. Emerlk Mayer. Lastniki so sicer nemškega pokolenja, vendar pa so imeli v svoji službi skoraj Izključno domačine. Naši najboljši trgovci so večinoma izšli iz te tvrdke in si v njeni službi pridobili trgovsko znanje, trgov-
sko izobrazbo In trgovske izkušnje. Da slovi naš trgovski stan po svoji solidnosti, je v marsikaterem oziru zasluga podjetja, v katerem so se najodličnejši izmed njih izobraževali. Vsi lastniki te tvrdke so bili možje s širokim duševnim obzorjem, ki so širokogrudno dovoljevali svojim nameščencem, da so se lahko svobodno udejstvovali kot narodni delavci na vseh poljih, zato je tudi mnogo Maverjevih uslužbencev igralo ugledno vlogo v ljubljanskem javnem življenju. Kakor je bila tvrdka liberalna pri udejstvovanju svojih uslužbencev na narodnem polju, tako je tudi rada podpirala z bogatimi prispevki vsa nacijonalna, prosvetna in človekoljubna društva. Ni narodnega društva, ki bi ne dobilo izdatne podpore, ako je potrkalo na vrata Maverjeve tvrdke. V trgovskem poslovanju se tvrdka odlikuje po svoji izredni kulantnosti in naravnost vzgledni solidnosti. Zato vživa najboljši sloves tako pri trgovcih, kakor pri kupujočem občinstvu. Želeč tvrdki, ki je naročena na naš list, odkar izhaja v Ljubljani, da bi ostala kakor doslej tako tudi v bodoče vzorno, domače trgovsko podjetje, da bi še nadalje cvetela in napredovala, ji čestitamo k izrednemu jubileju dela, truda In uspeha!
— Bivšim oficirjem, ki so blO t ujetništvu. Naznanja se vsem bivšim oficirjem, praporščakom, voj. činovnikom, ki so bili za časa svetovne vojne v ujetništvu, da doprinesejo komandi ljublj. voj. okruga prošnjo za Izplačevanje svojih prlnadležnostl za časa vjetnlštva po pripadajočemu činu in se Ima prošnje sestavit! v 5 Izvodih. V proSnji Je navesti: kedaj, kje In v katerem činu je bil vjet, za kateri mesec je zadnjikrat prejel pristojbine preden je b!I vjet in pri kateri komandi. Koliko je prejel na račun plače, oziroma na račun ličnega izdržavanja od države, kjer je bil v vjetništvu. Koliko je prejela njegova rodbina za časa njegovega vjetnišrva na račun izdržavanja od avstr. ogr. države in koliko on lično. Koliko je prejel od poslaništva za se In za rodbino In od katerega. Kateri mesec In pri kateri blagajni je prejel plačo po povratku iz vjetnl-štva. Opomba: Za vse navedbe doprinesti je tudi dokaze. Zadevo je smatrat! za nujno, ker se tozadevni račun zaključuje dne 20, decembra 1924.
— Urad za Izseljevanje na Sušaku. »Sušačkl Nov! liste predlaga pristanišče Martinščico za odpravljanje našfh izseljencev. Luka naj b! se primerno priredila v to svrho. Na Sušaku se otvori po dovoljenju naše vlade argentinska konzularna agencija, ki bo izdajala potne listine za Argentini-jo, tako da ne bo treba hodit! po nje v Zagreb aH v Beograd. Za Izseljevanje prihajate v poštev v glavnem pristanišči Split In Sušak, kakor se je o tem že razpravljalo pa anketi o Izseljeniškem vprašanju v Zagrebu. Sušak se sedaj bori za to, da bi se Izseljevanje vršilo preko njegove Martlnščlce.
— Zatvorlena madžarska gimnazija. V Somboru so končno zatvorili madžarsko gimnazijo, ker se je prijavilo premajhno število dijakov kljub najsilnejši agitaciji z dru-gorodne strani.
— Predavanje o Jadrana v Pragi. Turistično društvo »Adrla« v Pragi organizira vrsto predavanj o jugoslovensKem Primorju. Predavanja bodo spremljale številne slike. Prvo predavanje je bilo te dni v dvorani Hlahola, predaval je g. dr. Vlastimil Klima, ki se je tudi letos dalje časa mudil v Dalmaciji.
— Železnlčarskl tečaj ▼ Skopljn. Tekom novembra se otvor! v Skoplju železnlčarskl tečaj, katerega se udeleže železniški uradniki Iz Južne Srbije v svrho, da se Izpopolnijo v prometni službi.
— Spomenik padlim junakom. Ljudstvo v PrUepoljskem okrugu je postavilo s svojimi sredstvi spomenik junakom Iz občine, ki so padli v vojni. Ta skromni spomenik bo odkrit dne 16. tm. Izdelal ga je znani kipar Ivan Rendič.
— Volitev župana v Sodražlcl. Pišejo nam: Za župana v Sodražict je bil izvoljen tudi z glasovi demokratov Fr. Stupica, pristaš SLS. Po številu odbornikov smo dobili pet mest obč. svetovalcev. Propadel je dosedanji župan A. Lovrenčič, ki je z vsem svojim velikim aparatom skrajno poniževalno ter vsiljivo tudi pri nas prosjačil glasove za svojo osebo, da bi še nadalje kot paša In diktator teroziral vso občino. Pa mu je spodletelo. — R. !. p.
— Požar v Kranju. Dne 1. t. m. ob pol treh zjutraj je izbruhnil požar v večji baraki Jugo*češke tvornice ▼ Kranju na Gašteju. Hipoma je bil objekt v plamenu in že je obstojala nevarnost, da se razširi ogenj na veliko poslopje tkalnice ter nt lesene stavbe in skladišča gradbene tvrdke »Slograd«. To nesrečo je preprečilo »Prostovoljno gasilno in reševalno društvo Kranj«, ki je dospelo v nekaj minutah na lice mesta in kljub precejšnji oddaljenosti od vode stopilo takoj v akcijo. Tudi mirno vreme je vplivalo na hitro lokaliziranje požara. Vzrok požara še ni pojasnjen; sumi se, da je bil ogenj pod* taknjen. To je že peti požar v Kranju in okolici v teku enega mesec«. Prebivalstva se loteva že resna in upravičena skrb, ker vzrok požara niti v enem slučaju ie ni po* jasnjen. Prostovoljna gasilna društva so si* cer dobro organizirana, vendar b! pripore* čali, da ublažijo nepotrebno razburjenje prc» bivalstva z zastarelim trobenjem in zvone* njem ter si omislijo kak drug način obve* ščanja svojih članov. Pri večjih požarih p* •e opaža potreba, da si večja društva na* bevijo moderne gasilske potrebščine, pred vsem motorne brizgalne. K nabavi teh po* trebičm bi s vso upravičenostjo lahko pri« spevale večje zneske zavarovalne družbe, večja podjetje tet občine, ker Je to itak njih korist
— Zagrebški škof dr. Josip Lang nmrL
V soboto zjutraj je v Zagrebu umrl do dolgi in težki bolezni pomožni škof msgr. dr. Josip Lang. Pokojni je doživel 67 let Dr. Lang Je bil rojen leta 1857 v Laščicah pri Ivanic-gradu. Teološke študije je dokončal v Gre-gorijanlju v Rimu, kjer si je pridobil tudi doktorat filozofije. Služboval je nato nekaj časa v provinci, na kar Je bil pozvan v Zagreb, kjer je služboval kot profesor na učiteljišču 18 let. Kasneje je predaval na teo-ik! fakulteti in v škofovskem seminarju, kjer je bi! 12 let rektor. Leta 1915. ie bil posvečen za škofa. Spisa! je tudi več del o krščanski morali, krščanski vzgoji in o reformacijskem gibanju. Dr. Lang je užival radi svoje visoke Izobrazbe kot človek, duhovnik učenjak in pedagog splošne simpatije. Svoje celo premoženje Je razdelil med reveže. Danes ob 10. dopoldne so položili pokojnega dr. Langa ob ogromni udeležbi občinstva k večnemu počitku. Pogreba so s e udeležile v velikem številu vse verske organizacije in vsi redovi, kakor tudi velika množica vernikov. Prisotni so bili tudi zastopniki civilnih vojaških oblasti. Množice, prepričane, da je škof dr. Lang živel kakor svetnik, so po posebnih deputacijah že pri nadškofu zahtevale, da zaprosi v Rimu pri papežu uvedbo postopanja v svrho proglasitve umrlega škofa za svetnika. Verniki so tudi zahtevali, da Škofa dr. Langa pokopljejo v kripti zagrebške stolice kamor pokopavajo samo nadškofe.
Kraljica sužnjev?!181
— Iz Splita poročajo, da je priredil admiral Andrews na vojni ladji »Pittsburgh« banket v počaščenje zastopnikov mesta. Na ladji se je vršil tudi ples. Ameriški admiral je v svoji prijaznosti do splitskega mesta povabi! gojence DeČjega doma na kosilo in ogledovanje ladje, kar je dečkom napravilo veliko veselje. Admiral Andrews ima čuteče srce za revne otroke, zato je podaril za siromašno splitsko deco v roke župana 3500 dinarjev.
— V trgovsko-obrtnl zbornici ▼ Splitu
je izstopil iz odbora g. dr. M. Bulć. Nov zbornični svetnik na njegovem mestu je po predpisih volilnega pravilnika g. dr. V. L a v š, naš rojak.
— Prenos ostankov poslanika dr. Oav-rllovlća v domovino. Kraljeva vlada je sklenila, da se telesni ostanki v Londonu umrlega našega poslanika in kulturnega delavca dr. Mihajlo Gavriloviča preneso na državne stroške v Beograd. Odobren je za to potreben kredit
3327
to ti je užitek:
Jffirim čokolada!
— Tiskarski škrat je nam v sobotni številki v rubriki »To In ono« postavil pod Članek »Morda Še ne veš«, ki je bil spisan v redakciji, šifro »A. B.« ki bi morala stati pod razpravo »Iz zgodovine Lužiških Srbov« v rubriki »Po slovanskem svetu«. G. pisec razprave naj nam oprosti neljubo zamenjavo, k! jo je zagrešil nesrečni tiskarski škrat.
— Usoden teden v Novem Sadu. Pretekli teden je bil pravi teden nesreč za No-vosadčane. Od ponedeljka do sobote se je prigodila cela vrsta nesreč In nezgod. Trgovec Stojanovič je padel s tramvaja in za poškodbami umrl; drugi dan je skočil neki siromak pom tramvaj, ki ga je povozil do smrti. Sledil Je usoden pretep med civilisti in častniki, v katerem je bil ubit civilist Zorlč, nadalje je bila odrejena ekshumacija trupla pok. Barančanina. Pri padcu s konja se je smrtno ponesrečil neki neznanec, v kinematografu je zadela kap neko žensko In v soboto je Novosadčane presenetila vest, da je trgovec z nagrobnimi spomeniki Jovan Soman izvršil samomor.
— Crne koze so se pojavile pred nekaj dnevi v Bask! na Krku.
— Visoka starost. V Vinkovcih je umrl v starosti 102 let Ivan Nadal rodom Iz Huma pod Učkogoro v Istri. Pobegnil je bil od doma iz upravičenega strahu pred Italijani.
— Smrt v morski globini. Eden najboljših potapljalcev v šibeniškem primorju Tome Curavlc\ 24 let star, se je zadušil te dni v morju pri Korčuli vsled tega, ker se mu ie potapljalnl aparat nenadno pokvaril.
— Ćaruga korespondira... čaruga, ki je užival zadnje čase v zaporu različne ugodnosti, je to izkoristil. Stražniki so zaplenili več ljubavnih pisem, ki sta si jih pošiljala on in kaznjenka Eržika Rothova, služkinja zaprta radi tavine. Caruga ji je v pismih zagotavljal večno zvestobo ... Caruga bo sedaj zopet discipliniran in je verjetno da mu odvzamejo slamnjačo.
— Dva roparska napada. Dne 27. oktobra ie bil v Kočah, okraj Kočevje, napaden posestnik Ivan Vidmar iz Mlake, ko se je vračal iz Banjaloke. Roparja sta mu odvzela zlato uro z dvojnim pokrovom in več drugih predmetov v vrednosti 5.000 dinarjev. Ropa sta osumjlena dva moška, ki sta se z Vidmarjem peljala od Delnic do Broda. — Dne 24. okt. okoli 16. se Je vračal občinski sluga Martin Klančar Iz Mirne peči na Dolenjskem Iz vasi Dol. Kamnje proti domu. Na poti v gozdu pri takozvanih »Du-lah« je skočil iz grmovja nad njega neki 18-Ietni mladenič In ga po hrvatsko vprašal: »Što ste radili v selu?« Klančar Je odvrnil, da Je občinski sluga in da Je dostavljal pisma. Napadalec je nato odvrnil: Vi niste občinski sluga, vi ste sin trgovca In imate peneze!« Med tem časom je skočil izza grmovja še neki drug! ropar, nakar sta Klančarja podrla na tla in preiskala. Pri njem sta našla samo 5 Din., nakar Je mlajši napadalec rekel stare!lemu: To Je hromi človek, daj mu enega kovača!« Starejši Je za tem izvlekel listnico, ki Je bila polna metuljčkov, In Izročil Klančarju 2 Din 50 para rekoč: »Vi ste hromi človek, nočemo vas pucati!c Oba idealna lopova sta nato Izginila.
Današnje mireditre v Ljubljani s
Kino Ideal: »2ig sramote« (Pole Negri). , Kino Matica:  »Redovnikova ljubavna skrivnost«
Kako je bil ukraden kovčeg kraljice Marije?
Senzacijonalna aretacija na Bakru.
Iz Bakra nam danes 4. t m. Javljajo o senzacijonalni aretaciji tamošnjega posta-jenačelnika, ki je bil Izvršena včeraj popoldne. Aretirani postajenačeinik Balvan je obdolžen, da je lansko leto ukradel iz dvornega voza kovčeg kraljice Marije. Stvar je bila ta-le:
Kraljica Marija je lani, kakor znano, s svojo materjo, romunsko kraljico, in v spremstvu kraljevega privatnega tajnika, pokojnega Vlade Petroviča-Njeguša potovala po Dalmaciji. Po morju se je pripeljala v Bakar, kjer je stal dvorni vlak, ki Je kraljico nato odpeljal preko Sušaka na Bled. Tajnik Petrovič-Njcguš je opazil, da Je iz dvorskega prtljažnega vlaka izginil usnjatkovčeg, v katerem so bile razne dragocenosti in dve v bogato usnje vezani, s kraljevskim grbom opremljeni knjigi z napisom »Kraljica Marija«. Tatvina ni bila takoj prijavljena. Knjigi ste obsegali dnevnik kraljice Marije in njene zapiske s potovanja. Ko je nedavno tega bil izvršen vlom v pisarno postajenačelnika v Bakru, je prišel v Bakar žel. ravnatelj g. Varga-z o n, da izvede preiskavo. Pri zasliševanju prič mu je izjavil obmejni komisar Vujičlč, da je prišel na sled ,kje se nemara nahaja ukradeni kraljičin kovčeg. Izpovedal Je, da ima na sumu postajenačelnika Balvana samega. G. Vargazon je odredil, naj Balvan odpre postajno blagajno. In res so v blagajni pod kupom spisov našli oba dnevnika kraljice Marije. Pri nadaljnji hišni preiskavi so našli v postajenačclnikovem stanovanju tudi dragoceni kovčeg. Postajenačeinik se je zagovarjal, da nI vedel, kako je prišel v njegov urad kraljičin kovčeg. Naše! ga Je nekega dne lanskega leta na svoji uradn! mizi. Sporna ga le odprl In nato Je shranil knjigi v postajno blagajno. Postajenačelnika so odvedli v zanor.
Na vnrašanle, zakaj ni službeno poročal nadrobni oblasti, ako Je res na čuden način našel kraljičin kovčeg, se je zagovarjal, da se je bal, da bi ga potem zaprli.
Iz U
— Koncert ge. Pavle Lovšetove. Danes v sredo dne 5. tm. ob 8. url zvečer vrši se v Filharmonični dvorani koncert, ki ga priredi naša priznana umetnica, koncertna in operna pevka ga. Pavla Lovšetova. Na svojem prvem letošnjem koncertu podala nam bo celo vrsto pesmi Iz bogate ruske glasbene literature. Izbrane pesmi so nadvse krasne, ki silno vplivajo na poslušalce. Najlepše Izmed vseh so pa one iz ciklusa »Iz otročje sobe«. Poleg gospe prirediteljice nastopi Še njena učenka ga. Ivanka Ribičeva, ki zapoje prvo točko sporeda. Obe spremlja na klavirju kapelnik Niko štritof. Brez dvoma je hvalevredna namera gospe Lovšetove podati našemu koncertnemu občinstvu v več študijskih koncertih bisere svetovne glasbene literature. Tudi je vstopnina tako nizko stavljena, da je obisk koncerta mogoč pač vsakomur. Predprodaja vstopnic v Matični knjigarni Istotam se dobiva tudi besedilo pesmi, ki so na sporedu. 291 /n
— Vsem, ki so pripomogli, da se je počastil spomin naših padlih tovarišev. V prvi vrsti pa naj velja naša zahvala g. Div. generalu Stojanoviču za vsestransko krepko zaslombo in dejansko pomoč. Prepričani smo, da nas bo g. divizionar s plemenito besedo in nasveti še nadalje podpiral, ko bo šlo za končno ureditev vojnih pokopališč po Sloveniji. Istotako mestni občini ljubljanski z dr. Peričem na čelu za denarno pomoč In olepšavo grobov. Tvrdkam Batt In Kor-sika za darovane vence, šopke, trakove in drugo, v imenu padlih tovarišev Bog platil Nad vse častno so nam stali na strani šolska oblast, naša deca in vojaki bolničarske in neboračke čete, ki so pod vodstvom g. poročnika Hvale neumorno, požrtvovalno dva meseca In pol čistili, snažili in urejevali nad vse zanemarjene vojne grobove. Vsem preiskrena zahvala! Odbor zveze vojakov iz svetovne vojne.
— Društvo državnih p!s. uradnikov v
Ljubljani ima dne 16. novemma 1924 v salonu gostilne »Leon« v Kolodvorski ulici svoj izredni občni zbor z dns.nim reo-m: volitev predsednika, manjkajočih odbornikov In njihovih namestnikov. Pričetek ob 9. uri dopoldne. 283/n
— Zdravstveno stanje mesta Ljubljane.
Zdravstveni izkaz mesta Ljubljane v Času od 26. septembra do 1. oktoi ra belež! tole statistiko: Umrlo je 23 oseb, 12 moških in 11 žensk (tujcev 9) Smrtni vzroki: jetlka 2, pljučnica 1, škrlatlnka 1, možganska kap 1, srčna hiba bolezni žilja 2, rak 3, drugi naravni smrtni vzroki 11. Slučajne smrtne poškodbe 2. Med tem časom se je rodilo 21 otrok, 7 dečkov in 14 deklic. Tekom tega tedna tudi ni bila priglašena nobena nalezljiva bolezen.
— Društvo najemnikov za Slovenijo
"pozarja, da se vrši prihoJ.Ja odborova sria v sredo dn.^ 5. nov. t 1. >b 2tt nrl v veliki dvorani Motnega dom» Društvena pisarna daje claaoin dnevno od IS. do 2*'». ure informacije Sv. Petra cesta št 12, pritlično, na desno. 2S6'n
— Podružnica Udružeuia vojnih invalidov v Ljubljani namerava obdariti za Božič revno deco vojnih žrtev. V to svrho poživlja svoje revne (redne) Člane In članice, da prijavijo svojo deco v društven' pisarni Sv. Petra vojašnica In sicer od 5. do 7. novembra med 4. In 6. uro popoldne. Na poznejše prijave se ne bo o?iralo. Odbor. 2V5/n
— Klno-abonnement. Elitni Kino Matica (vodeči kino v Ljubljani) sprciema prijave za abonnement z dnem 1. novembrom 1924. Natančnejše pogoje se Izve pri blagajni vsnki dan od 10. do 1. ure.
— Splošnemu ženskemu društvu v LJubljani sta darovala za žensko bolnico: Nel-movanl Dm 100, Lekarna Brili! v Litiji mesto venca na grob Milici Ilešič Din 100.—.
m?
temu poma-sijajno
lo-rdeSo
— Smrtna kosa. Včeraj je nenadoma preminula ga. Cecilija Tej kal, soproga železniškega nadrevidenta v pok., mati g. profesorja Tcjkala v Ljubljani. Pokojnica je bila narodnozavedna gospa, spoštovana in prijubljcna pri vse"-, ki so jo poznali. — Pogreb se vrši v sredo 5. novembra ob pol 17. iz Novega Vodmata št. 72 na pokopa* lišče k Sv. Krirhj. — Blag ji spomini
— Seja »Splošnega ženskega društva« se vrši v sredo 5. nov. ob petih popoldne. 2S&n
—1J 30 letnica poroke. Danes 4. nov. praznujeta ugledni čevljarski mojster v Rožni ulici, g. Ivan Rozman in njecrova soproga Uršula 30 letnico svoje poroke. Zvestemu somišljeniku kličemo Še na mnoga leta.
— Državni uslužbenec je 3. tm. zjutraj izgubil denarnico z mesečno plačo in legitimacijo od Dunajske ceste preko Gosposvet-ske in Ceste na Gorenjsko železjnico. Pošten najditelj se prosi naj odda denar proti 10% na policijsko ravnateljstvo al! na naslov izdane legitimacije. 289 n
— Srebrn obroč s steklom (Glasreif) za damsko uro je izgubil urarskl vajenec na Poljanski cesti dne 3. t. m. Vajenec b^ moral škodo sam trpeti, zato se prosi, da pošten najditelj prinese obroč tvrdki Ravnikar, urar na Sv. Petra cesti.
—Ij. Našla se Je ženska ročna torbica z
malo svoto denarja. Dobi se v Zalokarjevi ulici št. 14. pritličje, levo.
— Zgubila se je dne 3. t. m. zvečer po 10. uri v, oziroma od dramskega gledališča po Erjavčevi cesti do Ceste na Rožnik 19 — črna svilena torbica s temnim koščenim okvirjem sledeče vsebine: 3 rob-« čki, bele jelenokožnate rokavice s črnim robom, okrogla nikljasta škatlica za puder in trije ključi. Pošten najditelj naj odd.i torbico v pisarni dramskega gledališča proti dobri nagradi. 2S7fn
— Darila. V sobotni številki, je bilo Izkazano med darili, da sta za Dečji dom darovala gg Fran in Josipina Blažon 20 Din mesto cvetja na krsto gospe Prem rovi. Pravilno bi se morala glasiti na krsto g. Inšpektorja P r e m r o u.
— Policijske ovadbe. Včeraj so prispele na policijo sledeče ovadbe: radi tatvine 4. kaljenja nočnega miru 5, prestopka cestno-policijskega reda 13. radi prepoznega zapiranja trgovin 15, higijenskih predpisih ?, pretepa 1, lahke telesne poškodbe 1. Aretacije: radi pijanosti 1, razgrajanja 2, suma radi tavine 1, poškodbe tuje lastnine 1, hazardne Igre 3.
— 2 ep ar JI na Vodnikovom trgu. Posest-nlc! Ani Plikan je neznan tat na Vodnikovem trgu iz žepa ukradel denarnico s 750 Din.
— Tatvine. Tiskarskemu uslužbencu Ivanu Krnerju, stanujočemu na Cesti na Gor. železnico, je bil ukraden 300 Din vreden jopič.
Iz Celja.
—c Dinarski dan Jugostovenske lict se vrši v nedeljo 9. t. m. V Celju priredi podružnica Jugoslovenske Matice isti dan od 11.—12. ure dopoldne promrnadni kon» cert na Krekovem trgu pred kolodvorom, pri katerem sodeluje priljubljena Železni* Carska godba, narodne dame pa bodo prodajale cvetke in pobirale prostovoljne prispevke. Naj bi ne bilo nikogar, ki ne bi ob tej priliki žrtvoval vsaj 1 Din na noše ne^ odrešene brate. Dame. ki Žele sodelovati, naj se javijo pri predsedniku podružnice.
—c Nova stroko\*na zadruga. Ljubljan« ski oddelek ministrstva trgovine in indu* 6trije je odobril z odlokom od 29. oktobra ustanovitev »Steklarske obrtne zadruge za Slovenijo«. Zadruga ima svoj sedež v Celju.
—c Umrla je v Medlogu pri Celju za» sebnica Terezija JeŠovec v starosti 84 let.
—c Požar. V ponedeljek popoldne okron 2. ure je strel na Miklavževem hribu avi* ziral požar v daljni celjski okolici. Gorelo je v smeri proti Št. Jungerti, kjer se je valil gost močan dim in je bilo videti, da gori smrekov gozd. Natančnejšega se o požaru se ni dalo nič dognati.
—c Redni sestanek JDS za mesto Celje se vrši v sredo dne 5. t. m. ob 20. uri v hotelu »Balkan«.
—c Knjigovodski tečaj Trgovskega dru» Štva v Celju se prične jutri, v sredo, dne 5. novembra ob 7. uri zvečer v trgovski šoli. Vpisovanje se vrši dnevno v tajništvu dru» štva in na dan otvoritve v trgovski šoli.
—c Doprsni kip dr. Tnrnerja. V sredo 29. oktobra se je mudil v Celju znani akad. kipar g. Fran Berneker. Prišel je ravno s Pohorja, kjer je bil dalje Časa zaposlen pri dovršitvi doprsnega kipa dr. Pavla Turner-ja. Kip je sedaj dovršen in predstavlja mojstrsko izklesano markantno glavo velikega narodnega borca. Kip je iz belega Izkristall-zlranega marmorja s Pohorja, pokojnikove ožje domovine, katere stremljenje In želje je pokojnik vedno podpiral. In je bil posvečen kiparjevemu dobrotniku dr. Turnerju, ki pa je že pred dovršitvijo umrl.
—c Policijska kronika. Tedensko poro-ročilo od 22. do 28. oktobra. Aretacij radi raznih kazenskih prestopkov je bilo izvrše-I nih 10. Raznih prijav Je bilo vloženih 29.
-»ffv 253
.5fnvrNSK i  NAROD*  dne o. novem ora 1924
Gospodarstvo.
Višji zadružna šola v Sofiji.
V soboto je bila otvorjena v Sofiji višja zadružna šola. Z ustanovitvijo te šole, ki jo je zasnovalo poljedelsko ministrstvo že lani, je izpolnjena zelo cbčutna vrzel v bolgarskem zadružni* štvu. Zadružništvo, ki uspešno pri* pravlja novi, popolnejši gospodarski sistem — sistem socijalnega miru in Rosnega blagostanja — čaka še važna vloga v kulturnem razvoju človeštva. S pomočjo tega novega sistema pride delovno ljudstvo polagoma do zaslu* "enega deleža pri vseh materijalnih dobrinah. Namen zadružništva je tudi pravilna in enakomerna razdelitev živ* •lenjskih potrebščin. Na ta način se bliža človeštvo zaželjenemu ekonom* 4"emu in socijalnemu idealu. Zato je razumljivo, da zadružništvo pri vseh narodih, zlasti po vojni tako napre» duje, da sega v vse grane gospodar* skega življenja in organizira delovno ljudstvo v nasprotju s političnimi kri* čnči, ki hočejo mesto postopnega in mirnega razvoja z ognjem in mečem doseči to, kar je dosegljivo samo z delom in uvidevnostjo.
Po lanski statistiki je bilo v Bolgas riji do 15. oktobra 1921 ustanovljenih m registriranih 2940 zadrug, in sicer 2002 kmetske in 938 meščanskih. Od njih jih je funkcijoniralo do omenje* nega dne samo 1938, ostle so likvidi* rale ali pa se združile z drugimi. Po enačaju njihovih gospodarskih pod je* fij so se delile zadruge tako*le: 1039 kreditnih, 465 konsumnih, 354 nabav* [jalnih, 33 zavarovalnih. 128 proizva* jalnih in delovnih ter 81 raznih. VeČi* na teh zadrug je bila združena v 14 zvez in central. Razmah zadružništva or! 1. 1880—1920, je izražen v podatkih uradne statistike, in sicer do leta 1880 fo H'e ustanovljene 4, od 1880—1900 — 12, od 1001—1005 — 127, od 1905 do 7010 — 527, od 1911—1915 — 272, od 1916—^ O20 — 776. Zadružništvo je
5ti napredovalo tik po vojni, ko je verižnlŠtvo ustanovilo mnogo laži*za* <7~n<2. Leta 1919 je bilo ustanovljenih 385, 1. 1°20 pa 339 zadrug. Razmah I nosanmih kategorij zadrug je bil naj* 1 intenzivnejši: za kreditne od leta 1906 do 1010. za konsumne med in po vojni.
Dokler ni bila ustanovljena cen* trajna zadružna banka, je financirala ridruge narodna, zlasti pa poljedelska banka. Od leta 1911—1921 so dobivale vse zadruge kredit samo od centralne 7adružne banke, od 1. 1921 pa so se zatekle poljedelske zadruge k polje* deTski banki, pri centralni zadružni banki so pa ostale v glavnem samo meščanske zadruge.
Ker se je zadružništvo v državi fnko dvignilo, je bilo treba ustanoviti rudi učni zavod, ki bi dal temu po* kretu pravo podlago in smer. Bolgar* ske zadruge niso imele strokovnega osohja, ki bi skrbelo za vodstvo In unravo posamnih zadrug, za organiza* eijo in propagando tega novega siste* ma v modernem narodnem gospodar* stvu. Merodajni krogi so čutili potrebo r»o zavodu, kjer bi se kultivirala za* ^ni7na misel v skladu z ekonomskimi i" sociialnimi razmerami na Bolgar* skem. Iz te potrebe je nastala višja zadružna šola, ki je odprla v soboto mlademu naraščaju svoja vrata.
Statut tega zavoda so izdelali uni* verzitetni profesorji sporazumno z vo* ditelji zadružništva. Novi šoli je pri* mana akademska avtonomija. V admi* nistrativnem in kontrolnem ozira bo podrejena posebni komisiji, sestoječi
iz zastopnikov univerze ter zadružnih bank in zvez. Glede pouka bo odločal profesorski svet. V ta svet pridejo uni* verzitetni profesorji, profesorji višje zadružne šole, višje službeno osobje zadružne in poljedelske banke in ugledni delavci na polju zadružništva. Predavajo lahko tudi inozemci. Pouk traja dve leti. Kot gojenci se spreje* majo abiturijenti srednje poljedelske ah trgovske šo'e; če teh primanikuje. se sprejemajo tudi abiturijenti drugih srednjih šol pod pogojem, da so delo* vali najmanj eno leto v kaki zadružni organizaciji. V bodoče se bodo spre* jemale tudi slušateljice.
+   * ★
—g Iz našega izvoza meseca septembra. Poročali smo, knliko se je izvozilo meseca septembra plenice in ostalih žit. Koruze se je izvozilo 6.544 ton za 19.6 mil. dinarjev; pšenirne moke 2."59 ton za 76.9 mil.; lesa za zgradbo 81.240 ton za 111.6 milijonov; za kurjavo 60.412 ton za i« 7 mil.; goveje živine 12.106 komadov za 53.0 mil.; jajc 1.469 ton za 41.1 mi!.; živih svinj 9298 komadov za 27.4 mil.; svežega mesa 813 ton za 21.9 mil.; predelanega 112 ton za 4.8 mil.; konj 39"6 komadov za 17.9 mil.; drobne živine 5?.*°* komadov za 14.7 mi'.; hmelja 200 ton za 1".4 mil.; cementa 20 T>9 ton za 16.6 m1i.; knž 240 ton za 11-8 mit.; vina za 630.646 dinariev; rakile za 2*fS dinarjev; opija za 1 miliion 190.000 Din itd. Vsega za mesec sep+ember t. 1. ton 304.596 za 937,368.216 Din. Žita se ie izvozilo: v Češkoslovaško za 46.6 mil. Din; v Avstrijo za 40,2, v Madžarsko za 37.5: v Gr^ffo za 11.3 mil. din: v Romunijo za 5.1 mil. in v Avstrijo za 3.3 so šla ostala žita. Lesa za zgradbo je šlo v Ttalijo za 82 mil. dinarjev; v Francijo za 10.4, v Anglijo za 4.6; za kurjavo: v Italijo za 8.7; v Madžarsko za 8.9. Pšenične moke ie Šlo v Avstrijo za 36 mil. dinarjev; v Češkoslovaško za 34.8, v Madžarsko za 3.7. Ooveje živne je Šlo v Italijo za 36 milj din.; v Grško za 71: v Avstrijo za 6.9. Jajc se je izvozijo v Švico za 23.3 mil. din.: v Avstrijo za 6.6 mil.: v Italijo za 6.3. Svinj se ie izvozilo v Češkoslovaško za 6 milj. din.; v Avstrijo za 11.9. Izvoz v mesecu septembru je značilen, ker je stopila v njem pšenica na prvo mesto in je tako presegla les za zgradbo, ki je doslej zavzemal vedno prvo me<:to v našem izvozu. Očitna ie tudi velika količina v mesecu septembru izvožene moke. Sploh je bil poljedelski izvoz visok.
—g Novosadske blapovna borza dne 3 novembra. Na prod'Vtni bozi notiraio. Pšenica, baška, 7 vag. 370: fižol, beli, baški, 2 vag.. 445: banatski. 1 vag, 440: oreh?, i vag., 695: koruza, haška, za december, 175: sušena, 285: sremska, 167.50: sušena 240: skupaj 14 vag.: moka »0«, 550; »0 ss^, 575: št. »2«, 485; št. »5«, 435; št. x»6«, 368.50; §t. »7«, 320; otrobi, baški, 1 vag., 167.50. — Tendenca mirna
—g Trgovska agencHa v Aleksandri. Ministrstvo trgovine in industrije je dobilo s strani prizadetih faktorjev prošnjo za otvoritev trgovske agencije v Aleksandrih* radi tega, ker je naš konzulat v Kairu preveč oddaljen za promet v Aleksandriji. ki potrebuje hitrejše in krajše zveze z Jugoslavijo.
—g Iz  ameriškega   gospodarstva. V
poljedelskem departementu Zedin jenih držav cenijo dobiček iz letošnjega pridelka pšenice, ki pripade farmarjem, na eno milijardo dolarjev. Bombaž bo dal dobička 1 Vb milijarde dolarjev. Ves zemljiški dohodek Lmije se ceni za letošnje leto na 17 milijard dolarjev napram lanskim 9.85 miljardam.
—g Kmetijske šole In postaje. Iz ministrstva poljoprivrede poročajo, da se izdeluje načrt za otvoritev večjega Števila kmetijskih šol in postaj v raznih krajih naše kraljevine.
—g Poljedelska prelzkuševalnlca v Splitu. Nekdanji poljedeljski preizkuševalni zavod v Splitu se preosnuje v državno ogledno m kontrolno postajo za naše Primorje od Sušaka do Bojane. Okoli zavoda se bodo družile vse za kmetijstvo potrebne znanstvene ustanove.
To in ono
®ar%anov sin
Novi roman »Slovenskega Naroda«.
. .cd tremi ali štirimi leti so med ari ško publiko čez noč zasloveli ro-r o Tarzanu. Tarzan to tlie Apes, The Retourn of Tarzan itd. Ime pomeni v angleščini nekaj posebno divjega, ek! :nega, prašumskega. Roman o te:n Tarzanu pa ni niti sketeh, niti pri-rodosloven aH kolonijalni roman, niti humoreska, pač pa nekaj vsega tega, in je obenem serija skic o moči, neverjetna storija ljubezni in svobode, o fizični in umetni sili, bogastvu, ljubezni, zlobi, o morju, šumi, o nagonih, oceanu, sahari, — vse to povedano, predočeno in naslikano sicer brez tesne notranje zveze, skoraj brezčasovno, fantastično. A poedine slike so lepe, so "arvne, šarene, žive. One računajo ne le z razpoloženjem mase. marveč služijo masi razpoloženj, ki zvene v duši modernega človeka, kakor tisoč strun kompliciranega klavirja.
Tarzan je film.
Pravi ameriški film, to je film An-?]osaksona, v rasi pomešanega s Poljakom, Nemcem, Lahom, Rusom, Armencem, Zamorcem. Ameriški film sentimentalnosti, boksa, lova, šume, lorda, Pariza in neomejene prirode. Neizmer-
na džungla, neizmerno morje, neizmerne možnosti, neizmerno bogastvo in neizmerno mnogo naivnosti, ki jih pa niti ne zapaziš. Še uživaš jih, sin svoje dobe in Tarzanov sodobnik.
Tarzanov oče je ridgar Rice Bor-roughs. To ime je danes slavno. Pred tremi ali štirimi leti je izšel prvi Tarzan, Tarzan to the Apes, Tarzan pri opicah. Izšel je istočasno v knjigi in v filmu, lepo insceniran s primemo reklamo, vzbudil je zanimanje. Danes je zaslovel po Ameriki, jutri po Angliji, po-jutranjem po celem svetu, ki je naenkrat odmeval samega Tarzana. Mimogrede rečeno, tudi ta način medsebojne reklame knjige in filma ni napačen, skoraj je diskreten in je zelo uspešen. Masa skoraj ne zapazi, kako jo drže nevidni režiserji na povodcu. Doslej se je ta način zelo rudimentarno uporabljal Ie pri libretu in partituri, tradicijonalno. Film in roman skupaj, to je pridobitev na temeljih devetnajstega veka, v pr-vib decenijih XX. Naši sinovi bodo govorili, poslušali in gledali per radio, in to bo nova revolucija in večja kot dosedanje. V naših dneh pa sta film in roman skupaj gotovo mnogo popular-
Higijena postelje.
(DaljeJ
Zato naj rokodelci, tovarnarji in mizarji upoštevajo omenjene okolnosti in izdelujejo gladko pohištvo, ki se je prah ne prijemlje tako rad in ki ie z mokro cunjo lahko obrišemo. Seve Človek nima rad stanovanja, ki je po zunanjosti podobno bolnišnici ali zdravniški čakalnici, temveč lepo opremljene in udobne sobe. To pa ne pomeni, da mora biti pohištvo obremenjeno s plastiko ter tvoriti skladišče prahu in bacilov. Naj sodeluje pri izdelavi pohištva poleg rokodelca tudi umetnik, ki more sestaviti iz enostavnih linij nekaj, kar ugaja človeškemu očesu, kaj nadomesti barva in čopič to, čemur se mora odreči modelir.
Toda povrnimo se k materijalu, iz katerega bodo Izdelane postelje. Tu bi priporočali les, in sicer trdi les. Tak les kljubuje vsem nezgodam, zlasti pri selitvi, in ostane lepo* gladek, se ne pokvari tako hitro in tudi ne razpoka, tako da se prah ne more nabirati na postelji. Vse, kar je pri postelji iz kovine, kakor oboji, vijaki itd., naj bo iz prvovrstne trde kovine in pritrjeno k lesu tako, da prah ne more v luknjice, ki nastanejo v slučaju mizarjeve malomarnosti med lesenimi deli postelje In oboji. Ce postelja škriplje, moti človeka v spanju in razburja zlasti nervozne ljudi. Naravno je treba vsako pošteno večkrat temeljito očistiti in če ne gre drugače tudi razdreti, da se ne zaredi v Šnranjah mrčes, ki ga je potem težko zatreti. Kdor skrbi za snago, ne bo dovolil, da se zaredi v stanovanju mrčes. In baš zato ker se mrčes često pojavi v lesenih posteljah so prišle že v mnogih krajih v rabo kovinske postelje. Te so često tudi cenejše, tmežnejše in lepše, zlasti Če so narejene iz dražje kovine (na pr. medi). Da ne čutimo mrzle kovine, ki je zlasti po zimi neprijetna, si pomagamo s preprogami in zastori, ki jih obesimo ob robu. Ali te preproge in zastori so kot nalašč pripravno mesto, kjer se nabira prah. In zato je v interesu našega zdravja, da se kovinskih postelj po možnosti izogibljemo.
Iz česa naj bodo oni deli postelje, na katerih človek počiva? Moderni človek ne leži rad na trdem, ker je razvajen in občutljiv. Zato je izdelana posteljina navadno iz elastičnega blaga. Često vporabljamo v to svrho elastične žične mreže. Take mreže zavzamejo ves prostor, tako da perilo in odeja ne more pasti ponoči na tla. Prožine je treba podložiti tudi počez, ker niso vedno iz prvovrstnega materijala fn lahko izgube svojo gibčnost. Cenejša podlaga je slarrmi-ca, kf jo položimo na deske. Blazino lahko napolnimo s slamo ali senom, boljše vrste pa z morsko travo. Te vrste blazine pa niso trpežne, ker se slama odnosno trava hitro obrabi in jo ie treba večkrat menjati. Poleg tesra smete po tleh in tvorijo jamice, tako da telo spečega ne zavzema naravne lege* kar je škodiiivo zdravju. Zato se je treba teh slamnic izogibati. Najboljše so žimnice. Zimnice, napolniene s konjsko žimo ali morsko travo, se ohranijo leta in leta in ne zahtevno toliko negovanja, dasi je treba tudi pri njih paziti na čistoto. In če pomislimo, kako pogosto je treba menjati slamo odnosno seno v navadnih blazinah, vidimo, da cena na videz dragih žimnic ni previsoka.
S praktičnega in higfjenskega stališča je priporočati trodelne žimnice. ki jih je lažje snažiti, prazniti in sušiti. Konjska žima nai bo elastična, mehka in čista, prevlaka dobra, gosta in trpežna. Trda Žima leze skozi redko prevlako in zbada človeka med spanjem. Večkrat se pripeti, da se zaplči žima v meso in povzroča bolečine, ki jih lahko odstrani samo zdravnik. Predno napolnimo zimnico, je treba žimo oprati in de-sinficirati. V žimi so namreč često kali nevarnih bolezni. V interesu vsakega je, da pazi na to. pri naroČilu nov<h žimrric.
Žimnice odnosno blazine pogrnemo z rjuhami in sicer s platnenimi, ki so najbolj trpežne. Mnogi polagajo na žimnice še koce ali celo pernice, kar pa ni zdravo. Telo se razvadi, človek postane mehkužen, poleg tega pa nastanejo v posteljini jamice, kar vpliva slabo na lego spečega. Pod glavo si položimo blazinico. Najbolje je, če porabimo za vzglavje najprei koničasto zimnico, ki ie zgoraj 10—15 cm visoka in je proti sredini
nejša, kot v Jurčičevih ali Scottovih roman sam. V nedavnih dneh smo v Ljubljani istočasno videli »B'agajno velikega vojvode« in dalmatinsko obalo, gospo de Monsoreau in Pathejeve viteze, a film Tarzan to the Apes se je odvil v Idealu »že« pred dvema letoma. Leto poprej je bil rokopis prevoda prve Tarzanove knjige v naših rokah, ostal je do danes v našem arhivu.
Med tem je izšlo angleških Tarzanov še dvanajst. Business! Posel gre dobro, ljudje ga čitajo kar venomer in se niti ne zavedajo, da bero pravzaprav vedno eno in isto. Čudovita je ta lastnost pohlepa po senzaciji, po nečem čudovitem, po misteriju, po svobodnem snovanju v sunkih sile in svitkih svile. Tarzan je modema Tisoč in ena noč, je plameneč* protest konzumenta — ne avtorja — proti omejevanju svobode, proti brezposelnosti, dragim raznim listom, proti dragim m ozkim stanovanjem, proti bolezni, proti potnim omejitvam in sploh proti vsem sponam, ki jih prenašamo moderni komunosocljal-fašistovski potomci klasičnega liberalizma. Danes je v vsakem med nami nekoliko Casanove, nekoliko (TArtagna-na in Cvrana, nekoliko Michelangela in Dostojevskega, Julesa Vernea In Einsteina, vsaka ženska je Veronika z De-senic, in v krvi nam Je želja, da bi se dvignili na Mars in vedeli vse in bili bogovom enaki. V resnici pa smo gliste
postelje čedalje bolj ploščata. Na to zimnico pride ne preveč napolnjena prožinasta blazinica, ki naj bo približno 50—60 cm široka, z dvojno gosto in trdo notranjo ter mehkejšo zunanjo prevlako iz blaga, ki se lahko pere.
Iz življenja naših rojakov v Ameriki.
V Clevelandu je postal dne 5. oktobra žrtev drznega roparskega napada Slovenec Anton Mlakar. Ko je zvečer zatvoril svojo slaščičarno ter se napotil proti domu ga je ustavil neki ropar in z naperjenim samokresom zahteval od njega da mu izroči denar. Mlakar mu je izročil 40 dolarjev. Čim se je ropar odstranil je Mlakar streljal za njim. Ropar, ki je bil zadet se je okrenil in oddal strel na Mlakarja ki je pozneje v bolnici podlegel poškodbam. — V Chisholmu je dne 3 septembra avtomobil, v katerem sta se vozila dva policijska agenta, povozil osemletno Roziko Vesel. Dekletce, ki si je zlomilo tilnik, je bilo takoj mrtvo. — Tragičen dogodek se je odigral v kraju Joliet, Illinois. Rojak Josip Korenčan, ki se je nameraval poročiti, je odšel dne 3. oktobra v banko, kjer je dvignil svoje prihranke v znesku 880 dolarjev. Ko je prišel k svoji nevesti, ni bilo denarja nikjer. Postal je žrtev žeparja. Iz obupa je nato nesrečni mladenič dne 4. oktobra skočil z Ruby St. mostu v kanal in utonil. — V kraju Dim Glen se je dne 15 septembra smrtno ponesrečil rojak Josip Zakes. V rovu Clarkson Coal se je med njim utrgala skala in mu zlomila hrbet. Nesrečnež je živel še 11 dni ter je 26. sept. podlegel poškodbam. Zapustil je štiri nepreskrbljene otroke, — V kraju Mihvaukee je avto povozil slovenskega dečka Antona Salatnika. Dečka so prepeljali v bolnico, vendar ni upanja da okreva. V Clevelandu so umrli* V mestni bolnici je umrl rojak Fr. Golčer, star 58 let V Ameriki je bival II let. Dne 1. septembra je umrla rojakinja Ana Mivšek, rodom iz Sp. Logatca na Notranjskem. — Istega dne je umrl rojak Josip Horvat, star 60 let. Njegova žena je umrla pred 5 meseci. — Rojak Fran Terhlen, ki je bil obdolžen uboja Andreja Firma, je bil od porote oproščen, ker je storil dejanje v silobranu. — V Clevelandu je Slovenec Josip Jaklič obhajal zlato poroko. Jaklič je eden najstarejših elevelandskih Slovencev ter biva v mestu že okoli 36 let. Kljub visoki starosti 74 let je še vedno zdrav m čil, kakor tudi je še krepka njegova soproga, ki šteje 78 let. Dne 4. oktobra se je v Clevelandu poročil rojak Albin Praprotnik s Fran-čiško Mervar; v kraju Joliet pa je obhajal srebrno poroko Peter Mušič s svojo soprogo Marijo — V kraju Rockdale je umrl sedemletni Anton Božič, v kraju Lawrence pa Anton Mrak, član S IV. P. J. — Dne 4. oktobra pa je v Chicagu preminul rojak Anton Ko-renčan, ki je bil vsled svoje možatosti in prijaznosti splošno priljubljen med chicaški-mi Slovenci. Pokojnik je bil doma iz Vrhnike, je bival v Ameriki 38 let. Umrl je v starosti 63 let. V Clevelandu je umrl 58 letni Anton Pfžem doma iz Dvora pri Žužemberku. V Ameriki je bival 33 let. — V bolnici Lakeside v Clevelandu ie umrla rojakinja Mariia Dolenc v starosti 50 let. Pokojnica je bila doma iz Radovljice. — Dne23. sept. je v Clevelandu preminula 18 letna Matilda Ermakova. — Dne 15. oktobra sta se poročila v Clevelandu Josip Petrič in Marija Jakše. V kraju Chisholm je 12. sept. umrla Ivana Ostruh, rojena Kotnik, v starosti 39 let. Doma je bila iz Loža na Notranjskem. V St. Loisu je umrl rojak Filip Trošt, star komaj 40 let Doma je bil iz St. Vida nad Vipavo. — V Chicagu je umrla 19 letna mladenka .Marija Hrvat. — V kraju Sublet je umrl rojak Josip Borštnar v starosti 32 let. Pokojni, ki je bival v Ameriki 16 let, je bil doma iz šent Vida pri Stični. — V Brooklv-nu se je poročil Peter Mavrin z gdč. Marijo Kobe. Oba poročenca sta iz Starega trga pri Črnomlju.
Kulturno življenje med ameriškimi Slovenci se zelo razvija. Dramatično društvo »Ivan Cankar« je priredilo to sezono predstavo Janko in Metka«. Zadnja prireditev pa je bila Martin Krpan. Predstava je krasno I uspela, kar je zasluga ge. Avguste Danilove.
v ilovici in Tarzani so nam trenotno nezaveden — »Frsatz«. Dokler ne najdemo drugega nadomestka,
Tarzan je sin angleškega lorda Grevstoka, ki so ga z ženo puntarski izpostavili ob neznani obali v pragozdu. Tam se je zgodila nesreča, mladega lorda Grevstoka ukrade gorila — znana bajka — in položi namesto njega mladega mrtvega gorilčka v zibelko. — Tudi lord umre, mati umre, samo koči-ca ostane sredi džungle, afriškega pragozda, blizu morja. Gorile vzgajajo mlado živalico, sinka lordovega, ki dobi starejšo gorilsko damo za vzgojiteljico in krušno mater. V prašumi se Človeku vrnejo vsi stari instinkti izza tisočletij, — kakor znano, je Človek pra-vnuk opic in torej ni nič čudnega, če se med njimi temu primerno, heroično razvija. Torej nekorigirani Danvinizem v popularni ideji.
Heros Tarzan raste med opicami in raste vsak dan telesno in duševno (opičje-duševno) med njimi. Pravnuk in rejenček gorile je dve leti star, pa že kompleten gorila. V ogromnih veleto-Čffi skače z drevesa na drevo, se jagmi s sogorilami, okobali jaguarja in nosoroga, cele skale meče za zabavo kilometre daleč. Velik je — dveleten — kakor približno tridesetleten človeški možakar, kosmat, divji, atlet. Mišičevje je kakor iz jekla. Vid je orlovski, pogum levji* pretkanost lisičja, naglica lasta-
Stran o
Dalje so vprizorili z večjim uspehom tud" predstave »Deseti brat«, »Amerikanka« in »Huzar aH gospa iz Pariza«. — Dramatično društvo »Triglav« je vprizorilo predstavo »Materin blagoslov« in »Detektiv«, dramatično društvo »Lilija« pa dne 12. oktobra Finžgarjevo delo »Veriga« (v Colevoodo) — Pevsko društvo »Slovan* v Ridgewoodu je nanovo oživelo. Izvoljen je bil ta-le odbor: predsed. Peter Cerat. tajnik Ludvik Muc, blagajnik Gerievič, arhivar PribliČ. pe-vovodja Ivan A. Adamič, v nadzorstvo pa so bili izvoljeni: B. Drganc, Ivan Stariha, Gustav Šubelj in G. Valetič.
Jili ste v Rimo in niste videli papeži!
Vam s pravico lahko reče vsakdo, če pridete iz Ljubljane, ne da bi obiskali
€litni JC;no Jlfcf.ca. 67r>
Strahovita osveta zločinca.
Mestece Halban v Spodnji Šlezijl je razburil te dni strahovit in krvav dogodek. Čigar žrtev je postal kaznilniski nadzornik Scheuermann s svojo soproco in hčerko. O dogodku javljajo sledeče podrobnosti*. Dne 31. oktobra je okoli 2. nre zjutraj prebivalce mesta zbudil krik: gori! Masivno pos: • halbanške kaznilnice je gorelo na vseh k m-cih in krajih. V parterju tega poslopja je 'rival kaznilniski nadzornik Scheurmann s soprogo in hčerko, dočim so v ostalih nadstropjih bivali jetniki. Na pomoč pozvana požarna bramba je ogenj kmalu omejila in rešila del poslopja. Ko so gasilci vdrli v hišo, se jim je nudil grozen prizor. Tik oh vratih sta ležala nadzornik in n?e.~ va žena: mož je imel popolnoma razbito slavo, žena pa je bila verjetno ubita s sekiro. Osei -najstletno hčerko so našli umorjeno v kleti, truplo je bilo popolnoma golo in zakopano med krompirjem. V gorenjih poslopjih se je nahajal tudi neki jetnik. Da se rru on -mogoči beg, je bila celica zatrpana s polnimi vrečami rži. Nesrečneža, k! bt kmalu umrl grozne smrti v plamenu, so rešili v zadnjem hipu.
Storilec ki se je moral dobro spozm s hišnimi razmerami je* vdrl v poslopje in je soprogo kaznilniŠkega nadzornika, ki bila sama doma. s sekiro pobil na tla. Zvečer, ko se je nadzornik vrnil domov, g zločinec zavratno napadel in ga ubil na način. V veži so našli okrvavljeno sekiro. Hčerko, prišedši nekoliko pozneje dom je zločinec najpreje zlorabil in nato umoril. Našli so v kleti umorjeno, na sebi je le nogavice in srajco. Po krvavem zloč je storilec odšel na podstrešje, kjer ie tam se nahajajoče seno polil s petrolejem in nato zažgal. hoteč na ta način prikriti sve zločin. Požar pa sta pravočasno opazila dve pasanta in obvestila   gasilce. Dejanja osumljen neki mlad človek, ki je bi! pr< kratkim interniran v jetnišnici in verjet« je, da je zločin izvršil iz osvete.
★   * ★
• Kazen za avtomoblllste. ki prenaglo vozijo. Sodnik Mand v državi Wasbington je uvedel novo metodo za kaznovanje avl -mobilistov. ki ogrožajo javno varnost. K > so bil! pred kratkim prepeljani pred nic^a trije tak: mladi avtomobfllsti. jih ni kaznoval na zaporno kazen pa tudi ne na globo, marveč dal jim je za kazen nalogo, kakršne bi si ne upal diktirati nikak gimnazijski učitelj, namreč ukazal jim jc lastnoročno prepisati celo besedilo v državi VVashingtort veljavnega prometnega zakona, ki vsebuje 15.000 besed. Prepovedana jim je bila vsaka vporaba stroja. Poročila trde, da Je bila I ) tako huda kazen, da so se dotičniki zakh 11, da ne bodo nikdar več kršili predpisov za avtomobilsko vožnjo.
* Molitev za metreso. Pod vojvodom Fberhardt Ludvikom Virtenberškim so &
po vsej deželi moč njegove metrese Gracvc-nitz. Ona je oddajala službe, predpra^ razdeljevala posestva v zakup    ter S] razpolagala s svobodo in premoženjem pod-ložnikov na najgrši način. Končno ie z vala, da morajo zanjo moliti v cerkvi K cem mase. KonzJs tori jalni svetnik Osiandcr se je temu protivil.    Vsa razjarjena ga le vprašala po vzrokih.    Duhovnik nato: Ml molimo že tako vsak dan za Vas. Vsa čudena vpraša: »Kako in kje pa?. Duhovnik: »V zadnji prošnji očenaša«.
j vičja. Tarzan lovi leva, slona in kačo, on doživlja šumo. solnce. vodo. kakor tega ne zna še tako civiliziran človek. A v opici se prebudi tudi duša in Tarzan postane človek.
V opisu prirode je ena največjih lepot romana. Prva epoha, mnogo Afrike, idealizirane Afrike, žena, dreves, otrokov zgolj, dežel in mesr. opic, ljudi.
Potem pride drugi čin prve epone. Francoski vojaki pridejo, nevarnost, pokolj, črnci, beli, bumbum. kri. Tarzan se reši. Tarzan gre na ladjo, čez noč se civilizira. Včeraj je žrl sveže meso, katero je lasmozobno odtrgal z vratu zveri, katero je naskočil. Danes je že izobražen Evropejec, govori francoski, srka absint, nosi frak. ie rešil oficirja, višje bitje — torej ima pravico do hvaležnosti, pozornosti, nagrade. Heros. v katerega se vse zagleda. Giblje Se po salonih grofov, v visokih službah, ki ga pa. sedaj Francoza, vodijo naravnost v Maroko. Ritus karijere je to. Maroko je neizogiben!
Ritus filma pa je, da se Tarzan resno zaljubi. Ni mi več čisto jasno, kako je vse to v zvezi. Pri filmu pa ni tako natančno. Nekako se dokaže, da jc on potomec in seveda edini dedič lorda Grevstoka. Njegov tekmec in bratranec se zaljubi v istega dekleta, kakor Tarzan. Dekle se izreče za tekmeca, Tar-I zan, uprav praživalsko plemenit ve iz-
stian 6.
»SLOVENSKI NAROD*  dne 5. novembra 1924
Ste v. 253
da svojih dokazov, da je !e on pravi lord in dedič Grestoke, tih je in se odreče in gre po raznih prigodah nazaj v džunglo.
Dekle pa okrog sveta na jahti na jahti seveda, kako pa drugače! Denar imaš, palačo, avto in jahto in aeroplan in radio. Kdor tega v filmu nima, je revež.
Jahta, vihar, tresk, potop. Brodolomci v čolnu — njih težave, vse to je popisano z izredno tehniko in spretnostjo.
Lepa Jane je rešena slučajno na isto obal, na kateri živi Tarzan. Nekdaj divjak, potem gentleman in chevalier, sedaj zopet opica, živi Tarzan v gozdu, lovi leve, eksercira s črnci, kraljuje gorilam, najde staro svetopisemsko mesto Ofir z zlatimi zakladi, lovi zopet leve — in pride na mesto, kjer se je izkrcala lepa Jane in z njo njen zaročenec, ki pa ni tak junak, kakor Tarzan, in je zato fe tudi odšlo vi jen. Lev pride in bi jih rad požrl, Tarzan pride, ubije leva. — Rokov — da. res, princip vsega slabe-sa je v tem filmu Rus. Tako nekakšen j boljševik. Dva Rusa, Pavlovič in Ro- j kov. izdajalca, špiiona, hohštapler j a, vsega zmožna. Dosedaj so kriminalni tipi takšnih romanov bili Angleži, Francozi, gentlemans. Po ruski revoluciji je to drugače.
'Seveda se črni naklepi Rokova in Pavloviča ponesrečijo. Za nju je pripravljena francoska luknja. Tarzan in ,?ane pa se vzameta in dobita deco in živita kot lord in lady Greystoke srečno in veselo in..'.
. . . Stop! Nič srečno in nič veselo! Kajti falot Rokov je že zopet tu. Ušel je iz ječe in maščevalno sopiha. — Ročno najame parnik: ukrade Tarzano-vega sina ečinca — revček je še le dve leti star in tako srčkan! Tarzan leti na parnik po svoji poti, Jane po svoji, da rešita sina. Po zvijači ujeta, morata z ladjo. Tarzana izpostavi zlobni Rokov 7.opet v džungli, kjer so divje zveri, ženo in sinka pa odpelje po reki, no, po eni največjih afriških   rek.   Tarzan pa
premaga divje zveri, dresira panterja, izvežba gorile, ki tvorijo njegovo udarno četo, s to svojo vojsko dere za Rokom, je vedno v smrtni opasnosti, končno uide smrtnemu kolu, zavzame parnik, reši Jane, panter ubije Rokova, Pavlovič pobegne, iz Londona pride brzojavka, da je dete, ki je med potjo umrlo, bilo zamenjano in da živi pravi Tarzanov sinko doma in Čaka, da se stariši vrnejo s svojega dolgega, težavnega izleta, pokriti s slavo, toda namenjeni, da hočejo odslej živeti v miru.
To je bil že tretji zvezek. Četrti zvezek »Tarzanov sin« je mnogo boljši od drugega in tretjega ter je zopet enakovreden prvemu zvezku. Četrti zvezek ima zopet vrsto prekrasnih opisov prirode, sredi filmovega dejanja slike gora, dežel in mest, šume, peska, morja in skal in živali in viharja in drugih prirodnih pojavov. Dejanje, v drugem in tretjem zvezku že utrudljivo, se zopet poživi. Četrti Tarzan je zopet »dober« Tarzan. Tarzanov sin je zopet v šumi, kakor njegov očka, ima nekaj manj opičje, pa nekaj več filozofske vzgoje, je takorekoč bolj človeški, in sit venia verbo, bolj »verjeten«. Četrta epoha, T'a rzanov sin, je vredna, da jo bereš, vkljub temu, da tudi ona ne pozna časa in se godi takorekoč v Četrti dimenziji, prav kakor film, ki zavrti slike drugo za drugo, da žive Julius Caesar in Jackie Coogan v sodobni Ljubljani, kakor doma.
»Slovenski Narod« pričenja v Četrtek prinašati četrto Tarzanovo filmsko epoho, roman »Tarzanov sin«. — S tem prevodom se Tarzan popularizira tudi Slovencem in postane Širše dostopen. Nadaljnih osem Tarzanovih romanov, in morda jih bo kmalu 16, je pa napisanih približno po istem kopitu. Va-riatio — non delectat. »Sin« je zadnji zanimivi Tarzan. Kar sledi, je izdelek serije. »Tarzanov sin« je še »pohod v staro romantično deželo« in bo zato mnogokomu dobrodošel. Film je to, kar je nekoč bil Pegaz.
Fedor Ljubo v:
Mož za silo.
Konec.
Nepopisno in nepojmljivo ... kakor da se je mesto čez noč spremenilo v krvavi simbol strašne ideje.
Stal sem pri oknu neke hiše na Nevskem prospektu za zaprto izložbo in sem opazoval skozi špranjo ogromni sprevod, zakaj so zapovedali buržuaziji zapreti vsa okna; kdor bi se bil protivil, bi dobil takoj svinca v glavo ... in skozi to špranjo sem videl vse.
Oko moje strašno razvnete fanta« zije je spremljalo ogromni sprevod dve* stotisoč obsedenih tja do Marsovega polja, kjer so bile nekoč parade carske armade, in ki je postalo zdaj kraj te ne* razumljive prireditve.
Mislite si prosim tega Volodarskega, čudovišče, kakor sem je vam opisal, ki jc iznašel zakon o obveznem braku, .da zadosti svoji pohotnosti po Ani Uru* zovi in ki je po mojem globokem pre« pričanju plačal to pohotnost s smrtjo, zadet od orjaške pesti IIje Lapotekova.
Ogromne vence so nosili za njegovo krsto. Dvesto petindvajset takih vencev sem naštel, potem sem omagal in nisem mogel več šteti. Venci s širokimi rdeči« mi trakovi, na katerih je bilo napisano z zlatimi črkami:
»Vi ubijate ljudi, mi stanove!«
»Maščujmo se!«
»Smrt morilcem!«
In entuzijazem te množice ... vera obubožanih... kakor bajka!
Bila je neka roka, ki jih je vodila. Roka Trockega v Moskvi.
Bila je volja, ki jih je oduševila, volja Ljenina v Kremlju. Dvigala se je z Marsovega polja. Padala je na okrvavljeno in nesrečno mesto.
Pesem, mogočna in visoka, ki jo je pelo dvestotisoč grl!
In potem so valovili nazaj v mesto.
Internacijonalo na ustnah... v to gladujočo puščavo, v zavesti samovolj*
nega uničevanja in bližajoče se svetovne revolucije, ki so jo sistematično pri* pravljali... O, bilo je grozno!
Peter Pavlovič je umolknil.
Nepremično je buljil nekaj časa tja proti jezeru. V mesečino, ki je plavala srebno po lahno se zibaj očih valovih.
Potem je dejal:
»O, kako je to lepo! Gore. ki jih boža mesečina, in voda, ki se stiska k luni, kakor mi v blaženih trenutkih na grudi ljubeče žene.
Za vedno so nam iztrgali te zlate čase! Verjemite mi!
Opazil sem solzo v njegovem očesu, ki jo je skrivaj utrl.
Vprašal sem:
»In niste nič več čuli o onih treh?« Planil je pokoncu.
»O katerih treh pa?«
»O Polji Tamarini, Ani Uruzovi in Uji Lapotekovu?«
»Nič več ... o nobenem teh treh ... nič več.«
Tako je odgovoril. »Le moja slut* nja!«
»Kakšna slutnja?« sem ga vprašal.
Tedajci je začel iznova:
Čujte! Skoraj otročje je, če vam to povem, zakaj med tisoči boljševiških žrtev se izgubi v ogromnem Petrogradu vsaka sled. In vendar je med temi do* godki čudovita vez.
Našel sem neki dan nekaj med raz* tresenimi novicami »Krasne Gazete«.
Čujte!
Moja pozornost je dosegla vrhunec.
»Mogoče je, da gre za povsem druge osebe,« je ponovno izjavil Peter Pavlo* vič Kukunov, »toda ta reč je vendar*le Čudna. V duhu sem vsekako videl one tri, ko sem čital o tem, in vidim jih še danes kakor žive, če se spomnim teh dogodkov.
V neki javni hiši, ki so jo ustanovili boljševiki na Litejskem prospektu, je končalo neko mlado dekle s samomo« rom, ko je je hotel vojak posiliti.
Sirota se je zadušila z lastnimi lasmi. Ta ostudna storija je bila opisana v
novinah zelo podrobno: zdi se mi, da sem vam pozabil povedati, kako divne lase je imela Polja Tamarina.
Te kodre sem občudoval, ko sem sedel tri dni pred posteljo, ki sem jo bil odstopil Polji, in nisem se jih upal dotakniti, ker se mi je zdelo, da sem oče te nesrečne in zapuščene deklice.
In še nekaj.
V železniških delavnicah se je pri« petila nesreča.
Tudi o tem sem čital v »Krasni Ga* zeti«, in sicer v isti številki.
Našli so nekega delavca z zdroblje* no črepinjo. Izkažen je bil tako, da bi ga nihče ne spoznal... kdo ve zakaj . m. tako je vsaj poročala »Krasna Gazcta« — nikoli ga niso spoznali. Kako je pa* del mož v kolesje stroja, tega baje ni nihče videl.«
»To se mi zdi zelo čudno.«
»z sem pa prepričan, da je bil nc» srečnež IIja Lapotekov.«
O tretjem je pa moja slutnja povsem utemeljena.
Truplo mlade deklice, ki so ga po« tegnili iz Fontanke. je bilo divno telo cvetličarke Ane Uruzove, o kateri ne vem, jesli je postala žrtev Volodarske* ga, zakaj »Krasna Gazeta« je prinesla, vrag vedi čemu. sliko njenega v mrtvašnici ležečega trupla.
Tako sem še enkrat videl eno izmed rož Nevskega prospekta, umetnico Ano L:ruzovo, potegnjeno z vode, z odprtimi usti___ročici, ki so spletale rdeča
čuda poletja .. se niso videle na sliki .. in v črnih kodrih je viselo blato. Zdi se mi, da se nisem motil. Bila je njena slika.«
Peter Pavlovič Kukunov je ihtel, in ker je zunaj oblak za hin zastrl luno, nisem opazil njegovega trpečega in Iz* mučenega obličja.
Glavni urednik: RASTO PUSTOSLEMŠEK. Odgovorni urednik: VALENTIN KOPITAR.
Obnovite
naročnino!
106 T
Čreva
vseh vrst, kakor vsako leto, po najugodnejši ceni vedno na zalogi. Ravnotam se kunuje surovi in topljeni loj in se plača po najvišji dnevni ceni.
Jos. Bergman,
Ljubljana, Poljanska cesta 85.
!! 25. leto obstoja tvrdke!!
Klavirje
u glasuje in popravlja solidno In točno   ter  gre tudi na deželo.
Feliks PovšeJffi^
6744
^45 61 T
Drva
trboveljski
premog
H. Petrič
Ljubljana
Gosposvetska cesta 16
Telefon 343
T 57
ARulzitefln
za razpečavanje in prodajo elektrotehničnega materijala išče elektrotehnična veletvrdka.
Lastnoročno pisane ponudbe z navedbo življenjepisa in s sliko je vposlati pod šifro .Akviziter* na Aloma Companv, Ljubljana.
I
i papir
priporoča
Narodna Knjigarna.
Mati
Modistinja,
prva moč, samostojna aranžerka — se sprejme za veliko modno trgovi* no v Kumanovem (Ma* kedonija). — Pojasnila daje: Vinko Vrvod, Pred Škofijo 21, med 12. in 1. opoldne. — Ozira se le na prve moči. 6759
Opremljeno sobo,
najraje v Spodnji SiŠki — išče uradnik. — Ponudbe pod »Stalno/6763« na upr. »Slov. Naroda«.
Spalna oprava
iz mehkega lesa — poceni naprodaj. — Naslov pove
uprava »SI.
Nar.-
6771
Parno vulkani ziran je vse vrste gumijaste robe, kat kor tudi popravila
galoš
sprejema   po najkulant*
nejših cenah — Peter Škafar, Rimska cesta št. 11, Ljubljana. 6636
Katero večje mestno tr* lovsko podjetje potrebuje
posredovalca
na deželi — za nakup pri* d sikov, živine in lesa. — Ponudbe pod »Posredo* valeč/6768« na upravo »SI. Naroda«.
Kot trgovski
pomočnik,
skladiščnik ali potnik — iščem mesta. — Sem tr* govsko naobražen in vešč v govoru in pisavi sloven* skega. srbo*hrvatskega in nemškega jezika. — Po* nudbe pod Verziran/6762 na   upravo »Slov. Nar.«.
Hrastovog žira
1924 — traži se više va* ^ona za kupiti. — Uzorak i cene ab vagon molim slati: S. J o f e, Novi Sad.
6769
V najem
se vzame travnik v približni izmeri 110 X 60 metrov, najraje na Kode* Ijevem, Vodmatu. Zeleni jami ali Selu. — Cenjene ponudbe pod »Travnik 6738« na upravo »Slovem skega Naroda«.
r, Magdić, krojač,
Ljubljana, Gledališka uli* ca 7 — se priporoča za idočo sezono. 97/T
10,000 Din posojila
iščem za prcnovljcnje hi* še za dobo šestih mese* cev — proti jamstvu; rsbresti po dogovoru. — Ponudbe pod »Denar na posestvo 6765« na upravo »Slov. Naroda«.
Perje,
kokošje, račje in gosje, puh, oddaja vsako mno* žino po zmerni ceni — tvrdka E. Vajda, Cake« vec 52/T
Mehanično
umetno vezenje
perila, zastorov. toalet, obšivanje vložkov, moti* vov in čipk. predtiskanjc najmodernejših vzorcev za ročna dela. — Matek & Schein, Ljubljana (po* leg hotela Štrukelj). 117/T
»Gon«,
nov preizkušen in edino siguren lek proti kapa* vici (triper) ter zastare* lemu (kroničnemu) tri* perju ter vnetju mehur* ja. Za popolno ozdrav* ljenje treba šest lončkov. Vsak lonček z navodilom stane 45 Dn. — Proizva* j a in po pošti razpošilja tudi na zdravniški pred* pis lekarna Penić, Zapre* šić. Hrvatska. 99/T
Modni salon Ivanka Stegnar,
Ljubljana, Rimska cesta št. 10. — Priporoča svojo zalogo najmodernej« ših damskih klobukov. — Popravila najceneje. 89/T
Zanesljivo
eksistenco
Vam nudijo vsak mesec 1. in 15. pričenjajoči se glavni tečaji za prikroje-vanje, pomerjanje, pre* skuševanje. izdelovanje, šivanje vseh moških, damskih, otroških oblačil, vsega perilnega in doma* čega šivanja. Temeljita teoretična in praktična iz* obrazba vse oblačilne umetnosti po edinem ob* Iastveno zaščitenem sistemu novega časa. Zuna* njim učencem preskrbi* mo stanovanje in hrano event. znižano železniško vožnjo, spretnim absolventom službe. Prijave vsak dan, prospekt in učni red potom ravnateljstva \Vien L. Backerstr 9 ali Klagenfurt, Fried* richsplatz 18. 64'T
Izpadajo li Vam lasie?
Ali ste plešasti? Želite imeti goste lase?
potem naročite strokovnjaško preizkušen  In edino sigurno delujoči preparat znamke „AURORA** in dosegli boste velik uspeh. Pojasnila daie in pošilja po povzetju od Din 50'— naprej „AURORA" kozmetični laboratorij, Duooselo pri Zagrebu.
Razširjajte ,S!ov. Narod'!
Pravkar je izšla brošura
Stoše ob pati
c7p. Jlobide dramska pesnitev v 5 defanjih. Dobiva se v Narodni knjigarni za ceno Din 15.
6150
Med dobrini najboljši so:
..PFAFF" Slonlni stroji
za rodMao, obrt In Industrijo. Solidne eene In ugodni plačilni pogoji. I
Vaelatno Jematvol — »orna v vezeafu brezplačen I 75
IGN. V0K, LJubljanaII
NOOOMUTO,
Omi trg.
Sodna ulica 7-
UD! VI hočete sv
oieaa soproga
presenetiti z lepim in koristnim božičnim darilom. Najbolj koristno božično darilo je nihalni stroj
„ERIKA
za pisarniško in privatno uporabo. Tudi na ugodne mesečne obroke.
6764
THE REX tO * Liubliana. Gradišče 10
•s-^o ^\ jesenska
sezija!
Ravnokar dospelo novosti po znižanih cenab!
Velika izbira modnega naRita, svile, MnaLf.il.
Parilo za dama in gospode« — Volnene ter svilene Jopice, roka«   65 t/i - - vlce, noga vi ee - -
Prodaja z 10 do 20°|0 popustom!
MODU A TBGOVDf A
fi. Šinkovec m*. K. Soss
LJubljana, Mestni trg 19.
Lastnina in tisk  »Narodne tiskarne«.