'*./ M/
k
/j|
M
ILOIZVJšLNJ
LOKVANJ - Šolsko glasilo učencev OŠ Ljudski vrt Ptuj
Številka: 2
Letnik: 10	Naklada: 600 izvodov
Šolsko leto: 2006/2007	Izdano: april 2007
Urednik: David Bedrač Oblikovanje: Matej Sužnik
Glun, glun, je zvonilo po deželi, ko so prispeli kurenti. Za njimi se je privalila še dolga kolona najrazličnejših mask in drugih podob, ki so nas razveselile, presenetile, včasih pa kar malo prestrašile. Takšen namreč je ta pust; nikakor ni pust in dolgočasen, ampak pester, barvit in vesel. Kot naši učenci, ki so se tudi našemili in se zabavah - po ulicah našega mesta, v šotoru, mlajši pa tudi v šols telovadnici. U, je bilo veselo M n tudi kro ni manjkalo. Sicer pa W številka p|fna; animiv izbor pustnih rftffogrjii^h pustovanjunašoii. __
Seveda pred pustnim časom n pozabili na kulturo, ko smo se kulturnim programom poklo kulturnemu prazniku in n velikanu Prešernu, katerega pome zadnjih časih vse večji in se ga dobro zavedati. Prešeren je n; — slovenski jezik, znal pa je razgledan, ko je že takrat zrl meja, kot bi že takrat zaznav, kateri smo priča danes. Živet
Največ vrstic in fotografij pa je namenjenih osrednjemu dnevu šole, ki je potekal 16.
Hsb sefinčenci 'ob celodnevnem

marca, ko so se uo sklopu dejavnosti preizkušali v najrazličnejših vlogah. Nastopili so k, ,,
likovnimi in drugimi izdelki, z ht-----
novinarskimi, spop,	1
izdamo vsega.
-najrazličnejših ^
Ih so se v kVizu in da neH ukajte v LoOvarij.	jg


Kj|jj^j^afstran tega čdsopisa je kot o
v ^
om ričeilci in njihovpstarši, učitelji, jica ^pomočnicama, tajnice, snažilke, i, hišnllčžr knjižničarki in vsi, ki takciali j sodelujejo s šolo. Hura ob dnevu rej, in j še na veliko, veliko uspešnih !	j 1 I .
David Bedrač

bilo slišati, in njegovo zriSlaSK? čevm naj kopitar'.	. ^	flj
c
L:
A še vedno velja Zdrav duh v zdravem telesu, zato smo ob zabavi in kulturi precej šolskega časa posvetih gibanju in športnim tekmovanjem. Tudi o tem je v tej številki moč veliko prebrati.
Iz vsebine:
Dan šole...................................2
Pustovali smo..............................5
Pustno rajanje Rdečih Kapic in Trnuljčice.. 7
Drobtine in drobtinice.....................8
Eko strani................................10
Športne strani............................14
Kultura...................................16
Počitniške strani.........................17
Tehniški dan..............................18
Zanimivosti...............................20
Taja Lozinšek, 8. c

(DANŠOLL
Og BNEVU tOLE
Vsako leto se na naši šoli veliko dogaja. Tako je skozi celo leto, a enkrat na leto je še posebej svečano. To je takrat, ko je praznik šole - dan šole.
Letos je ta potekal 16. marca, ko so našo šolo učenci napolnili z vsemi mogočimi stvarmi, s svojimi izdelki, ustvarjalnostjo, domišljijo in znanjem. Preizkusili so se v kvizu Slovenščina malo drugače, kjer so se misli in ideje naših petošolcev kar iskrile, plesali so in peli, učilnice so sijale od številnih izdelkov, risbic in plakatov.
Na prireditvenem prostoru je potekala tudi zanimiva lutkovna predstava Žabica Nagica, takoj zatem pa prireditev Zarajajmo z otroki sveta.
V telovadnici, ki je bila drug takšen velik prostor, kjer se je veliko dogajalo, je potekala najprej predstavitev otroškega pevskega zbora, nato je sledila prireditev Plesali smo in plešemo, katere naslov nam že sam po sebi pove, da se je plesalo po dolgem in počez. Zaključna prireditev v telovadnici je bila predstavitev izbirnega predmeta
ansambelska igra ter mladinskega pevskega zbora.
V mnogih učilnicah pa je bilo videti odlične razstave - od umetnin iz lesa, življenja v srednjem veku, prvih besed v angleščini, kulture prehranjevanja, pa predstavitev z zanimivim naslovom FUŠaM (fizika, umetnost, šport, astronomija, matematika) in šolskih publikacij skozi čas. Maljši učenci pa so pripravili razstave: Na novo odkrite stare igre, Potujmo v svet pravljic in Preteklost je bila drugačna.
Veseli smo lahko, da imamo tako lepo šolo, ki je čista in urejena, in da se učenci v njej počutimo dobro.
Več o tem, kako bogat je bil ta dan, pa bodo prikazale fotografije, na katerih je prikazano, koliko zanimivega je bilo ta dan moč videti.
Iva Bedrač, 8. b
pmsimev 2. mmov og da/evu ^ole
Na dan šole, 16. marca, so učenci 2. razreda v učilnici 013 pripravili predstavitev, ki seje imenovala Potujmo v svet pravljic.
Ustvarili so mnogo različnih izdelkov. Videli smo glinene izdelke, lutke oz. čarovnice iz kuhalnic in pravljične klobuke.
Iz kartona so izdelali prelep pravljični grad in hišo, pred katero sta stala pravljična junaka, ki ju vsi prav dobro poznamo, to sta
Janko in Metka. Narisali pa so tudi risbice svojih naj ljubših pravljičnih junakov, izdelali oz. napisali so svoje prve knjige, na ogled pa so postavili tudi knjige pravljic znanih pisateljev. Naredili so tudi pisane plakate, ki so bili povezani s pravljicami.
S temi izdelki so nas popeljali v svet pravljic.
Denisa Krajnc, 8. a
(FVSTOVjlLI S(MO
pust
Pustovanje ima na Ptuju zelo velik pomen, saj se tu odvijajo veliki pustni karnevali, povorke ter znamenito Kurentovanje. V pustnem času je na Ptuju postavljen šotor, v katerem nastopajo različni slovenski glasbeniki. Osnovnošolci predmetne stopnje se vsako leto na pustni torek zberemo v pustnem šotoru.
Tudi letos smo se učenci od petega do devetega razreda podali v pustni šotor, nekateri zamaskirani, drugi pa ne. Ko smo prišli v šotor, je bil ta že zelo poln in po vsem prostoru se je razlegala glasba. Odložili smo svoje stvari, nato pa smo se šli zabavat. Zdelo se mi je zanimivo opazovati različne maske in ugotovila sem, daje vsaka po svoje zanimiva. Povsod se je slišalo glasno zvonjenje kurentovih zvoncev. Letos je na odru prepevala glasbena skupina YO-ZO. Najprej smo bili učenci malo zadržani in plesali so le redki, kmalu pa smo se skoraj vsi pozibavali v ritmu glasbe.
Po dveh čudovitih urah, ki sta minili zelo hitro, smo se odpravili proti šoli.
Sara Šešerko, 7. c
Maša Goričan, Luka Berghaus, 3. c
Eva Štefanec, 4. c
pumo wme v šou
Na pustni torek, 20. februarja, smo se zbrali v šoli ob 9. uri. Najprej smo imeli v razredu predstavitev mask. Naše maske so bile: kurenta, bojevniki, Indijanki, čarovnica, hudiček, gusar in Rdeča kapica.
Imeli smo malico in po njej smo se zbrali pred šolo. Pot nas je od šole vodila do mesta in nazaj. Sonce je močno sijalo in bilo nam je vroče.
Ko smo prispeli v šolo, smo se udeležili pustnega rajanja v telovadnici. Plesali smo in se razgibavali ob živahni glasbi.
Po pustnem rajanju smo se odpravili
domov.
Tilen Terbuc, 4. c
(FVSTNO (RflJjAjMJL (RCpEČLtf %Jl(PIC /5V
'mpVLJČICE
Rdeče Kapice
Učenci 1. c in 5. a /8 smo bili letos del ptujskega Kurentovanja. V četrtek, 15. februarja, smo se predstavili pred Mestno hišo, v soboto, 17. februarja, pa smo bili del
2.	tradicionalne otroške pustne povorke. Nastopili smo z dvema pravljicama, učenci 1. c z Rdečo Kapico, učenci 5. a/8 pa s Trnuljčico.
V četrtek smo se zbrali ob 16. uri pred OŠ Ljudski vrt. Prav veselo je bilo opazovati številne Rdeče kapice kako so se zbirale. Ja, pa na Trnuljčico s svojimi spremljevalci ne
smemo pozabiti. Pred šolo smo pripravili še zadnje malenkosti in se odpravili proti Mestni hiši. Vreme je sprva slabo kazalo, saj je deževalo, ampak popoldan se je razjasnilo in je bilo čudovito sončno. Nastop nam je uspel, saj smo poželi bučne aplavze. Po nastopu smo se po pustno posladkali s krofom, nato pa se odpravili proti šoli in domov, saj nas je naslednji dan zjutraj čakal pouk.
V soboto smo se zbrali ob 10. uri pred šolo, nato pa smo se odpravili na Minoritski trg. Ob 11. uri je pustna povorka krenila na pot mimo Mestne hiše vse do pustnega šotora - Rdeče kapice smo bile prve, takoj za kurenti. Pred Mestno hišo smo se vsi nastopajoči predstavili, nato pa se pomikali vse do konca poti povorke, do šotora. Tam smo dobili malico, potem pa se je začela pustna zabava. Ob prijetnih melodijah smo poplesovali vse do 12.45 ure, ko smo se počasi odpravili proti naši šoli ter nato, polni čudovitih vtisov, domov.
Bilo je nepopisno doživetje, katerega ne bomo nikoli pozabili.
Tanja Nedeljko
moitcmrmicE
PResemti sen smr&
Star sem bil sedem let. Z babico sem odšel k vrtcu Rogoznica.
K vrtcu sem prihajal pogosto. Rad sem se igral na igralih in opazoval živali. Vendar si nisem misli, da bom takrat doživel prav to. Ko sem se nehal igrati na igralih, sem šel do martinčkove luknje. Martinček je ležal pred luknjo in se nastavljal soncu. Tiho sem se mu približal in ga zgrabil. Bil je zelo lep. Vem, da je bil samček, ker je bil bleščeče zelen, na hrbtu pa je imel rjavo progo, posuto z belimi pikami. Samice niso tako lepo obarvane. Ta samček je imel srednje velike noge, ostre kremplje in dolg rep. Oči je imel svetle in bleščale so se mu kot biseri. Usta je imel močna in polna kot britev ostrih zob.
Medtem ko sem martinčka držal, se je močno upiral. Če bi ga prijel za rep, bi tega odvrgel in pobegnil. Nato sem ga hotel izpustiti, a z usti me je močno ugriznil v prst. Zelo me je zapeklo in zabolelo. Z drugo roko sem ga prijel za glavo tako, da je izpustil
prst. Odložil sem ga pri luknji. Hitro je pobegnil vanjo. Babica mi je pregledala roko. Na mestu ugriza sem imel rdečo oteklino, tudi nekaj kože je manjkalo. Hitro sva odšla domov.
Drugi dan sem povedal staršem, da me je ugriznil martinček. Vsi so bili presenečeni. Rekli so mi, da bi lahko dobil tetanus, ker so bili kuščarjevi zobje morda okuženi. Z očetom sva se usedla v avto in se odpeljala k zdravniku. Tam so me cepili proti tetanusu. Z očetom sva se odpeljala domov. Čez nekaj ur meje začela boleti glava. Mama je rekla, daje to verjetno od cepiva. Drugi dan sem se počutil dobro.
Od takrat sem še naprej lovil male živali. Kuščar meje ugriznil še enkrat, vendar mi takrat nič ni bilo. Tega dogodka ne bom nikoli pozabil, saj sem takrat zelo neprijetno presenetil starše.
Črt Foltin, 4. b/8
Jan Belšak, 4. a
Katja Čabrian, 2. b
2f\w SMVdeit mo lepo poje
Nekega jutra seje prebudila pomlad in z njo tudi slavček. Slavček je bil zelo osamljen, želel sije družbe. Slišal je, da bo v gozdu tekmovanje v petju. Odletel je k stari sovi, ki je zbirala prijave. Tam je videl prelepo vrabčevko. Takoj se je zaljubil, a mlada dama ga ni niti pogledala. Naslednji dan seje začelo tekmovanje. Slavček je nastopil zadnji, zelo seje potrudil in je zmagal. V njega so se zaljubile vse ptičke v gozdu, a on je ljubil samo vrabčevko. Od takrat je tako lepo pel vsak večer. Zato se je tudi vrabčevka začela zanimati zanj. Nato sta se poročila. Sedaj že veste, zakaj slavček tako lepo poje? S svojim petjem je osvojil srce lepe vrabčevke.
Nika Petkoski Hlevnjak, 3. c
Mia Kopold Metličar, 3. a
ČUDEŽ SMEHA
Smeh, smeh, smeh, smeh ni greh.
Ko se smehljaš, v tvojih ustih sonce se pojavi, ki vse skrbi takoj ozdravi.
Smeh je doma pri veselih ljudeh, ki se smejijo in veselijo.
Nuša Vučinič, 3. a
Tamara Petek, 4. a/8
ČUDEŽMA PICA
Nekoč je živela pica z imenom Margerita. Bila je brez gobic, sira in šunke. Naročili so jo trije moški - dveh ni bilo, tretji pa ni prišel.
Tako je pica pobegnila v avto brez koles, vrat in stroja. Odpeljala se je po cesti, ki je ni bilo, in poslušala pesmi, ki jih je predvajal radio brez zvočnikov. Parkirala je na parkirišču in stopila iz avta brez koles, vrat in stroja.
Sla je v gostilno, kjer v ponudbi ni bilo soka. A pica je vseeno spila sok in zaspala.
Žan Kokol, 5. a

BHOiOlA m NAČIN ŽIVUENJA
Četrto leto smo vključeni v projekt Ekošola kot način življenja. Zdaj sta skrb za naravo in okolje postala del našega življenja, zato se še naprej trudimo in ločujmo odpadke doma in v šoli ter skrbimo za čistočo narave, šole in okolice!
Naša šola je v lepem naravnem okolju, zato naj to okolje tudi tako ostane.
Naše dejavnosti so usmerjene na različna področja dela v šoli. Pri pouku se pogovarjamo o ekologiji, pri interesnih dejavnostih izdelujemo različne izdelke iz naravnih in odpadnih materialov, skrbimo za zdravo prehrano, ekologijo vključujemo v projekte ter raziskovalne naloge in še bi lahko naštevali.
Želimo, da se v šoli vidi, daje Ekošola postala način našega življenja, zato vsak mesec pripravljamo priložnostne razstave v ekokotičku, ki je v novem prizidku. Drevesa smo dopolnili z živalmi iz lesa, ki so jih izdelali učenci pri modelarskem krožku, tako je naš ekokotiček zdaj vse bolj podoben gozdu.
Vsak torek pri Ekošoli načrtujemo naše dejavnosti, se pogovarjamo o naravi, slikamo, izdelujemo različne izdelke iz naravnih materialov, skrbimo za ločevanje odpadkov in tudi ostale ozaveščamo o nujnosti varovanja narave, izdelujemo papir, pripravljamo plakate in fotografiramo spomladansko prebujanje narave v naši okolici. Pripravljamo prispevke za šolski radio in za šolsko eko spletno stran ter sodelujemo na različnih natečajih.
Za ureditev ekokotička lahko vedno prinesite svoje likovne ali literarne prispevke o naravi. Do konca leta bo potekal še naš projekt: Izdelki iz papirja in kartona, zato lahko vaše izdelke razstavimo v ekokotičku.
K delovanju Ekošole prispevajmo vsi, saj se moramo zavedati, da Ekošola bogati človeka za človeka in človeka za okolje in naravo.
Člani Ekošole
Ekokotiček
Ekokotiček
IZDELAJMO PAPIR
Pri Ekošoli smo se odločili, da bomo celo leto iz papirja in kartona izdelovali različne izdelke. Sklenili smo, da bomo papir tudi sami izdelovali. Najprej so se izdelave recikliranega papirja lotili učenci 9. razredov pri izbirnem predmetu Kemija v življenju z učiteljico Jožico Lešnik. Papir jim je zelo lepo uspel in ponosni so bili na svoje izdelke.
Poskusili smo tudi pri Ekošoli. Spoznali smo, da se poleg drugih surovin za izdelavo papirja rabi tudi star časopisni papir, ki poceni postopek izdelave, tako varčujemo tudi z energijo, kar pa je najbolj pomembno -ne posekamo toliko dreves. Tako smo svoj papir izdelali iz starega časopisnega papirja.
Naša izdelava recikliranega papirja je potekala tako:
1.	Natrgali smo star časopisni papir in ga za en dan namočili v vodo.
2.	Naslednji dan smo z mešalnikom pripravili papirno kašo. Papirni kaši smo dodali malo moke in barvo ter vse skupaj dobro premešali.
3.	Papirno kašo smo odcedili skozi sito. Na situ je ostal papir, ki smo ga vstavili med koščke blaga. Papirne krpice smo obtežili, da seje voda dobro odcedila.
4.	Odstranili smo krpice blaga in pustili, da se je papir posušil.
Na svoj papir smo slikali in pisali, nato pa smo ga razstavili v ekokotičku ter z našimi izdelki sodelovali na različnih likovnih natečajih.

VARUJMO NARAVO
fZDE LAVAII • sSHO *

n
i
Žan Bukvič, 4. c Roman Krajnc, 8. b EKOŠOLA
Izdelava ekopapirja
Izdelan papir
n
eaomtbm
Zanimivo in zdravo je jesti raznovrstno sadje.
				ž					
				I					
				v					
				I					
				M					
				Z					
				D					
				R					
				A					
				V					
				O					
znmo žu/uem
Letos v Ekošoli sodelujemo tudi s projektom Zdravo življenje. Cilj projekta je ozaveščati o pomenu zdrave in uravnovešene prehrane za rast in razvoj organizma.
Naši učenci pri pouku in različnih dejavnostih spoznavajo prehransko piramido, navajajo se, da jedo večkrat na dan, sladke pijače nadomeščajo s čajem in vodo. Spodbujamo jih, da dnevno zaužijejo dovolj tekočine in da večkrat posegajo po sadju in zelenjavi.
Zbrali smo tudi nekaj predlogov:
‘Namesto čokpCacCe Sijedfa našijev kompot.
(Daša
Vsa^pete^Si imeti za matico sadje.
Nika
Včasih hi radajedta sadno kupo.
Speta
Žetim si, da hi imeti kivi vsak dan.
dbmi
Žetim si piti sokjz sveže stiskanega sadja.
Jakp h
Še večkrat hijedta sadno nahodato.
Naša
V tretjih razredih smo na to temo pripravili naravoslovni dan. V prehranski piramidi smo bili še posebej pozorni na položaj sadja in zelenjave. Poizkušali in spoznavali smo različno sadje in ugotovili, da je zanimivo in zdravo jesti raznovrstno sadje. Raziskovali smo, koliko in kakšno sadje vse uživamo. Sami smo si pripravili sadno nabodalo in pogrinjke. Želimo večkrat in bolj raznovrstno sadje na šolskem jedilniku.
Mentorica: Simona Hazimali
Saša Mlakar, 1. a
ŠVOKjTNE S^RJIM
KOŠARKA
16. marca je potekalo medobčinsko tekmovanje v košarki za mlajše deklice, na katerem so potrdile svoje sposobnosti in dosegle odlično 1. mesto., na področnem prvenstvu, 23. marca, pa drugo mesto.
13. in 16. marca so mlajši dečki odigrali tekme na medobčinskem nivoju, 23. marca pa na področnem prvenstvu. Obakrat so dosegli 1. mesto.
Jan Mlač, 3. b
NOQOMEI
Na medobčinskem prvenstvu v mesecu decembru so si naši fantje z zares dobro igro priborili 2. mesto in se s tem uvrstili na področno tekmovanje ter zasedli 3. mesto, za kar si zagotovo zaslužijo čestitke.
Pohvale pa gredo tudi dekletom, ki so bile na medobčinskem tekmovanju uvrščene na 3. mesto.
Sara Šešerko, 7. c
ZOtCOMCf
Pri rokometu so učenci naše šole novembra ponovno merili moči, in sicer: na medobčinskem prvenstvu so punce osvojile 2. mesto, na področnem pa so bile četrte.
Fantje so pokazali svojo pripravljenost, ko so dosegli 2. mesto. Takšno igro so igrali tudi na področnem tekmovanju in okoli vratu so si »nadeli« bronact^ medaljo.
SMUČANJE
Od iger z žogo se selimo na sneg, kjer so učenci in učenke 6. februarja prav tako poskrbeli za dobre rezultate.
To so rezultati s področnega tekmovanja: med starejšimi učenci je na snežni strmini zasedel 4. mesto med starejšimi učenci Rok Fridrih, Jure Jaušovec pa 6. mesto.
*QU/
Olga Jerkovič, 9. c
DESKANJE NA SNECjU
Na področnem tekmovanju v deskanju na snegu 6. februarja si je med starejšimi učenci izbojeval 1. mesto Alen Bosotina, na
3.	mesto pa seje povzpel Tomi Gomilšek.
Pri mlajših dečkih je slavil svojo zmago nadvse uspešni Urh Krajnc Domiter, 4. mesto pa se je prismučal Aleks Munda.
Med učenkami smo bili prav tako deležni zmage - slavila je Kaja Kostanjevec, kije dosegla najboljši tekmovalni čas.
Taja Islamovič, 2. a
Starejše deklice je med najuspešnejšimi zastopala Maruša Malovič s svojim 1. mestom.
Tudi pri mlajših učencih nam je odlični Jure Medved postregel z naj slajšim 1. mestom.
Športne strani pripravil: Niko Šimenc, 9. c
%jVLcTV(KJL
og sw\/emen miURnen dnevu
V četrtek, 8. februarja, smo Slovenci praznovali slovenski kulturni praznik. Takrat se spomnimo pomena slovenske kulture in našega pesnika Franceta Prešerna.
Tudi na naši šolo smo obeležili ta pomembni praznik. Na prireditvenem prostoru smo tako pripravili kratki kulturni program, ki smo ga izvedli kar štirikrat. Učenci so si ga namreč ogledali v posameznih skupinah - od prvega do devetega razreda.
Slišali smo zanimivosti iz njegovega življenja, s katerimi nam je postregla Doris Hrga, vse skupaj pa je vodila Sandra Jaušovec.
Več učencev nas je nastopilo v zanimivih recitacijah: Nace Zavrtanik s priredbo Povodnega moža, pravega
Lana Kostanjevec, 1. c
Povodnega moža pa so predstavile Sanja Mlinarič, Vi vij a Kramberger in Tatjana Sučur. Slišali smo tudi sonet Apel in čevljar, tega so se lotili: Alen Šmid, Žan Skrila, Matic Zorko in Nejc Klemenc.
Jaz sem se preizkusil v recitaciji pesmi Dekletom.
Program je popestril otroški pevski zbor pod vodstvom Jerneje Bombek, zaigrali pa sta nam tudi Klara Šenkiš in Tjaša Šalamun.
Vse skupaj se mi je zdelo zabavno in zanimivo.
Blaž Vidovič, 7. c
Dominika Černi Veršič, 4. b/8
(POČITNIŠKE STRANI
M£B POČmCAMt
Ko sem se zjutraj zbudil, mi je bilo dolgčas. S sestro sva prepričala mamo, da gremo v toplice. Ko smo prišli, je mami plačala vstopnino. S sestro sva tekmovala, kateri pride prvi na drugo stran bazena. Zmagal sem jaz!
Ema Jozič, 3. b
hojb počnme
Zimske počitnice sem tokrat preživela na morju v Zadru. Stanovali smo v hotelu. Dneve smo preživljali zelo aktivno. Vsak dan smo se kopali, hodili na sprehode, si ogledovali znamenitosti mesta, dobro jedli in počivali.
V četrtek smo se vrnili domov. Zelo sem se veselila srečanja s psičko Čilo, ki je bila v varstvu pri babici.
Potem mi je uspelo preplavati dvesto petdeset metrov. Čez nekaj časa sva šla s sestro še enkrat tekmovat. A tokrat je zmagala ona. Potem sem še malo plaval in smo šli na pico.
Ta dan je bil zelo lep.
Andrej Toplak, 3. b
Črt Foltin, 4. b/8
V petek smo šli na ogled smešnega filma Sezona lova v kino Maribor.
Naslednji dan sem preživela s prijateljem. Igrala sva se različne družabne igre. V nedeljo smo se odpravili na Areh, kjer sem v lepem, sončnem vremenu uživala v smučanju.
Tako so minile moje super počitnice!
Deja Milošič, 3. b
T‘ELfyfIŠXI (DJLN
DOMINKOM HOHfiČIJfi
V petek, 9. 3. 2007, smo si v okviru tehniškega dneva ogledali muzej na prostem. Ko smo prispeli na Dominkovo domačijo, nas je tam pričakal vodič.
Najprej smo si ogledali zunanjost hiše. Videli smo majhna okna, kaščo s koruznjakom, tri stare čebelnjake, prostor za kmečko orodje, svinjak, delavnico in sedem metrov globok vodnjak.
Nato smo si ogledali notranjost hiše. Sedli smo in vodič nam je povedal veliko zanimivega o predmetih v hiši. Potem smo si ogledali črno kuhinjo, kaščo, shrambo za kmečko orodje in dva hleva.
Dominkova domačija mi je ostala v lepem spominu. Predlagam, da si jo tudi vi ogledate!
Žan Črnivec, 4. c
Na Dominkovi domačiji mi je bil najbolj
všeč prostor imenovan hiša. To pa zato, ker je bilo v njej veliko predmetov, ker sem se veliko naučila. Všeč mi je bilo tudi, ker rada raziskujem zgodovino.
Laura Lorbek, 4. b
... slamnata streha, ker je bila pokrita s šopi slame, da ni skozenj tekla voda, ko je deževalo.
Vito Petkovič, 4. b
... prostor, imenovan hiša. Všeč mi je bil zato, ker so imeli predmete, ki jih danes ne poznamo več. Zelo se razlikuje življenje včasih in danes.
Neja Cimprič, 4. b
... hiša, ker je bilo v tej sobi veliko poučnih predmetov in velika lepa peč.
Tomaž Tepeš, 4. b
Naj lepši predmeti so mi bili v črni kuhinji, v kateri je skledjak, v njem so shranjevali sklede.
Zanimivo mi je bilo tudi, da je bilo skoraj vse črno zaradi dima, ki se je kadil iz peči. To je name naredilo velik vtis.
Šalamun Lea, 4. b
... prostor, imenovan hiša, kjer je bilo podnevi zelo lepo. Povsod so imeli male oltarčke in peč je bila vedno topla, na njej so bili vedno vsi dobrodošli.
Polona Kolarič, 4. b
Na Dominkovi domačiji mi je bilo najbolj všeč staro orodje, ker ga ne vidiš nikjer več.
Jernej Letonja, 4. b
... oltar, ker je bil ročno izdelan, ker so oni za to porabili veliko truda in časa.
Anej Miletič, 4. b
Ob ogledu Dominkove domačije mi je najbolj ostalo v spominu:
kuhinja in ena posoda z lesenimi žlicami, ker imamo sedaj veliko več posod in kovinske žlice.
Lea Živič, 4. a
krušna peč, ker se v njej speče lepo hrustljav kruh in ker si se lahko lepo grel ob vroči peči. Ob peči so tudi spali na klopeh.
Matic Branda, 4. a
v spominu mi je ostala hiša, še posebej pa wc na štrbunk, ker danes takih več nimamo.
Tina Martinič, 4. a
črna kuhinja, ker je bila v njej bila samo gospodinja.
Klara Šketa, 4. a
črna kuhinja, saj je v njej bilo zelo črno in črno kuhinjo sem prvič videla v živo. Tudi krušna peč mi je bila všeč, saj je bila zelo velika.
Ana Bemhard, 4. a
V spominu mi je najbolj ostala klopca ob peči, ki se je zvečer raztegnila in je bila postelja za dva otroka.
Domen Bauman, 4. a
V spomin mi je ostalo hiša, kjer so spali jedli in molili. Najbolj mi je bila všeč krušna peč, ker je bila lepo okrašena.
prostor, ki se mu reče hiša. Zaradi nizkega stropa, peči, postelje in zaradi tega, ker so vsi živeli v tem prostoru.
Sara Kuhar, 4. a
prostor, imenovan hiša. V hiši so molili, jedli, delali, umivali in spali. V njej so preživeli večino časa.
Marjetka Kelenc, 4. a
ŠOLSTVO
37.014.77
LOKVANJ:	Šolsko glas/Let.:10
inv.št:AR/
17095
apriC2007
omtc nebrne hiše mm
V četrtek, 14. 12. 2006, so si učenci, ki obiskujemo izbirni predmet šolsko novinarstvo, ogledali prostore radia in časopisa Tednik, (op. ur.)
ODTfSf gOUC UČBHCBV IM UČBMIČ1. &42RED0V
Fotografije: Martin Ozmec, Štajerski tednik
Odtis rok 1. c