URADNE OBJAVE Leto XIX jMurska Sobota, dne 29. marca 1984 Št.: 10 URADNE OBJAVE občinskih skupščin: Gornja Radgona, Lendava, Ljutomer lin Murska Sobota 61. Družbeni dogovor o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v občini Murska Sobota 62. Merila in kriteriji za oddajo stavbnih zemljišč družbene lastnine v občini Murska Sobota za gradnjo družinskih stanovanjskih hiš in obrtnih delavnic v občini M. Sobota 63. Sklep o valorizaciji meril za določanje stroškov za pripravo in opremo stavbnih zemljišč za neusmerjeno gradnjo v mestu M. Sobota 64. Sklep o valorizaciji stroškov za pripravo in opremo stavbnega zemljišča za usmerjeno stanovanjsko gradnjo (blokovno) in gradnjo objektov družbenega standarda na območjih določenih z zazidalnimi načrti v mestu Murska Sobota 65. Samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za financiranje programov in planov krajevnih skupnosti v občini Gornja Radgona ' ' 66. Sklep o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o združeva nju in uporabi sredstev za financiranje programov in planov krajevnih skupnosti v občini G. Radgona 67. Sklep o višini denarnih pomoči in dohodkovnih pogojih v letu 1984 otrokom delavcev, drugih delovnih ljudi, upokojencev in kmetov 68. Pravilnik o ravnanju z gradivi zaupne narave v občini Lendava 69. Sklep o uvedbi krajevnega samoprispevka za območje krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici 70. Sklep o uvedbi dodatnega krajevnega samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici, za vasi Stara gora in Terbe-govci 71. Šklep o razpisu referenduma za uvedbo krajevnega samoprispevka za del območja krajevne skupnosti Bogojina, nasede Ivanci 72. Odlok o določitvi prispevka za financiranje nalog ljudske obrambe in družbene samozaščite za čas od 1. 4. 1984 do 31. decembra 1985 v občini Lendava 61 Na podlagi 13. člena družbenega dogovora o pospeševanju razvoja drobnega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS, št. 14/82) SKLENEJO — Izvršni svet Skupščine občine Murska Sobota — Medobčinska gospodarska zbornica Murska Sobota — Obrtno združenje Murska Sobota . — Obrtna zadruga ..Prekmurka” Murska Sobota -t — Občinski svet Zveze sindikatov Slovenije Murska Sobota — Občinska konferenca SZDL Murska Sobota — Krajevne skupnosti občine Murska Sobota — Stanovanjska skupnost občine Murska Sobota — Skupnost za zaposlovanje občine Murska Sobota — Občinska izobraževalna skupnost Murska Sobota — OZD, ki s svojo dejavnostjo posegajo na področje drobnega gospodarstva ali koristijo usluge le-te — LB, Temeljna pomurska banka Murska Sobota DRUŽBENI DOGOVOR O POSPEŠEVANJU RAZVOJA DROBNEGA GOSPODARSTVA V OBČINI MURSKA SOBOTA 1. člen S tem družbenim dogovorom podpisniki opredeljujemo: — načela in osnove razvoja drobnega gospodarstva ter skupne interese w — razvojne usmeritve drobnega gospodarstva do leta 1985 — naloge podpisnikov dogovora — vprašanje financiranja razvoja drobnega gospodarstva — medsebojne donose podpisnikov.tega dogovora. V smislu tega družbenega dogovora se v drobno gospodarstvo uvrščajo organizacije združenega dela v katerih združuje delo praviloma manj kot 125 delavcev in, ki se ukvarjajo z individualno, drobno oz. maloserijsko proizvodnjo ali proizvodnjo v kooperaciji oz. po specialnem naročilu. Za drobno gospodarstvo se v smislu tega družbenega dogovora štejejo tudi organizacije združenega dela, i opravljajo inštalacijska in zaključna obrtna dela v gradbeništvu ter vzdrževanje, prenovo in adaptacije poslovnih in stanovanjskih objektov, če ne zaposlujejo več kot 250 delavcev. V drobno gospodarstvo se uvrščajo tudi organizacije združenega dela, ki se ukvarjajo z opravljanjem obrtnih storitev ali opravljajo proizvodno in storitveno dejavnost izdelkov domače in umetne obrti. Za drobno gospodarstvo se štejejo dejavnosti, ki jih opravljajo delovni ljudje in občani s samostojnim osebnim delom in sredstvi v lasti občanov, razen kmetijstva ter vse oblike združevanja in organiziranja osebnega dela (pogodbene organizacije združenega dela, obrtne zadruge). 2. člen Podpisniki tega dogovora bomo v skladu z usmeritvami dogovora o temeljih družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981 — 1985 ter usmeritvami družbenega plana občine Murska Sobota za obdobje 1981—1985 na osnovi skupnega delovanja v usmerjanju, vzpodbujanju in zagotavljanju pogojev za pospešeni razvoj drobnega gospodarstva težili k večjemu zadovoljevanju potreb prebivalcev in gospodarstva, povečanju zaposlovanja v drobnem gospodarstvu, vzpodbujali ustanavljanje novih storitvenih in proizvodnih obratovalnic in vključevanje OZD s področja drobnega gospodarstva ter samostojnih obrtnikov v kooperacijske odnose z industrijo in gradbeništvom, težili k jačanju obrambnih sposobnosti, povečanju izvoznih možnosti, osvajanju novih izdelkov in vzpodbujali večje angažiranje sredstev delovnih ljudi v produktivne namene. 3. člen Konkretne opredelitve s kategorizacijo deficitaranih dejavnosti in dejavnosti, katerih razvoj se v- občini želi pospeševati, bodo posebej opredeljene v odloku o ureditvi nekaterih vprašanj s področja obrti v občini Murska Sobota. 4. člen Podpisniki družbenega dogovora soglašamo z naslednjimi razvojnimi usmeritvami drobnega gospodarstva: — hitrejše in celovitejše razvijanje drobnega gospodarstva s sprejemanjem ustreznih razvojnih kriterijev za posamezne dejavnosti drobnega gospodarstva in njihovo vključevanje v planske dokumente, — dopolnjevanje proizvodnih programov OŽD s področja industrije in gradbeništva z različnimi oblikami kooperacije med enotami drobnega gospodarstva, z obrtno zadrugo ter ostalimi OZD v občini, * — vzpodbujanje ustanovitve POZD-ov, — pospešitev tržne ponudbe z artikli, ki so tehnološko manj zahtevni, se izdelujejo v manjših serijah in v večji meri nadomeščajo uvoz, — vzpodbujanje razvoja obrtne zadruge ,,Prekmurka”, ki naj bo v občini nosilec kooperacijskih odnosov, — organiziranje in krepitev kapacitet drobnega gospodarstva s centralno funkcijo v Murski Soboti, kot občinskem središču ter Cankovi, Beltincih, Gradu, G. Petrovcih, Prosenjakovcih, Rogašovcih, Mačkovcih in Puconcih kot gravitacijskih središč, — izboljšanje kvalitete storitev in prilagajanje delovnega časa v obratovalnicah potrebam zaposlenega prebivalstva, — vzpodbujanje hitrejšega razvoja domače in umetne obrti, — vzpodbujanje zasebnih gostincev za prodajo kvalitetne hrane in domačih specialitet, — izboljšanje enakomerne sokrbe delovnih ljudi in občanov s storitvenimi dejavnostmi na celotnem območju občine. 5. člen NALOGE PODPISNIKOV DOGOVORA Podpisniki dogovora soglašamo, da bo skupščina občine Murska Sobota vodila tako politiko razvoja drobnega gospodarstva, da bo najmanj enkrat letno obravnavala problematiko drobnega gospodarstva in sprejemala ustrezne ukrepe' za odpravljanje motenj ter zagotovitev razvojnih usmeritev iz 4. člena tega dogovora. Izvršni svet SO Murska Sobota so: — tekoče spremljal razvoj in problematiko drobnega gospodarstva v občini, — skrbel za uresničevanje tega dogovora, vnašal stimulativne elemente razvoja drobnega gospodarstva v letne in srednjeročne plane ter vsaj enkrat letno obravnaval poročila o uresničevanju dogovora, — pospeševal razvoj drobnega gospodarstva z ustrezno in selektivno davčno politiko, politiko cen in drugimi ekonomskimi ukrepi, — analiziral in koordiniral dejavnost podpisnikov dogovora, — vzpodbujal povezovanje drobnega gospodarstva z drugim gospodarstvom na dohodkovnih osnovah, — vzpodbujal zasebni sektor v drobnem gospodarstvu k ustanavljanju pogodbenih organizacij združenega dela, — zagotavljal bo ustrezne lokacije za gradnjo poslovnih prostorov, še posebej za dejavnosti, ki se bodo s svojimi izdelki vključevale v izvoz, — prizadeval« bo za usmerjanje mladine v izobraževanje za poklice v drobnem gospodarstvu, — skrbel za širše vključevanje in krepitev obrti v celovitem sistemu združenega dela. 6. člen Medobčinska gospodarska zbornica Murska Sobota bo preko občinskega odbora: — usklajevala cilje, naloge in ukrepe za uresničevanje začrtane politike razvoja drobnega gospodarstva, — vzpodbujala sprejemanje konkretnih programov za razvoj drob- , nega gospodarstva in spremljala njihovo uresičevanje; — vzpodbujala nastanek in razvoj enot drobnega gospodarstva predvsem na manj razvitih obmejnih območjih, — vzpodbujala združevanje dela in sredstev v razvoj drobnega gospodarstva z namenom smotrnejše delitve dela ter zadovoljevanja potreb po proizvodnji in storitvah, — vzpodbujala OZD, da postane planiranje kooperacij z drobnim gospodarstvom sestavni del kratkoročnega in dolgoročnega planiranja vsake OZD. 7. člen Obrtno združenje Murska Sobota, ki je skupaj z obrtno zadrugo ,,Prekmurka” nosilec razvoja drobnega gospodarstva bo delovalo: — za skladen in pospešen razvoj drobnega gospodarstva na področju samostojnega osebnega dela, — sodelovalo in dajalo pobude za oblikovanje, sprejemanje in dopolnjevanje občinskih odlokov, predpisov in samoupravnih aktov na ravni občine na področju samostojnega osebnega dela, — predlagalo sprejem in sodelovalo pri izvajanju takih ekonomskih ukrepov, da bo zagotovljeno uresničevanje z družbenimi plani opredeljenega razvoja samostojnega osebnega dela, — delovalo pri sprejemanju, oblikovanju in usklajevanju cen samostojnih obrtnikov, < — vzpodbujalo združevanje samostojnih obrtnikov v obrtno zadrugo zaradi njihovega racionalnega vključevanja v kooperacijo in poslovno sodelovanje z industrijskimi |in drugimi OZD v gospodarstvu, — zagotovilo stalno informiranje nosilcev osebnega dela o pbtrebah in možnostih kooperacij, proizvodnje proizvodov in storitev z vidika nadomeščanja uvoza ter širjenja ponudbe za domači trg in izvoz, — vzpodbujalo ustanavljanje pogodbenih organizacij združenega dela, — sodelovalo pri planiranju kadrov ter pri organiziranju in izvajanju usmerjenega izobraževanja ter drugih oblik izobraževanja za izboljšanje kadrovske strukture (izobraževanje ob delu), — sodelovalo in organiziralo širšo predstavitev samostojnega osebnega dela na sejmih in razstavah, — vzpodbujalo razvoj domače in umetne obrti, — delovalo za uresničevanje družbenoekonomskega položaja delavcev v delovnih razmerjih s samostojnimi obrtniki po določbah kolektivne pogodbe. — skrbelo za celovito informiranje nosilcev samostojnega osebnega dela in pri njih zaposlenih delavcev. 8. člen . Obrtna zadruga ,,Prekmurka” bo skrbela za: — povezovanje OZD s področja drobnega gospodarstva in samostojnih obrtnikov na osnovi proizvodnih programov v kooperacijske odnose z industrijo in gradbeništvom, — za stalno izboljševanje ponudbe drobnega gospodarstva in povečevanje 'izvoza blaga in storitev, — na podlagi raziskovanj novih tehnološko-^roizvodno intenzivnih in razvojnih programov za povezovanje samostojnega osebnega dela z OZD, — za ustanavljanje pogodbenih organizacij združenega dela, — za ustrezno preskrbo obrtnikov z energetskimi surovijami, repromaterialom in rezervnimi deli. — za razvoj novih oblik dejavnosti namenjenih razvoju obrti (skupno, finančno, računovodsko, raziskovalno dejavnost ipd.), — za izobraževanje ob delu nosilcev samostojnega osebnega dela in pri njih zaposlenih delavcev, — za hitrejši razvoj deficitarnih obrti preko kreditiranja, strokovne pomoči in povezovanja z OZD. , 9. člen Občinski svet zveze sindikatov Slovenije Murska Sobota bo deloval predvsem za: — boljšo samoupravno organiziranost dela v organizacijah združenega dela drobnega gospodarstva, — večjo produktivnost in boljšo kakovost proizvodov in storitev, kar bo podlaga za ustreznejše vrednotenje dela delavcev, — uresničevanje družbeno dogovorjene politike zaposlovanja z usmeritvijo v deficitarne dejavnosti drobnega gospodarstva, — uveljavljanje družbenoekonomskega položaja delavcev v delovnem razmerju pri samostojnih obrtnikih v skladu z določbami kolektivne pogodbe ter za vključevanje in uveljavljanje teh delavcev v delegatskem sistemu,. — odpravo nezakonitega zaposlovanja delavcev s strani nosilcev osebnega dela, — za čim večje vključevanje obrtnikov in pri njih zaposlenih delavcev v izobraževanje ob delu in s tem izboljšanje kvalifikacijske strukture, — čim celovitejše informiranje nosilcev samostojnega Osebnega dela in njihovih delavcev. 10. člen Občinska konferenca SZDL Murska Sobota se bo: — aktivno vključila v uresničevanje politike razvoja drobnega gospodarstva, , — prizadevala za ustvarjanje stabilnih in stimulativnih pogojev za razvoj drobnega gospodarstva, — vzpodbujala širšo družbenopolitično aktivnost pri oblikovanju razvoja drobnega gospodarstva v krajevnih skupnostih ter usklajevanje razvoja drobnega gospodarstva s potrebami delovnih ljudi in občanov, — stremela za tem, da bo izobraževanje kadrov za potrebe drobnega gospodarstva usklajeno s potrebami posameznih dejavnosti drobnega gospodarstva, — vzpodbujala bo sredstva jdvnega obveščanja, da bodo delovne ljudi in občane v večji meri seznanjala o pomenu in rezultatih dela drobnega gospodarstva. 11. člen- Krajevne skupnosti bodo: — vnašale elemente tega dogovora v letne in srednjeročne plane, — ugotavljale potrebe po storitvah ter proizvodih drobnega gospodarstva, ugotovitve posredovale Izvršnemu svetu in Obrtpemu združenju in sodelovale pri ustanavljanju obrtnih enot, — skupaj s potrošniškimi sveti nadzorovale kvaliteto in ceno proizvodov in storitev drobnega gospodarstva, — sodelovale pri oblikovanju obratovalnega časa, — v sodelovanju s stanovanjsko skupnostjo proučevale možnosti za pridobivanje poslovnih prostorov za dejavnosti drobnega gospodarstva predvsem storitvene. ‘ 12. člen Stanovanjska skupnost Murska Sobota bo: — v sodelovanju s KS, potrošniškimi sveti in obrtnim združenjem ugotavljala deficitarnost poslovnih prostorov za potrebe drobnega gospodarstva ter jo odpravljala, — s komitejem za urbanizem, gradbene in komunalne zadeve, s hišnimi sveti in lastniki hiš bo proučevala možnosti pridobivanja poslovnih prostorov za zasebni sektor. 13. člen Skupnost za zaposlovanje bo: — ugotavljala in spremljala potrebe, po kadrih in jih vnašala v svoje planske akte, — usmerjala mladino v izobraževanje za poklice drobnega gospodarstva, — skrbela za informiranje delavcev o možnostih za njihovo zaposlitev v drobnem gospodarstvu v skladu s konkretnimi programi razvoja v občini (zdomci), : — delovala na prekvalifikaciji nezaposlenih delavcev in invalidov pri zaposlovanju v drobnem gospodarstvu. 14. člen Občinska skupnost za izobraževanje bo: — skrbela za izobraževanje kadrov za potrebe drobnega gospodarstva v usmerjenem izobraževanju in ob delu preko Delavske univerze. 15. člen Organizacije združenega dela, ki s svojo dejavnostjo posegajo na področje drobnega gospodarstva bodo: — skrbele za razvoj kooperacijske proizvodnje in storitev z nosilci drobnega gospodarstva ter vnesle planiranje kooperacij v svoje letne, srednjeročne in dolgoročne plarie, — proučile možnosti razširitve tiste dejavnosti, ki se po značaju uvršča v drobno gospodarstvo, — izdelale konkretne programe (investicijske, kadrovske), — izboljševale kvaliteto in 'obseg proizvodnje in storitev, prilagajale delovni čas potrebam občanov, — nenehno spremljale razvoj zasebnega sektorja drobnega gospodarstva in morebiten izpad nadomeščale z širitvijo svoje dejavnosti. 16. člen f Ljubljanska banka, Temeljna pomurska banka Murska sobota bo: — v skladu z razvojnimi kriterijai in pogoji za kreditiranje drobnega gospodarstva zagotavljala sredstva za naložbe v drobno gospodarstvo ter to vključila v letne dogovore o uresničevanju srednjeročnega plana in v sporazume o temeljih plana banke, — zagotavljala sredstva za nakup opreme, gradnjo, adaptacijo in nakup poslovnih prostorov ter za obratna sredstva upoštevajoč deficitarnost dejavnosti in nove potrebne perspektivne dejavnosti. 17. člen Sredstva za financiranje drobnega gospodarstva se bodo zagotavljala: — iz lastnih sredstev posameznih nosilcev drobnega gospodarstva in občanov, ki so zainteresirani za vlaganje v razvoj drobnega gospodarstva, — iz sredstev OZD, ki sodelujejo pri poinvestiranju v nove obratovalnice oz. razširitve in modernizacije starih, — iz sredstev bank za kreditiranje razvoja drobnega gospodarstva. 18. člen Izvajanje tega dogovora spremlja Odbor za drobno gospodarstvo, ki po potrebi, najmanj pa enkrat letno poroča udeležencem o izvajanju tega dogovora. 19. člen Podpisniki se obvezujemo, da bomo obveznosti iz tega dogovora začeli uresničevati takoj po podpisu. Postopek za spremembe in dopolnitve dogovora se lahko začne, na predlog kateregakoli podpisnika in se spelje po istem postopku kot je bil dogovor sprejet. 20. člen Dogovor se objavi v Uradnih objavah pomurskil} občin, ko ga podpišejo navedeni podpisniki. Do meseca marca 1984 je dogovor podpisalo vseh 60 podpisnikov. • Številka: 30-6/83-3 V M. Soboti, 2/3-1984 12. število družinskih članov — 2 člana 2 — 3 člani ' 4 — 4 člani • 6 — 5 članov 9 — za vsakega nadaljnjega člana še 4 13. Udeleženec, ki namensko varčuje za gradnjo stanovanjske hiše, če je varčevanje sklenjeno pred razpisom natečaja 30 2. Pri oddaji Zemljišča za gradnjo obrtnih delavnic se razen v 1. členu na-■ vedenih kriterijev upošteva še: 1. za dejavnost, ki je v občini opredeljena kot deficitarna 20 2. za servisne dejavnosti 20 3. Ta merila in kriteriji pričnejo veljati osmi dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Murska Sobota, dne 15. 3. 1984 Predsednik skupščine SIS za cestno in komunalno dejavnost občine Murska Sobota . Viktor Vrečič, 1. r. 63 Na podlagi 4. odstavka 13. člena odloka o upravljanju m razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Murska Sobota (Ur. objave pomurskih občin št. 31/78) je skupščina Samoupravne interesne skupnosti za cestno in komunalno dejavnost občine Murska Sobota na seji, dne 14. 3. 84 sprejela SKLEP o valorizaciji meril za določitev stroškov za pripravo in opremo stavbnih zemljišč za neusmerjeno gradnjo v mestu Murska Sobota 1. Stroški priprave in opreme zemljišča določeni z merili za določitev stroškov za pripravo in opremo stavbnih zemljišč za neusmerjeno gradnjo v mestu Murska Sobota (Ur. objave št. 8/79) in valorizacijo navedenih meril (Ur. objave št. 15/83) valorizirani na osnovi poprečnega povečanja gradbenih stroškov na dan 1. 10. 1983 znašajo: A Stroški priprave stavbnih zemljišč 1. Za gradnjo individualnih stanovanjskih hiš in,obrtnih delavnic 32,67 din/kv. m stavbnega zemljišča 2. Za gradnjo trgovskih in gostinskih objektov ter drugih poslovnih prostorov 175,94 din/kv. m stavbnega zemljišča. B Stroški opreme 1. Za gradnjo individualnih hiš in obrtnih delavnic — kanalizacija 439,66 din/kv. m — vodovod 334,92 din/kv. m — električno omrežje 76,96 din/kv. m > — ceste 608,60 din/kv. m — telefonsko omrežje 93,28 din/kv. m skupaj: 1.553,42 din/kv. m 1 zgrajene koristne površine 2. Za gradnjo trgovskih in gostinskih objektov ter drugih poslovnih prostorov — kanalizacija — vodovod — električno omrežje — ceste — telefonsko omrežje Skupaj: 549,56 din/kv. m 418,64 din/kv. m 96,21 din/kv. m 760,74 din/kv. m 116,61 din/kv. m 1.941,76 din/kv. m zgrajene koristne poslovne površine. 2. Z dnevom, ko začne veljati ta sklep, se preneha uporabljati valorizacija meril za določitev stroškov za pripravo in opremo stavbnega zemljišča za neusmerjeno gradnjo vTnestu Murska Sobota objavljena v Uradnih objavah pomurskih občin št. 15/83. 3. Ta sklep začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnih objavah pomurskih občin. Predsednik skupščine SIS za cestno in komunalno dejavnost občine Murska Sobota V4KTOR VREClO Viktor Vrečič, 1. r. 64 Na podlagi 4. odstavka 13. člena odloka o upravljanju in razpolaganju s stavbnim zemljiščem v občini Murska Sobota (Ur. objave št. 31/78) je skupščina Samoupravne interesne skupnosti za cestno in komunalno dejavnost občine Murska Sobota ha seji, dne 14. 3. 1984 sprejela 4. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela se obvezujejo, da bodo s tem sporazumom določena sredstva odvedle vsako leto po zaključnem računu, vendar najpozneje do 30. aprila na žiro račun tiste krajevne skupnosti, kjer ima delavec stalno prebivališče. Delovni ljudje, ki z osebnim delom opravljamo gospodarsko in poklicno dejavnost, se zavezujemo, da bomo v 30 dneh po opravljeni odmeri davčne uprave odvedli sredstva na žiro račun krajevne skupnosti, kjer ima stalno prebivališče delavec oz. nosilec gospodarske ali poklicne dejavnosti. X 5. člen Temeljne in druge organizacije združenega dela ter skupnosti sprejemamo obvezo, da bomo v primeru, če v posameznem letu ne bi ustvarili dovolj čistega dohodka za pokritje obveznosti do krajevnih skupnosti po tem sporazumu, zaostanek odvedli po zaključnem računu tistega naslednjega leta, ko nam bo čisti dohodek objektivno omogočal izpolnitev obveznosti. 6. člen . Podlaga za združevanje po tem sporazumu so srednjeročni dogovori in plani.razvoja krajevnih skupnosti ter lastni plani. Letne plane, izdelane na podlagi srednjeročnih programov, sprejmejo krajevne skupnosti najkasneje do 1. decembra za prihodnje leto ter jih skupno s poročilom o realizaciji programa za tekoče leto dostavijo odboru podpisnikov. 7. člen Delovni ljudje in občani.v krajevnih skupnostih se obvezujejo, da bodo zbrana sredstva namenili za uresničevanje programov in planov razvoja krajevnih skupnosti, zlasti pa: — za zagotavljanje pogojev za delovanje samoupravljanja, dr,užbe-rlbpolitičnih in družbenih organizacij ter društev na območju krajevne skupnosti,' — za investicijska dela po prioritetnem redu, — za vzdrževanje komunalnih objektov in naprav krajevnega pomena in — za sofinanciranje dejavnosti ljudske obrambe in družbene samozaščite. 8. člen Udeleženci samoupravnega sporazuma se dogvorijo za svoj organ, ki bo spremljal izvajanje sporazuma — odbor podpisnikov. Odbor podpisnikov ima 15 članov, ki jih imenujejo: krajevne skupnosti — Radenci, Kapela — 1 delegata — Radgona, Črešnjevci—Zbigovci — 1 delegata — Videm ob Ščavnici, Spodnji Ivanjci — 1 delegata — Negova, Spodnja Ščavnica — 1 delegata a , — Stogovci, Apače-— 1 delegata delovne organizacije — Gorenje-Elrad — 1 delegata — Avtoradgona — 1 delegata — Kmetijski kombinat — 1 delegata — Mercator-SJoga — delegata — Lina Apače — 1 delegata — Radenska — 1 delegata Delovni ljudje, ki samostojno opravljajo z osebnim delom s sredstvi v lasti občanov gospodarsko in poklicno dejavnost ter pri njih zaposleni delavci — 1 deletata občinska konferenca SZDL G. Radgona — 1 delegata občinski svet zveze sindikatov G. Radgona — 1 delegata in izvršni svet skupščine občine G. Radgona — 1 delegata. Na prvi seji se izmed članov odbora izvoli predsednik. 9. člen Odbor podpisnikov ima predvsem naslednje naloge: — skrbi za pravilno in pravočasno 'uresničevanje samoupravnega sporazuma, — obravnava predložene programe in plane razvoja krajevnih skupnosti in ’ - — obvešča udeležence sporazuma in javnost o realizaciji samoupravnega sporazuma ter opravlja druge potrebne naloge, ki se nanašajo na realizacijo tega sporazuma. 10. člen Ta samoupravni sporazum začne veljati, ko ga sprejmeta dve tretjini udeležencev, uporablja pa se od 1/1-1984 dalje. Z dnem, ko začne veljati ta sporazum preneha veljati samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za financiranje programov in planov krajevnih skupnosti v občini G. Radgona za obdobje 1981 —1985 z . dne 9/12-1980. Številka: 400-3/83-IS . . G. Radgona, dne 15/3-1984 PODPISNIKI STRAN 20 VESTNIK, 29, MAREC 1984 66 Na podlagi 74. člena ustave SR Slovenije in 10. člena samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za financiranje programov in planov krajevnih skupnosti v občini G. Radgona je odbor podpisnikov samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za financiranje programov in planov krajevnih skupnosti v občini G. Radgona na seji, dne 11/1-1984, sprejel SKLEP o ugotovitvi, da je sklenjen samoupravni sporazum o združevanju in upo-; rabi sredstev za financiranje programov in planov krajevnih skupnosti v občini G. Radgona 1. Odbor podpisnikov samoupravnega sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za financiranje programov in planov krajevnih skupnosti v občini G. Radgona ugotavlja, da je samoupravni sporazum d združevanju in uporabi sredstev za financiranje programov in planov krajevnih skupnosti v občini G. Radgona sklenjen, ker ga je sprejelo več kot dve tretjini udeležencev. 2. Samoupravni sporazum o združevanju in uporabi sredstev za financi-■ ranje programov in planov krajevnih skupnosti v občini G. Radgona in ta sklep se objavita v Uradnih objavah občin Pomurja. Številka: 400-3/83 G. Radgona, dne 15/3-1984 PREDSEDNIK odbora podpisnikov samouprav, sporazuma o združevanju in uporabi sredstev za financiranje programov in planov KS v občini G. Radgona Marjan PIRC bor za uveljavljanje pravic .upošteva vpliv otrokove prizadetosti, socialni položaj družine oziroma razloga, zavoljo katerih je otrok, ki ima edinega hranilca, v težjem socialnem položaju. 5. Občan ki s člani svoje družine živi na kmetijskem posestvu sorodnika, po katerem ima katerikoli član njegove družine pravico do zakonitega dedovanja se šteje, da ima dohodek iz kmetijske dejavnosti. Višina dohodka iz kmetijske dejavnosti iz prejšnjega odstavka t? točke se ugotovi tako, da se dohodek iz kmetijske dejavnosti deli na lastnike posestva in člane njegove družine, ki jih je on dolžan preživljati ter na občanovo družino, če občan ne dokaže, da tega dohodka nima. 6. Za družinske člane se šteje občan, pri katerem otrok živi oziroma spada, njegov zakonec oziroma oseba, ki živi z občanom v življenjski skupnosti, otroci in stari starši. Stari starši se štejejo za družinske člane, če so brez lastnih sredstev za preživljanje -ali imajo lastna sredstva za preživljanje, vend,ar njihovi povprečni mesečni dohodki skupaj s katastrskim dohodkom ne presegajo življenjske stroške v znesku 8.539 dih za oba starostnika. Dohodki enega od starih staršev pri upoštevanju povprečnega mesečnega dohodka iz prejšnjega odstavka te točke, se delijo na dva starša. Enako načelo velja tudi tedaj, kadar imata oba starša dohodek. 7. Pravica do denarne pomoči in povečane denarne pomoči se ugotavlja na osnovi dejanskega položaja družine, v kateri.otrok živi, oz. spada, oziroma na osnovi dejanskega socialnega položaja otrok. Odbor za uveljavljanje pravice lahko neglede na določbo 1. točke teta sklepa po svobodnem preudarku dodeli denarno pomoč ali pa jo odreče, če ugotovi, da živi otrok v težjih ali ugodnejših sooialnih razmerah. ; 8. Odbor za uveljavljanje pravic lahko dodeli otroku, ki živi na območju občine enkratno, večkratno ali stalnopomoč v denarju ali funkcionalni obliki. Pri presoji upravičenosti do te pomoči odbor za uveljavljanje pravic upošteva okoliščine, v kateri otrok živi in,dostopnost do vzgojno-varSjtvenih storitev. • ' 9. Denarna pomoč se praviloma izplačuje roditelju, drugi fizični ali pravni osebi, ki pretežno skrbi za otroka. 10. Občani, ki denarno pomoč že prejemajo, morajo vložiti zahtevek na obrazcu SP-2 ,,Sporočilo o spremembah podatkov v vlogi za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic”, v 15 dneh po objavi tega sklepa v Uradnih objavah pomurskih občin, pri Občinski skupnosti otroškega varstva oz. pri Centru za socialno delo Gornja Radgona, sicer se jim s 1. majem 1984 ustavi izplačevanje denarne pomoči in povečane denarne pomoči brez izdaje ugotovitev. 11. Ta sklep se objavi v Uradnih objavah pomurskih občin in začne veljati s 1. majem 1984. Predsednica skupščine Občinske skupnosti otroškega varstva 4 Gornja Radgona Anica ŠEGULA-MATVOS 1. r. 68 Na podlagi 265. člena Statuta občine Lendava (Ur. objave Pomurja, št. 31/81) ter 88. člena Poslovnika Skupščine občine Lendava, je Skupščina občine Lendava na seji zbora združenega dela, zbora krajevnih skupnosti in družbenopolitičnega zbora, dne 17. 2. 1984 sprejela PRAVILNIK o ravnanju z gradivi zaupne narave ji. SPLOŠNE DOLOČBE 1. člen S tem pravilnikom se ureja način ravnanja z akti in drugimi gradivi (v nadaljnjem besedilu: gradiva), ki vsebujejo podatke zaupne narave. Kot podatek zaupne narave se štejejo gradiva, ki so državna tajnost, uradna tajnostih vojaška tajnost. » 2. člen Kot državna, uradna ali vojaška tajnost se smatrajo gradiva take vse-ibine, katere odkritje bi utegnilo škodovati varnosti države, ljudski obrambi in oboroženim silam, ali bi ogrozilo izvajanje politike Skupščine SFRJ, Skupščine SR Slovenije, oziroma bi lahko povzročilo škodljive politične in gospodarske posledice. Predstavniki sredstev javnega obV^Žama 'lahko prisostvujejo sejam zborov oz. delovnih teles, kadar le-ti obravnavajo gradivo, ki je državna, vojaška ali uradna tajnost, če tako sklene zbor oz. delovno telo. O takem vprašanju smejo predstavniki sredstev javnega obveščanja dajati za javnost le tako obvestilo, za katero tako sklene zbor oz. delovno telo. 23. člen Obravnava gradiv zaupne narave na sejah zborov in na sejah delovnih teles ter magnetogrami, stenogrami in zapisniki, poročila in druga gradiva s teh obravnav imajo isto vrsto tajnosti in stopnjo zaupnosti kot gradivo, ki je obravnavano. Ce se na isti seji poleg drugih, javnosti dostopnih gradiv, obravnavajo tudi gradiva zaupne narave, je potrebno o obravnavi takega gradiva sestaviti poseben zapisnik. V. ODGOVORNOST ZA KRŠITVE VAROVANJA TAJNOSTI V skladu z načeli družbene samozaščite je. vsak delegat in delavec služb skupščine občine in upravnih organov občine Lendnva odgovoren za izvajanje določb tega pravilnika. Kršitev tega pravilnika ima lahko za delegate in za delavce strokovnih služb SO in IS ter za delavce upravnih organov občine za posledico kazensko odgovornost v skladu z predpisi, ki določajo kazniva dejanja in disciplinsko odgovornost za delavce strokovnih služb SO in IS ter upravnih organov 6bčine skladno s samoupravnimi splošnimi akti. Postopek za ugotovitev odgovornosti zaradi kršitve tega pravilnika prične za delegate skupščine občine oz. druge prejemnike gradiv predsednik skupščine občine Lendava oz. predsedniki zborov, za delavce strokovne službe SO in IS ter upravnih organov občine pa funkcionarji, ki . vodijo te organe. VI . KONČNA DOLOČBA 25. člen Ta pravilnik začne veljati 30. marca 1984. * Številka: 021-1/84-1 Datum: 17. 2. 1984 . * Predsednik Skupščine občine Lendava Mirko Hajdinjak, I. r. — 2 dni dela v koledarskem letu za vsa kmetijska gospodinjstva nad '5 ha zemlje ali nadomestilo 1.000,00 dinarjev Ta znesek sme svet krajevne skupnosti Videm ob Šavnici vsako leto valorizirati. 4. člen Samoprispevek iz osebnih dohodkov in pokojnin obračunavajo in nakazujejo izplačevalci, samoprispevek iz novega katasterskega dohodka in dohodka občanov, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske ali negospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve pa obračunava in nakazuje uprava za družbene prihodke SO Gornja Radgona. Samoprispevek, ki so ga dolžni plačevati delavci na začasnem delu v tujini le tega poravnajo v dveh letnih obrokih. Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz samoprispevka v določenem roku, se njihova obveznost prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov. 5. člen Sredstva, ki se zbirajo od samoprispevka se nakazujejo na posebnj žiro račun KS: 51910-842-008-8836 pri SDK Gornja Radgona z označbo ,,KS Videm ob Ščavnici — samoprispevek”. Temeljne organizacije združenega dela so dolžne pri skupnem nakazovanju samoprispevka predložiti sezname delavcev zaposlenih iz območja KS Videm ob Ščavnici. Nadzor nad zbranimi in odvedenimi sredstvi na račun KS Videm ob Ščavnici vodi SDK in Uprava za družbene prihodke občine Gornja Radgona. . 6. člen Nadzor nad zbiranjem in uporabo sredstev iz samoprispevka ter izvajanje referendumskega programa opravlja svet KS in o tem najmanj enkrat letno poroča skupščini KS ter krajanom na krajevno običajen način. 7. člen O zbiranju in uporabi sredstev samoprispevka se po izteku obdobja, za katerega je razpisan samoprispevek, sestavi zaključni račun in poročilo, ki se obravnava na zborih občanov in ga sprejme skupščina KS. 8. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih Občin, uporablja pa se od 1. 5. 1984. PREDSEDNIK SKUPŠČINE KRAJEVNE SKUPNOSTI VIDEM OB ŠČAVNICI Anton MEŽNARlC 1. r. 70 Na podlagi 2. člena Zakona osamoprispevku (Ur. list SRS štev. 3/73 in ustreznih določilih Zakona o referendumu (Ur. list SRS št. 29/79 ter 29. člena Statuta krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici je skupščina krajevne ckufJhosti Videm ob Ščavnici na seji dne 5. 2. 1984 sprejela SKLEP O UVEDBI DODATNEGA KRAJEVNEGA SAMOPRISPEVKA ZA DEL OBMOČJA KRAJEVNE SKUPNOSTI VIDEM OB ŠČAVNICI, ZA VASI STARA GORA IN TERBEGOVCI l.člen Na podlagi odločitve vaščanov vasi Stara gora in Terbegovci, KS Videm ob Ščavnici na referendumu dne 11. 3. 1984 se uvede dodatni krajevni samoprispevek za ta del območja krajevne skupnosti Videm ob Ščavnici in sicer za: Sredstva zbrana z dodatnim samoprispevkom še bodo porabila za modernizacijo ceste na Stari gori. 2. člen Dodatni krajevni samoprispevek se uvaja za dobo petih let od 1.5. 1984 do 30. 4. 1989 3. člen Zavezanci dodatnega krajevnega samoprispevka so občani s stalnim bivališčem na območju vasi Stara gora in Terbegovci. Višina samoprispevka znaša: . — 1 % od neto OD Rpsameznega zavezanca iz delovnega razmerja — 3 % od novega katasterskega dohodka — 2 % od čistega dohodka občanov, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske ali negospodarske dejavnosti in intelektualne storitve < — 1 % od pokojnin, razen od pokojnin z varstvenim dodatkom 4. člen Dodatni samoprispevek iz osebnih dohodkov in pokojnin obračunavajo in nakazujejo izplačevalci, samoprispevek iz novega katasterskega dohodka in dohodka občanov, ki samostojno opravljajo obrtne in druge gospodarske ali negospodarske dejavnosti ter intelektualne storitve pa obračunava in nakazuje uprava za družbene prihodke SO Gornja Radgona. 3. člen Uporabniki gradiv zaupne narave so dolžni varovati državno, uradno oziroma vojaško tajnost, za katero soizvedeli iz gradiv iz 2. člena in so dolžni ukreniti vse, da gradiva ne pridejo v roke nepooblaščenih oseb. Dolžnost varovanja tajnosti in zaupnosti traja dotlej, dokler organ, ki je pripravil oziroma predloži gradivo, s posebnim sporočilom v pisni obliki ne sporoči, da gradivo ni več zaupne narave, če že ob pripravi oziroma predložitvi gradiva ni določil rok, po katerem gradivo izgubi značaj tajnosti oziroma zaupnosti. II. vrste tajnosti in stopnje zaupnosti za gradiva, ki SE PRIPRAVLJAJO v SKUPŠČINI OBČINE LENDAVA x 4. . člen Gradiva zaupne narave iz 2. člena tega pravilnika se razvrščajo, glede ■na vrsto tajnosti, na državno tajnost, na uradno tajnost in na vojašk&taj-nost. Gradiva, ki so uradna ali vojaška tajnost pa se glede na stopnjo zaupnosti razvrščajo na strogo zaupna in na zaupna gradiva ter na gradiva za interno uporabo. Gradiva, označena kot državna tajnost ali kot uradna tajnost — strogo zaupno; ali kot vojaška tajnost strogo zaupno, morajo biti oštevilčena; 5. člen Gradiva, označena kot državna tajnost, so tista gradiva, ki so z vidika ljudske obrambe, državne varnosti in zunanjepolitične dejavnosti taka gradiva, da bi odkritje njihove vsebine lahko imelo težke posledice za varnost in obrambo države. 6. člen Za uradno tajnost se štejejo gradiva s podatki, katerih odkritje bi imelo hude posledice za obrambne, politične ali gospodarske kori sli družbene skupnosti, oziroma podatki, ki so z zakonom ali drugimi predpisi, splošnim aktom ali s sklepom pristojnega organa razglašeni za uradno tajnost. 7. člen , . Vojaška tajnost so podatki o oboroženih1 silah, o načrtih in pripravah oboroženih sil, o sredstvih oborožitve in vojaški opremi, o vojaških objektih in napravah, ter vsi drugi podatki, ki se nanašajo na dejavnost oboroženih sil, za katere se oceni, da bi imeli škodljive posledice za oborožene sile in njihove priprave za obrambo države, če bi bili odkriti. 8. člen Stopnja zaupnosti posameznih gradiv, ki so uradna ali vojdška taj-l nost, se določi glede na njihovo naravo, njihov pomen za varnost in obrambo države, za politične in gospodarske interese države in glede na škodljive posledice, ki bi nastopile, če bi za vsebino gradiv zvedele nepooblaščene osebe. 9. člen Vrsta tajnosti in stopnja zaupnosti gradiv se določi, ko se začne s pripravo gradiv. Vsako gradivo, ki predstavlja državno tajnost, uradno tajnost ali vojaško tajnost, se mora označiti z odgovarjajočo označbo, ki vsebuje vrsto tajnosti in stopnjo zaupnosti. Gradiva, ki so zaupna, ker vsebujejo za ljudsko obrambo pomembne podatke, morajo poleg vrste tajnosti in stopnje zaupnosti iz prejšnjega odstavka biti še označena z oznako ,,Ljudska obramba”.. Vrsta tajnosti in stopnja zaupnosti se označujeta v desnem zgornjem kotu gradiva. 10. člen Za gradiva, ki se pripravljajo v Skupščini občine Lendava in njenih komisijah ter v zborih Skupščine občine Lendava in njihovih delovnih telesih, določijo vrsto tajnosti in stopnjo zaupnosti predsednik Skupščine občine Lendava, predsedniki zborov Skupščine občine Lendava in predsedniki delovnih teles skupščine in zborov, vsak iz svojega delovnega področja. Funkcionarji iz prvega tega člena odločajo o spremembi vrste tajnosti in stopnje zaupnosti, kakor tudi o prenehanju tajnosti gradiva, kolikor niso o tem že odločili, ko se je začelo s pripravo takega gradiva. 1L člen Vsak, ki pripravlja gradivo, ki je državna, uradna ali vojaška tajnost, mora v okviru svojih pravic in dolžnosti skrbeti, da-sota gradiva v postopku izdelave, razmnoževanja, evidentiranja, odpošiljanja in shranjevanja ustrezno zavarovana. Osebe iz prvega" odstavka tega člena so se dolžne ravnati po določilih lega pravilnika. Ce ugotovijo, da so bila določila pravilnika kršena, so dolžni ukrepati oziroma predlagati vse potrebne ukrepe za zavarovanje gradiv in za ugotovitev odgovornosti. 12. člen Za označevanje gradiv zaupne narave, ki se pripravljajo v SO Lendava in za zavarovanje njihove tajnosti v smislu določb tega pravilnika so odgovorni funkcionarji upravnih organov oz. vodje služb, v katerih delovno področje spada zadeva, sekretarji zborov in sekretar skupščine občine Lendava. III RAVNANJE Z GRADIVI ZAUPNE NARAVE, KI JIH POŠLJEJO SKUPŠČINI OBČINE DRUGI ORGANI IN ORGANIZACIJE 13. člen " Gradiva, ki jih Skupščini občine Lendava, zborom Skupščine, delovnim telesom skupščine in zborom pošljejo Skupščina SFRJ, Skupščina SRS, Izvršni svet Skupščine SR Slovenije, in drugi organi in organizacije (v nadaljnjem besedilu: organi in organizacije) kot državno tajnost, kot uradno tajnost ali kot vojaško tajnost, ohranijo vrsto tajnosti in stopnjo zaupnosti vse dotlej, dokler organi oziroma organizacije te ne spremenijo s posebnim sporočilom v pisni obliki, če niso že ob predložitvi določili rok, po katerem gradivo izgubi značaj zaupnosti oziroma dotlej, dokler predlagatelj tega gradiva ne objavi javnosti. 14. člen Gradiva zaupne narave, ki so poslana na ime funkcionarja Skupščine občine, sprejema in odpira naslovnik. Gradiva zaupne narave, naslovljena na Skupščino občine Lendava, zbore skupščine in njena delovna telesa, sprejema in odpira sekretar Skupščine občine oziroma oseba, ki jo pooblasti sektretar skupščine. Funkcionarji iz prejšnjih dveh odstavkov določijo nadaljnji postopek z gradivi zaupne narave. 15. člen ' . Gradiva, ki jih pošljejo skupščini drugi organi ali organizacije kot državno..tajnost ali kot uradno oziroma vojaško tajnost — strogo zaupno, se ne. smejo razmnoževati brez prejšnjega soglasja organa ali organizacije, ki pošilja gradiva^^ IV. UKREPI ZA ZAVAROVANJE GRADIV ZAUPNE NARAVE Ifi.člen Ukrepi za zavarovanje gradiv zauphe.narave obsegajo: 1. poseben način seznanjanja delegatov z gradivi zaupne narave; 2. posebne predpise za sprejemanje, evidenco, uporabo, razmnoževanje, obravnavo, pošiljanje, hrambo in uničevanje gradiv, ki so državna ali uradna tajnost. ' 17. člen Gradiva, ki imamo značaj državne tajnosti oziroma uradne ali' vojaške tajnosti s stopnjo strogo zaupno in so se obravnavala na sejah zborov in njihovih delovnih teles, se ne navedejo v dnevnem redu sklica seje, kolikor o tem predsedstvo Skupščine občine Lendava ne odloči drugače. 18. člen Z gradivom, ki je državna tajnost se seznanijo delegati, katerim je namenjeno, v določenih prostorih Skupščine Občine Lendava. Ce je izjemoma potrebno poslati gradivo iz prvega odstavka tega člena določenemu funkcionarju Skupščine občine ali delegatu Skupščine občine izven prostorov Skupščine občine, se tako gradivo pošlje v zapečateni ovojnici in po kurirju. Gradivo iz prvega odstavka tega člena morajo unorabniki po uporabi vrniti pooblaščenemu delavcu služb skupščine, ki ga za to določi vodja i sektorja skupščinske administracije. Gradivo iz prvega odstavka tega člena ni mogoče pošiljati po pošti. 19. člen Gradivo, ki je Uradna ali vojaška tajnost s stopnjo strogo zaupno in je namenjeno delegatu, ki se bo udeležil seje zborov oz. sej delovnih teles skupščine in zborov se pošlje po kurirju delegatom DPZ, individualnim poslovodnim organom za delegate zbora združenega dela oz. predsednikom svetov KS za delegate zbora krajevnih skupnosti ali pa se delegati z njim seznanijo v prostorih skupščine občine Lendava. ■ Individualni poslovodni organ oz. predsednik sveta KS seznani delegate z gradivom, obenem pa jih opozori na stopnjo zaupnosti in dolžnosti varovanja tajnosti, individualni poslovodni organ oz. predsednik sveta KS izroči nato gradivo delegatu, ki se bo udeležil seje zborov Skupščine, le-ta pa je dolžna po končani obravnavi gradivo vrniti sekretarju zbora na sami seji. ■' y primeru odsotnosti delegata na seji, ko se obravnava gradivo iz 1. odstavka tega člena, je individualimi poslovodni organ oz. predsednik sveta dolžan v roku enega tedna po seji zbora na katerem je bilo gradivo obravnavano osebno izročiti to gradivo sekretarju skupščine občine Lendava. 20. člen Gradivo, ki je uradna ali vojaška tajnost s stopnjo zaupno ali za interno uporabo in bo obravnavano na seji zborov in njihovih delovnih teles, se pošlje predsednikom in članom delovnih teles, delegatom DPZ, vodjem skupin delegatov za ZZD in za ZO pa v tolikih izvodih, kolikor delegatov pošlje skupina na sejo zbora. Gradivo iz prejšnjega odstavka se pošlje po pošti priporočeno v zapečateni ovojnici, odvisno od tajnosti pa tudi s povratnico. Gradivo je potrebno na seji zbora oz. delovnega telesa vrniti sekretarju zbora oz. dr drugemu pooblaščenemu delavcu. * 21. člen Kadar se deletat posvetuje o gradivu zaupne narave, mora tistega s katerim se posvetuje, opozoriti, da gre za podatke zaupne narave in jih je potrebno varovati. Razgovori o gradivu zaupne narave ne smejo potekati preko tehničnih komunikacijskih sredstev. 22. člen Gradiva, ki so državna tajnost, uradna tajnost ali vojaška tajnost’, se smejo obravnavati na sejah zborov ali na sejah delovnih teles samo brez navzočnosti javnosti. STRAN 19 VESTNIK, 29. MAREC 1984 Dodatni samoprispevek, ki so ga dolžni plačevati delavci na začasnem delu v tujini le tega poravnajo v dveh letnih obrokih. Od zavezancev, ki ne izpolnjujejo obveznosti iz dodatnega samoprispevka v določenem roku, se njihova obveznost prisilno izterja po predpisih, ki veljajo za izterjavo prispevkov in davkov. 5. člen Sredstva, ki se zbirajo od dodatnega samoprispevka se nakazujejo na posebni žiro račun KS: 51910-842-008-8836 pri SDK Gornja Radgona z označbo »KS Videm ob Ščavnici —samoprispevek«. Temeljne organizacije združenega dela so dolžne pri skupnem nakazovanju dodatnega samoprispevka predložiti sezname delavcev zaposlenih iz območja KS Videm ob Ščavnici oziroma vasi Stara gora, Terbegovci. Nadzor nad zbranimi in odvedenimi sredstvi na račun KS Videm ob Ščavnici vodi SDK in Uprava za družbene prihodke občine Gornja Radgona. 6. člen Nadzor nad zbiranjerif in uporabo sredstev iz samoprispevka — (dodatnega) ter izvajanje referendumskega programa opravlja svet KS in o tem najmanj enkrat letno poroča skupščini KS ter krajanom na krajevno običajen način. 7. člen O zbiranju in uporabi sredstev dodatnega samoprispevka se po izteku obdobja, za katerega je razpisan dodatni samoprispevek, sestavi zaključni račun in poročilo, ki se obravnava na zborih občanov in ga sprejme'skupščina KS. 8. člen Ta sklep začne veljati z dnem objave v Uradnih objavah pomurskih občin, uporablja pa se od 1. 5. 1984. PREDSEDNIK SKUPŠČINE KRAJEVNE SKUPNOSTI VIDEM OB ŠČAVNICI Anton MEŽNARIČ 1. r. 6. člen Pravico glasovanja na referendumu imajo občani, ki'so vpisani v splošni volilni imenik na območju KS Bogojina — naselje Ivanci in zaposleni občani, ki še niso vpisani v splošni volilni imenik, imajo pa lastnost delavca v združenem delu. 7. člen Volilci glasujejo neposredno in tajno z glasovnico, ki ima naslednje besedilo: ‘ KRAJEVNA SKUPNOST , BOGOJINA naselje Ivanci GLASOVNICA za glasovanje na referendumu, dne 15. 4. 1984 o uvpdbi krajevnega samoprispevka v denarju v naselju Ivanci za obdobje 5 let od 1.5. 1984 do 30. 4. 1989, ki bo znašal: a) v denarju: — 2 % od neto osebnih dohodkov zaposlenih, — 20 % od katasterskega dohodka, ki velja do leta 1983 (brez olajšav) — 2 % od čistega dohodka obrtnikov, — 1 % od pokojnin (razen pokojnin, ki so z zakonom izvzete) — 300,— din mesečno zaposleni v tujini — z denarnim zneskom 3.000,00 dinaijev od obrtnikov pavšalistov. Samoprispevka so oproščene osebe iz 10. člena zakona o samoprispevku. glasujem »ZA« ’ »PROTI« Volilec izpolni glasovnico tako, da obkroži besedo »ZA«, če soglaša z uvedbo samoprispevka oziroma obkroži besedo »PROTI«, če. marca 1984 sprejel UGOTOVITVENI SKLEP o sklenitvi aneksa k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za financiranje nalog splošne ljudske obrambe in družbene'samozaščite L Zborzdruženegp dela skupščine občine Lendava ugotavlja, daje od 7206 zaposlenih delavcev v združenem delu in delovnih ljudi, ki samostojno opravljajo dejavnost z osebnim delom z delovnimi sredstvi v lasti občanov, sklenilo aneks k samoupravnemu sporazumu o združevanju sredstev za financiranje nalog splošne ljudske obrambe in družbene samozaščite 6141 oziroma 85,22 % vseh možnih podpisnikov. Zbor združenega dela tako ugotavlja, daje aneks sklenilo večina podpisnikov in je le ta veljaven. Številka: 402/10 Datum: 26. marca 1984 Predsednik zbora združenega dela • Terezija DONKO. 1. r. STRAN 17 VESTNIK, 29. MAREC 1984