NAPIS NAD ČLANKOM 4 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2018 ANALIZA GLASOVANJA NA PESMI EVROVIZIJE Analiza vpliva geopolitičnih dejavnikov pri glasovanju na Pesmi Evrovizije v letih 2014–2016 IZVLEČEK Pesem Evrovizije je vsakoletno glasbeno tekmovanje predstavnikov radijskih in televizijskih hiš, ki so članice Evropske radiodifuzne zveze in so nahajajo locirane znotraj Evropskega radiodifuznega območja. Glasovanju na prireditvi sta bili pogosto očitani pristranskost in politična obarvanost. V prispevku predstavljamo izsledke analize rezultatov glasovanja na omenjeni prireditvi za obdobje od leta 2014 do leta 2016, za katero smo preučili vpliv geopolitičnih dejavnikov na glasovanje na Pesmi Evrovizije. Ključne besede: politična geografija, Pesem Evrovizije, geopolitični dejavniki, glasovalna pristranskost, Evropa. ABSTRACT »Slovenia, 12 points!« - Analysis of Geopolitical Factors impact on the Voting in the Eurovision Song Contest between 2014 and 2016 The Eurovision Song Contest is a music competition among the representatives of radio and TV stations members of the European Broadcasting Union within the European Broadcasting Area. Over the decades, the contest has gained reputation for being biased and politically motivated. The article presents the findings of the analysis of the results of the Eurovision Song Contest voting between 2014 and 2016, examining how the voting and the contest are affected by geopolitical factors. Key words: political geography, Eurovision Song Contest, geopolitical factors, voting bias, Europe. »Slovenija, 12 točk!« GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2018 | 5 ANALIZA GLASOVANJA NA PESMI EVROVIZIJE Avtorja besedila: MIHA HLEDE, diplomirani geograf in slovenist Gornje Cerovo 8/A, 5211 Kojsko E-pošta: hledemiha@gmail.com MIHA KODERMAN, dr. geografije Fakulteta za humanistične študije Univerze na Primorskem, Titov trg 5, 6000 Koper E-pošta: miha.koderman@fhs.upr.si Avtorja fotografij: ANDRES PUTING, THOMAS HANSES COBISS 1.02 pregledni znanstveni članek P esem Evrovizije ponuja eno zanimivejših zrcal aktualnih in komplek­ snih geopolitičnih odnosov med državami v Evropi ter na njenem obrobju, ki so nastali v bogati evropski zgodovini in po mnenju mnogih tujih raziskovalcev vodijo v neoporekljivo politično pristranskost pri končnem glasovanju (Baker 2015; Carniel 2015; Dekker 2007; García in Tanase 2013; Ginsburgh in Noury 2005; Haan, Dijkstra in Dijkstra 2003; Spierdijk in Vellekoop 2006). Fenomen tega tekmovanja je bil v tujini že precejkrat deležen pozornosti znanstvenega raziskovanja različnih strok (na primer aplikativne matematike, politologije, sociologije in statistike), med­ tem ko v Sloveniji to področje, z izjemo seminarskih oziroma diplomskih nalog Pogačnikove (2005), Mesojedca (2008) in Boštjančičeve (2014) ostaja razmeroma neraziskano. Zgodovina Pesmi Evrovizije in pravila V zgodnjih petdesetih letih prejšnjega stoletja so se po Evropi oblikovale na­ cionalne televizijske mreže. Da bi izboljšale njihovo kakovost in učinkovitost, se je deset držav odločilo, da se povežejo in ustanovijo Evropsko radiodifuzno zvezo (European Broadcasting Union – EBU), ki je pod oznako Evrovizija za­ čela oddajati panevropski televizijski program. Leta 1955 je generalni direk­ tor švicarske televizije Marcel Bezençon predlagal, da bi zveza organizirala in prenašala glasbeno prireditev, s katero bi promovirali izvirno popularno glas­ bo. Na prvem evrovizijskem izboru leta 1956 v Luganu v Švici je sodelovalo le sedem držav, v naslednjih letih pa se jih je pridružilo čedalje več (Haan, Dijkstra in Dijkstra 2003; EBU 2001). Na izboru lahko načeloma sodeluje katera koli država; ključna pogoja sta, da mora izbor v živo prenašati ena od državnih televizij, ki mora biti članica zve­ ze EBU (slika 1), in da država leži znotraj Evropskega radiodifuznega obmo­ čja (European Broadcasting Area – EBA), enega od treh svetovnih območij, ki je pokrito z radijskim in televizijskim signalom (slika 2). To območje na jugu in na vzhodu sega čez ustaljene meje Evrope, kar pojasnjuje, zakaj na Pesmi Evrovizije lahko sodelujeta tudi Izrael in Maroko. Avstralija, ki se je izbora kot tekmovalka doslej udeležila štirikrat (v letih 2015, 2016, 2017 in 2018) pa na njem sodeluje zaradi velike priljubljenosti te prireditve med avstral­ skimi gledalci in tudi zato, ker je avstralska televizija SBS, ki prenaša izbor, članica zveze EBU (Haan, Dijkstra in Dijkstra 2003; European Broadcasting Union 2004–2017c; ITU Radio Regulations 2012–2015; Dearden 2015). Število sodelujočih držav na izboru se je začelo znatneje povečevati po letu 1993. Da prenos prireditve ne bi bil predolg, so morali organizatorji uvesti različne kvalifikacijske metode, kar je pomenilo, da na prireditvi ni bilo več zagotovljenega mesta za vsako državo. Večina se jih je morala kvalificirati sko­ zi regionalne predizbore, razen Nemčije, Francije, Španije in Velike Britani­ je (Haan, Dijkstra in Dijkstra 2003). Te tako imenovane velike štiri države 6 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2018 ANALIZA GLASOVANJA NA PESMI EVROVIZIJE Leta 1997 so v nekaterih sodelujo­ čih državah, naslednje leto pa v vseh, sistem glasovanja strokovnih komisij odpravili in odločitev o zmagoval­ cu prepustili občinstvu. Telefonsko glasovanje je za Pesem Evrovizije po­ menilo novo obdobje, saj je lahko del glasovalnega procesa postal vsak, ki je imel telefon. S tem so se pojavili očit­ ki, da je telefonsko glasovanje nepra­ vično in pristransko, sploh, ko so po koncu hladne vojne na izboru začele sodelovati številne vzhodnoevrop­ ske države, ki jim je predvsem zaradi medsebojnega podeljevanja velikega števila točk pod vplivom geopolitič­ nih dejavnikov (geografska bližina, kulturne podobnosti, prisotnost izsel­ jenskih skupnosti in podobno) pripa­ del glasovalni primat (Haan, Dijkstra in Dijkstra 2003; European Broadca­ sting Union 2004–2017a). Geopolitični okvir Pesmi Evrovizije Pesem Evrovizije so že izvorno zasno­ vali kot politično platformo za pro­ mocijo evropske enotnosti v povojno razdrobljeni Evropi, ki je v okviru hladne vojne jasno izražala zahodno­ evropske vrednote, zato ne čudi, da so ji vseskozi očitali politično obarvanost (Jordan 2010; Carniel 2015). Prvih pet let so na izboru sodelova­ le le države iz zahodnega bloka, leta 1961, v času hladne vojne, pa se jim je pridružila prva socialistična drža­ va, Socialistična federativna republi­ ka Jugoslavija. Tedanji jugoslovanski režim je namreč dovoljeval, da so se vplivi zahodne popularne glas­ be razvijali svobodneje kot v ostalih vzhodno evropskih državah, zato se je predizbor vedno daljši, so leta 2008 uvedli dva predizbora in zdaj priredi­ tev sestavljajo trije večeri (European Broadcasting Union 2004–2017a). Način, kako so skladbe in nastope izva­ jalcev ocenjevali, se je z leti spreminjal. Med letoma 1956 in 1997 so o zmago­ valcih odločali člani strokovnih komi­ sij sodelujočih držav. Vsaka sodelujoča država je imela svojo strokovno komi­ sijo, ki jo je sestavljalo določeno število članov. Ti so svojim najljubšim sklad­ bam podelili določeno število točk, ki so jih nato sešteli v skupen rezultat (Haan, Dijkstra in Dijkstra 2003). namreč v proračun zveze EBU prispe­ vajo velik finančni delež in so zaradi tega vsako leto neposredno uvrščene v finalni večer Pesmi Evrovizije. Vsako­ letno sodelovanje na izboru ima zago­ tovljeno tudi Italija, ker izbor temelji na zamisli italijanskega festivala San Remo (Haan, Dijkstra in Dijkstra 2003; European Broadcasting Union 2004–2017a). Leta 2004 so organizatorji dva veče­ ra pred finalnim izborom uvedli pre­ dizbor in vsem državam, ki so želele sodelovati, omogočili nastop na evro­ vizijskem odru. Ker je bil z leti tudi Slika 1: Zemljevid sveta z označenimi državami, članicami Evropske radiodifuzne zveze (vir: European Broadcasting Union 2014–2017c). Slika 2: Zemljevid sveta z označenim Evropskim radiodifuznim območjem (vir: European Broadcasting Union 2014–2017c). 30° N 40° E GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2018 | 7 ANALIZA GLASOVANJA NA PESMI EVROVIZIJE dijo do naklonjenosti oziroma nena­ klonjenosti na izboru, so prostorski. Med njimi najbolj izstopa dejavnik geografske bližine med državami (Baio in Blangiardo 2014). Nizozem­ ska raziskovalca Spierdijk in Velleko­ op sta ugotovila, da države, ki so blizu ena drugi, težijo k medsebojnemu podeljevanju nesorazmerno velikega števila točk. Med nekaterimi država­ mi, na primer nordijskimi, je zelo jas­ no združevanje in izkazovanje močne pozitivne pristranskosti, pri čemer se oblikuje skupina držav, imenovana blok (Spierdijk in Vellekoop 2006). Zgodovinski dejavniki so povezani z zgodovinskim ozadjem posameznih držav, posebej če so te nekoč in za daljše obdobje pripadale kakšni večji državni entiteti, v kateri so imele stike z drugimi državami in kulturami (na primer Sovjetska zveza, Avstro­Ogr ­ ska, Češkoslovaška in Socialistična federativna republika Jugoslavija). Kulturni dejavniki vključujejo jezi­ kovne in verske dejavnike. Švicarska raziskovalca García in Tanase sta opa­ zovala, kako pogosto so na izboru v obdobju 1997–2013 države glasova­ le druga za drugo, in odkrila močan vpliv kulturne sorodnosti. Z uporabo kazalnika kulturne oddaljenosti (cul- tural distance), ki meri kulturne vred­ note, skupne več državam, sta odkrila močno soodvisnost med 'majhno kulturno razdaljo' (kar pomeni, da imata določeni državi veliko skupnih kulturnih vrednot, kot so jezik, vero­ izpoved, družbene norme, kulturni običaji in podobno) in glasovanjem držav med seboj. Njune ugotovitve predstavlja shema grozdov na sliki 3. vzpodbudila eno težjih geopolitičnih vprašanj zgodnjih let 21. stoletja, in sicer o evropski pripadnosti Turčije (Baker 2015). Do pomembnega preloma je prišlo po razglasitvi rezultatov predizbora leta 2007, ko se med osemindvajsetimi sodelujočimi državami v finale ni uvr­ stila niti ena z zahodnega brega Do­ nave, kar je razvnelo številne kritike z Zahoda in pokazalo, da senca hladne vojne še ni zbledela (Jordan 2010). Zveza EBU je pod težo pritiskov te­ levizijskih hiš zahodne Evrope, ki so trdile, da tekmovanje, vključno s politično obarvanim glasovanjem s pomembnim vplivom izseljenskih skupnosti in sosedskega glasovanja, uhaja izpod nadzora, leta 2008 po­ novno uvedla tudi glasovanje strokov­ nih komisij. Dejstvi, da se je na Pesem Evrovizije vrnila strokovna komisija in so bile države pri žrebu, ki je od­ ločal o tem, v katerem predizboru bodo nastopile, razdeljene v posode, pri čemer so, denimo, med seboj ločili balkanske države, sta potrdili očitke, da je glasovanje na izboru politično oziroma kulturno zaznamovano (Jor­ dan 2010). Geopolitični dejavniki in njihova opredelitev V analizo pristranskosti glasovanja na Pesmi Evrovizije smo vključili vpliv naslednjih geopolitičnih dejavnikov: prostorskih, zgodovinskih, jezikov- nih, kulturnih in verskih, etničnih ter političnih. Najpomembnejši dejavniki, ki vpli­ vajo na odnose med državami in vo­ Jugoslavija Pesmi Evrovizije pridružila precej pred njimi (Lamparski 2015; Vuletic 2007). Ostale vzhodnoevrop­ ske države so na izboru začele sodelo­ vati šele po padcu socialističnega reži­ ma v letih 1989 oziroma 1990, ko so demokratične revolucije na tamkajš­ nje območje prinesle navdušenje nad idealno evropsko enotnostjo in inte­ gracijo (Raykoff 2007). Predvsem v zgodnjih devetdesetih letih 20. stoletja je bila zveza EBU edina evropska organizacija, ki so se ji nekdanje socialistične države sme­ le priključiti. Sodelovanje v njej so uporabljale za izražanje in potrjevanje svojih teženj po evropski integraciji, zato je Pesem Evrovizije začela dobi­ vati politično konotacijo. V trenutku, ko so določene države nekdanjega vzhodnega bloka postale članice zveze NATO in sčasoma tudi Evropske uni­ je, se je pomen izbora zanje zmanjšal, saj so bili njihovi politični cilji doseže­ ni (Lamparski 2015). Pesem Evrovizije je v svoji zgodovi­ ni doživela dve fazi znatnih širitev. Prva se je zgodila leta 1993, ko so se izboru priključile članice nekdanjega Varšavskega pakta, druga pa leta 2004 z uvedbo dodatnega tekmovalnega večera (Baker 2015). Zmage Estoni­ je, Latvije, Turčije in Ukrajine med letoma 2001 in 2004 so nakazovale prihod ''Nove Evrope'' na kulturno in politično sceno (Raykoff 2007). Vse štiri zmagovalne države so bile v 20. stoletju, pa tudi prej, locirane na geo­ političnem obrobju Evrope. Posebno turška priložnost, da leta 2004 gosti izbor in s tem Carigrad začasno posta­ vi v središče evropskega dogajanja, je 8 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2018 ANALIZA GLASOVANJA NA PESMI EVROVIZIJE začeli priseljevati v šestdesetih letih 20. stoletja. Raziskava Spierdijkove in Vellekoopa kaže, da so od leta 1997 oziroma 1998, ko je bilo na izboru uvedeno telefonsko glasovanje, države z velikim številom turških priseljen­ cev, med njimi predvsem Nemčija, Francija in Nizozemska, začele T určiji podeljevati precej večje število točk (Spierdijk in Vellekoop 2006). Ko govorimo o političnih dejavni- kih, mislimo na zunanjepolitične odnose med sodelujočimi državami na izboru. Ti so predvsem zaradi zgo­ dovinskih in ozemeljskih konfliktov med mnogimi državami precej zaost­ reni in vplivajo na potek tekmovanja oziroma negativno pristranskost pri glasovanju. Izrael, denimo, je edina od držav z Bližnjega vzhoda, ki sodeluje na Pesmi Evrovizije, čeprav bi skladno s pravili, ki smo jih omenili pri zgodovini in pravilih izbora, lahko nastopale tudi Znotraj njih lahko najdemo države s podobnim etnolingvističnim izvo­ rom. V spodnjem desnem grozdu držav je Rusija, povezana z mnogimi vzhodnoevropskimi državami, ki so bile nekoč del Zveze sovjetskih so­ cialističnih republik, so pripadnice pravoslavne veroizpovedi, jeziki, ki jih govorijo njihovi prebivalci, so slovan­ ski, v teku zgodovine pa so sprejemale tudi podobne kulturne vzorce. Stan­ dardni primer kulturne sorodnosti sta Grčija in Ciper (Spierdijk in Vel­ lekoop 2006; Gabrič in Režek 2011; García in Tanase 2013; Beauchamp 2016). Na pristranskost pri glasovanju na iz­ boru pomembno vplivajo tudi etnič- ni dejavniki, povezani z izseljenski­ mi skupnostmi v evropskih državah. Ena številčnejših in bolj zastopanih izseljenskih skupnosti v evropskih državah je turška. Največ njenih pri­ padnikov, med 3 in 4 milijonov, živi v Nemčiji (Adin 2016), kamor so se druge, na primer Jordanija, Libanon in Sirija, vendar te nočejo sodelovati skupaj z Izraelom. Z njim so namreč v sporu, povezanim z nastankom izrael­ ske države na ozemlju Palestine (Ma­ toz 2005; Raykoff 2007; Gabrič in Režek 2011; European Broadcasting Union 2014–2017b). Turški vdor v Kirenijo na Cipru leta 1974, ki je bil posledica konfliktov med grško in turško stranjo pri delitvi vlade v novonastali neodvisni Repu­ bliki Ciper, je imel na Pesmi Evrovizi­ je velik vpliv predvsem pri glasovanju Cipra in Grčije za Turčijo. Ciper in Grčija, ki sta zaradi kulturnih vezi, oblikovanih v preteklosti, skleni­ la tesno zavezništvo, si na prireditvi drugdrugemu vselej podelita največje število točk, T určiji pa kar 22 let nista podelila niti ene točke (Bufon 2015, 100; Jordan 2010). Eden bolj razvpitih in očitnih pri­ merov negativne pristranskosti pri glasovanju na izboru je odnos med Armenijo in Azerbajdžanom, ki sta v ozemeljskem sporu zaradi pokrajine Gorski Karabah, ki leži na ozemlju Azerbajdžana, a v njej živi večinsko armensko prebivalstvo. Leta 1991 so Armenci tam izvedli referendum in z veliko večino izglasovali samostoj­ nost, a je, razen Armenije, ni priznala nobena druga država. Med država­ ma so se začeli oboroženi spopadi, ki Gorski Karabah, kljub podpisu pre­ mirja z ruskim posredovanjem, občas­ no še vedno pretresajo (Ferfila 2016). Sprti državi si skoraj nikoli ne podeli­ ta nobene točke, Pesem Evrovizije pa izkoriščata tudi za širjenje svojih poli­ tičnih stališč. Slika 3: Shema združevanja držav, sodelujočih na Pesmi Evrovizije, v bloke (vir: García in T anase 2013). Bosna in Hercegovina Hrvaška Švica Slovenija Makedonija Avstrija Italija Turčija Srbija in Črna Gora Črna Gora Armenija Češka Azerbajdžan Belorusija Izrael Poljska Gruzija Rusija Ukrajina Moldavija Bolgarija Ciper Grčija Portugalska Andora Francija Monako Španija Slovaška Norveška Nizozemska Finska Združeno kraljestvo Belgija Litva Švedska Madžarska Estonija Irska Danska Islandija Malta Latvija Romunija San Marino Nemčija Albanija Srbija Bosna in Hercegovina Hrvaška Švica Slovenija Makedonija Avstrija Italija Turčija Srbija in Črna Gora Črna Gora Armenija Češka Azerbajdžan Belorusija Izrael Poljska Gruzija Rusija Ukrajina Moldavija Bolgarija Ciper Grčija Portugalska Andora Francija Monako Španija Slovaška Norveška Nizozemska Finska Združeno kraljestvo Belgija Litva Švedska Madžarska Estonija Irska Danska Islandija Malta Latvija Romunija San Marino Nemčija Albanija Srbija GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2018 | 9 ANALIZA GLASOVANJA NA PESMI EVROVIZIJE tudi povezave z baltskim blokom (Estonija, Latvija in Litva), · blok držav nekdanje Jugoslavije (Bosna in Hercegovina, Črna gora, Hrvaška, Makedonija, Slovenija in Srbija), · nordijski blok (Danska, Finska, Islandija, Norveška in Švedska) ter · jonski blok (Albanija, Italija in Malta). Opazni sta še dve skupini držav, ki ju lahko označimo kot bloka, v ka­ terem sta močno zastopani armenska in poljska izseljenska skupnost, kar vpliva na to, da Armeniji in Poljski Rezultati Z analizo rezultatov glasovanja na Pes mi Evrovizije med letoma 2014 in 2016 smo ugotovili, da se države de­ jansko združujejo v skupine, ki ustre­ zajo blokovskemu združevanju, kot ga je definiral raziskovalec Anthony Dekker (Dekker 2007). Na podlagi izidov telefonskega glasovanja so to: · vzhodni ali sovjetski blok (Ar­ menija, Azerbajdžan (v ta blok sta obe državi uvrščeni zaradi po­ vezav z drugimi državami in ne njunih medsebojnih preferenc), Belorusija, Izrael, Rusija, Ukra­ jina), znotraj katerega so opazne Analiza rezultatov glasovanja na Pesmi Evrovizije v letih 2014–2016 Metode V analizo rezultatov glasovanja na Pes mi Evrovizije smo vključili izi­ de glasovanja vseh 44 sodelujočih držav na tem izboru v opazovanem triletnem obdobju 2014–2016, ob­ javljene na uradni spletni strani tega tekmovanja. Izdelali smo preglednice z rezultati na obeh ravneh glasovanja – na ravni telefonskega glasovanja in na ravni glasovanja strokovnih komi­ sij – tako za predizbore kot za finalne izbore. Petim državam, prejemnicam največjega števila točk, smo določili številčne vrednosti od 12 do 6, pe­ tim državam, prejemnicam najmanj­ šega števila točk, pa vrednosti od –6 do –12. Pri tem smo za vsako državo izdelali preglednico, iz katere je bilo razvidno, katerim državam podeljuje največ in katerim najmanj točk. Pojasniti moramo, da smo se v analizi skušali čim bolj objektivno poglobiti v najrazličnejše vzroke, ki lahko vpli­ vajo na podeljevanje glasov posamez­ nih držav. Vseeno je treba upoštevati, da so kljub morebitnim geopolitičnim dejavni­ kom rezultati glasovanja v precejšnji meri odvisni od subjektivnih dejavni­ kov, vključujoč pesmi same, njihovo izvedbo in odrsko predstavitev. Ti de­ javniki so sicer težko opredeljivi, ven­ dar nikakor nepomembni za končni rezultat, ne glede na politično, kul­ turno, zgodovinsko ali drugačno po­ vezanost nekaterih držav, udeleženk tekmovanja. Slika 4: Shema podeljevanja točk med državami, ki so na Pesmi Evrovizije sodelovale med letoma 2014 in 2016, ter na podlagi telefonskega glasovanja njihovo združevanje v štiri opaznejše bloke. Legenda oznak: AL – Albanija, AM – Armenija, AT – Avstrija, AU – Avstralija, AZ – Azerbajdžan, BE – Belgija, BA – Bosna in Hercegovina, BG – Bolgarija, BY – Belorusija, CH – Švica, CY – Ciper, CZ – Češka, DE – Nemčija, DK – Danska, EE – Estonija, ES – Španija, FI – Finska, FR – Francija, GE – Gruzija, GR – Grčija, HR – Hrvaška, HU – Madžarska, IE – Irska, IL – Izrael, IS – Islandija, IT – Italija, LT – Latvija, LV – Litva, MD – Moldavija, ME – Črna gora, MK – Makedonija, MT – Malta, NL – Nizozemska, NO – Norveška, PL – Poljska, PT – Portugalska, RS – Srbija, RO – Romunija, RU – Rusija, SE – Švedska, SI – Slovenija, SM – San Marino, UA – Ukrajina, UK – Združeno kraljestvo. Legenda vzhodni/sovjetski blok nordijski blok blok držav nekdanje Jugoslavije jonski blok baltski blok 10 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2018 ANALIZA GLASOVANJA NA PESMI EVROVIZIJE ANALIZA GLASOVANJA NA PESMI EVROVIZIJE Češka je manjša srednjeevropska dr­ žava, katere neuspeh na izboru bi bil lahko povezan tudi s primanjkljajem geopolitičnih dejavnikov, ki bi delo­ vali v njeno korist. Češke izseljenske skupnosti so bolj kot v Evropi zasto­ pane drugod po svetu, njena soseda Slovaška, s katero imata močne zgo­ dovinske, gospodarske in politične vezi, pa na Pesmi Evrovizije v opazo­ vanem obdobju ni sodelovala, s čimer je Češka izgubila potencialno 'zavez­ nico' pri glasovanju (medmrežje 1; medmrežje 2). V obravnavanem obdobju so bile strokovne komisije izrazito pozitivno pristranske do Švedske, na kar najver­ jetneje vpliva kakovost njenih skladb, sploh na produkcijski ravni. Švedski avtorji in producenti so v mednarod­ nem glasbenem svetu zelo uveljavlje­ ni, Švedska pa je tudi tretja največja izvoznica glasbe na svetu in ima na izboru zavidljivo zgodovino uspešnih rezultatov (European Broadcasting Union 2004–2017a). Izidi strokovnih komisij so tako najverjetneje povezani z glasbenimi in ne geopolitičnimi de­ javniki, saj izrazite pozitivne oziroma negativne pristranskosti pri njihovi analizi nismo zaznali. Izjemi sta strokovni komisiji iz Ar­ menije in Azerbajdžana. Člani ar­ menske strokovne komisije so na zadnje mesto pri ocenjevanju vselej postavili azerbajdžanske skladbe, člani azerbajdžanske pa armenske. Čeprav se od njih pričakuje, da bodo pri svojem ocenjevanju objektivni, so člani komisij obeh držav negativno pristranski zaradi političnih dejavni­ kov, natančneje zaradi že omenjenega vija, Nemčija, Nizozemska, Portu­ galska, Romunija, Španija, Ukrajina in Združeno kraljestvo. Glede na re­ zultate glasovanja strokovnih komisij v tej skupini najdemo tudi nekatere države vzhodnega oziroma sovjetske­ ga bloka (Azerbajdžan, Belorusija in Rusija), ki so se jim zdaj pridružile še Avstralija, Ciper in Grčija. Tako kot pri telefonskem glasovanju se je tudi pri glasovanju komisij v celoti ohranil jonski blok z Albanijo, Italijo in Mal­ to, ki se jim je pridružil San Marino. Zanimivo pa je, da je glede na gla­ sovanje strokovnih komisij razpadel blok držav nekdanje Jugoslavije, ki so zdaj razpršene v več parov oziroma skupin. Pri rezultatih telefonskega glasova­ nja močno izstopa Češka, ki je leta 2016 v finalu v kar 34 državah (od 41) na lestvici prejetih telefonskih glasov končala med zadnjimi petimi. države, ki v ta dva bloka spadajo, na­ menjajo večino svojih glasov. V blok z močno zastopano armensko izseljen­ sko skupnostjo se uvrščajo Belgija, Češka, Francija, Gruzija in Nizozem­ ska, v blok, kjer je močan vpliv polj­ ske izseljenske skupnosti, pa Avstrija, Irska, Italija in Združeno kraljestvo. Na sliki 4 je prikazano, kako so si države na podlagi telefonskega glaso­ vanja v obravnavanem obdobju med seboj podeljevale glasove, in kako se na podlagi pozitivne naklonjenosti povezujejo v štiri opaznejše bloke. Zanimivo je, da se je podobna blo­ kovska struktura ohranila tudi pri analizi glasov strokovnih komisij, ki jo prikazuje shema na sliki 5. V isti skupini še vedno najdemo države iz prej omenjenega nordijskega bloka, ki pa so jim priključene še številne druge, in sicer Avstrija, Belgija, Ciper, Češka, Estonija, Izrael, Litva, Molda­ Slika 5: Shema podeljevanja točk med državami, ki so na Pesmi Evrovizije sodelovale med letoma 2014 in 2016, ter njihovo združevanje v štiri opaznejše bloke na podlagi glasovanja strokovnih komisij. Legenda nordijski blok s pridruženimi članicami delni vzhodni/sovjetski blok s pridruženimi članicami jonski blok s San Marinom GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2018 | 11 ANALIZA GLASOVANJA NA PESMI EVROVIZIJE politični dejavnik za nastanek pojava glasovalne pristranskosti je etnični, saj predstavniki izseljenskih skupnosti v evropskih državah bolj množično kot za druge države glasujejo za svo­ je (nekdanje) domovine, ker so nanje čustveno navezani. Opazili smo, da bi lahko imeli na pristranskost pri glaso­ vanju vpliv tudi gospodarski dejavni­ ki, predvsem kar se tiče uvoznega in izvoznega partnerstva med državami ter tujih naložb vanje (na primer velik delež naložb ruskih investitorjev v Gr­ čiji in na Cipru). Pri glasovanju stro­ kovnih komisij z izjemo Armenije in Azerbajdžana, ki gojita medsebojno nenaklonjenost zaradi ozemeljskega konflikta, ne prihaja do opaznejše­ ga pojava negativne pristranskosti. Zdi se, da strokovne komisije skla­ dno s pričakovanji pesmi bolj kot na zvez in je na politični ravni izrazito prorus ko usmerjen (medmrežje 3). Strokovne komisije so izkazovale ne­ gativno pristranskost predvsem do Poljske in Armenije, za kar nismo našli utemeljenih razlogov in predvi­ devamo, da na to bolj vplivajo prej omenjeni subjektivni dejavniki. Sklep Čeprav je Pesem Evrovizije glasbeno­ ­televizijska prireditev, smo z analizo rezultatov glasovanja v letih 2014– 2016, predvsem na ravni telefonskega glasovanja, ugotovili znaten vpliv geo­ političnih dejavnikov. Posledica tega je oblikovanje značilnih glasovalnih blokov: vzhodnega/sovjetskega, nor­ dijskega, jonskega in bloka držav nek­ danje Jugoslavije. Najverjetnejši geo­ konflikta na območju Gorskega Ka­ rabaha (European Broadcasting Uni­ on 2004–2017b). Pri telefonskem glasovanju so bile dr­ žave izraziteje negativno pristranske do Azerbajdžana. Vzrok za to bi lahko bilo pomanjkanje geopolitičnih de­ javnikov, ki bi to državo povezovali z ostalimi sodelujočimi na Pesmi Evro­ vizije. Predstavnikov azerbajdžanske etnične manjšine je namreč v teh državah malo, zgodovina Azerbajdža­ na je povezana predvsem z vzhodno­ evropskimi državami, azerbajdžan­ ščina iz družine turških jezikov ne spada med indoevropskejezike, ve­ čina vernikov pa je muslimanov, kar je v nasprotju s prevladujočim evrop­ skim verskim izročilom. Azerbajdžan prav tako ni član katere od evropskih Pesem Evrovizije je vsakoletno glasbeno tekmovanje predstavnikov radijskih in televizijskih hiš, ki so članice Evropske radiodifuzne zveze in se nahajajo znotraj Evropskega radiodifuznega območja (foto: Andres Puting). NAPIS NAD ČLANKOM 12 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 1/2018 ANALIZA GLASOVANJA NA PESMI EVROVIZIJE večeru kot države, ki jim tradicional­ no namenjajo veliko svojih točk, zato nekaterim rezultatom ne moremo pripisati dovolj visoke stopnje repre­ zentativnosti. šem časovnem obdobju, saj je triletno opazovano obdobje, ki smo ga izbrali za našo analizo, sorazmerno kratek čas. V njem določene države niso so­ delovale ali pa niso sodelovale v istem podlagi geopolitičnih ocenjujejo na podlagi glasbenih dejavnikov. Naj izpostavimo, da bi bilo rezultate glasovanj koristno spremljati v dalj­ Viri in literatura 1. Adin, Y. 2016: The Germany­T urkey Migration Corridor: Refitting Policies for a T ransitional Age. Medmrežje: http://www.migrationpolicy.org/sites/default/files/publications/TCM_Emigration­Germany­FINAL.pdf (25. 11. 2016). 2. Baio, G., Blangiardo, M. 2014: Hard Evidence: is the UK shunned at Eurovision? Spletna stran The Conversation. Medmrežje: http://theconversation.com/hard­evidence­is­the­uk­shunned­at­eurovision­26354 (30. 9. 2016). 3. Baker, C. 2015: Gender and Geopolitics in the Eurovision Song Contest: Introduction. Contemporary Southeastern Europe 2. Medmrežje: http://www.suedosteuropa.uni­graz.at/cse/sites/default/files/papers/baker_gender_and_geopolitics.pdf (16. 11. 2016). 4. Beauchamp, Z. 2016: The Eurovision Song Contest, explained. Novičarski spletni portal Vox. Medmrežje: http://www.vox.com/2016/5/14/11667716/eurovision­song­contest­2016­logo­timberlake (9. 12. 2016). 5. Boštjančič, A. 2014: Evrovizija: od glasbenega tekmovanja do medijskega spektakla kiča in pompa. Diplomsko delo, Oddelek za medijske študije Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem. Koper. 6. Bufon, M. 2015: Osnove politične geografije. Univerzitetna založba Annales. Koper. 7. Carniel, J. 2015: Skirting the issue: finding queer and geopolitical belonging at the Eurovision Song Contest. Contemporary Southeastern Europe: An Interdisciplinary Journal on Southeastern Europe 2. Medmrežje: http://www.suedosteuropa.uni­graz.at/cse/en/carniel (27. 9. 2016). 8. Dearden, L. 2015: Eurovision 2015: Why was Australia allowed to take part in the song contest?. Spletna stran Independent. Medmrežje: http://www.independent.co.uk/arts­entertainment/eurovision/eurovision­2015­australia­is­taking­part­for­the­first­time­but­why­ is­it­allowed­to­compete­10271793.html (30. 9. 2016). 9. Dekker, A. 2007: The Eurovision Song Contest as a 'Friendship' Network. Connections 27. Medmrežje: http://www.insna.org/Connections­ Web/Voume27­3/Dekker.pdf (30. 9. 2016). 10. EBU. 2001: Rules of the Eurovision Song Contest 2002«. Uradna spletna stran zveze EBU. Medmrežje: http://www.ebu.ch/tv­cec_2002_rules.pdf (27. 1. 2017). 11. European Broadcasting Union. 2004–2017a: History. Uradna spletna stran Pesmi Evrovizije. Medmrežje: http://www.eurovision.tv/page/history (27. 1. 2017). 12. European Broadcasting Union. 2004–2017b: Detailed voting results. Uradna spletna stran Pesmi Evrovizije. Medmrežje: http://www.eurovision.tv/page/results (14. 1. 2017). 13. European Broadcasting Union. 2014–2017c: Which Countries Can Take Part?. Uradna spletna stran Pesmi Evrovizije. Medmrežje: http://www.eurovision.tv/page/about/which­countries­can­take­part (27. 1. 2017) . 14. Ferfila, B. 2016. Armenija in Gruzija: Gorata in pozabljena krščanska dragulja, potopljena v muslimanski svet. Svet na dlani. Založba FDV . Ljubljana. 15. Gabrič, A., Režek, M. 2011: Zgodovina 4: učbenik za četrti letnik gimnazije. DZS d. d. Ljubljana. 16. García, D., Tanase, D. 2013: Measuring Cultural Dynamics Through Eurovision Song Contest. Advances in Complex Systems 16. Medmrežje: https://www.sg.ethz.ch/media/publication_files/EurovisionNetworks_1.pdf (9. 12. 2016). 17. Ginsburgh, V., Noury, A. 2005: The Eurovision Song Contest: Is Voting Political or Cultural. CORE Discussion Paper 2005/06. Medmrežje: https://papers.ssrn.com/sol3/papers.cfm?abstract_id=884379 (18. 1. 2017). 18. Haan, M., Dijkstra, G., Dijkstra, P . 2003: Expert Judgement versus Public Opinion – Evidence from the Eurovision Song Contest. Journal of Cultural Economics 29. Medmrežje: http://www.rug.nl/research/portal/files/3004913/03F12.pdf (30. 9. 2016). 19. ITU Radio Regulations 2012–2015: Radio Regulations: Articles. Spletna stran International Telecommunications. Medmrežje: https://www.itu.int/dms_pub/itu­s/oth/02/02/S02020000244501PDFE.PDF (20. 4. 2017). 20. Jordan, P . 2010: The truth about politics at the Eurovision Song Contest. Spletna stran ESC Insight. Medmrežje: http://escinsight.com/2010/11/18/the­truth­about­the­politics­of­eurovision/ (2. 10. 2016). 21. Lamparski, N. 2015: Eurovision: A stage for geopolitical conflicts?. Austria's News in English. Medmrežje: http://www.thelocal.at/20150521/eurovision­a­stage­for­geopolitical­conflicts (2. 10. 2016). 22. Matoz, Z. 2015: Dean Vuletic: »Zame so to največje evropske volitve«. Spletna stran časopisa Delo. Medmrežje: http://www.delo.si/kultura/glasba/dean­vuletic­zame­so­to­najvecje­evropske­volitve.html (27. 10. 2016). 23. Medmrežje 1: http://www.czech.cz/en/Objevte­CR/Fakta­o­CR/Ekonomicka­fakta/Cesi­v­zahranici (22. 3. 2017). 24. Medmrežje 2: https://www.cia.gov/library/publications/the­world­factbook/geos/ez.html (5. 3. 2017). 25. Medmrežje 3: https://www.cia.gov/library/publications/the­world­factbook/fields/2122.html (3. 3. 2017). 26. Mesojedec, M. 2008: Pomen in vloga nacionalnega jezika na tekmovanju za pesem Evrovizije. Diplomsko delo, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 27. Pogačnik, E. 2005: Geografija stereotipov na primeru Evrovizije. Seminarsko delo, Oddelek za geografijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Ljubljana. 28. Raykoff, I. 2007: Camping on the borders of Europe. A Song for Europe: Popular Music and Politics in the Eurovision Song Contest. Routlege. Burlington. 29. Spierdijk, L., Vellekoop, H. M. 2006: Geography, culture and religion: Explaining the bias in Eurovision song contest voting. Empirical Economics 36. Medmrežje: http://doc.utwente.nl/62795/ (5. 10. 2016). 30. Vuletic, D. 2007: The socialist war: Yugoslavia, Cold War politics and the Eurovision Song Contest. A Song for Europe: Popular Music and Politics in the Eurovision Song Contest. Routlege. Burlington.