Informacija 0 SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH GENERALNEGA URBANISTIČNEGA NAČRTA ZA UREDITVENO OBMOČJE OBČINE LJUBUANA ŠIŠKA V ZVEZI S PRIPRAVAMI NA SREDNJEROČNI IN DOLGOROČNI ORUŽBENI PLAN UUBUANA, maja 1979 1.0 Uvod Pri gospodarjenju in prostorom je na ureditvenem področju mesta Ljubljane (GUP) zadnjih 15 let prisotnapraksapearcelnih posegov v prostor in v grajeno strukturo. Da bi se izognile nevarnim posledicam takega početja, hkrati pa omogočile reali-zacijo bližnjih ciljev družbenoekonomskega razvoja v razdobju do izdelave novega GUP-a, so Ijubljanske občine pripravile predlog sprememb in dopolnitev GUP-a in UP-a. Predlog omo-goča hitrejšo ureditev nastalih neskladij in zagotavlja prostor za sprotno realizacijo programov nosilcev razvoja. Gradivo bo v kratkem pripravljeno za javno razgrnitev pri čemer velja poudariti intenzivno sodelovanje vseh nosilcev go-spodarjenja s prostorom pri oblikovanju osnutka tega prostor-skega dokumenta. 2.0 Defovna razgrnitev in javne razprave 2.1 Ugotovitev: - prostor je izredno primeren in dragocen tako za kmetijsko rabo kot za drugo primarno rabo (gramoz, pitna voda), ter posebej za rekreacijo, kjer izstopajo obsavski in obsorski pas, šmarna gora, Rožnik, Polhograjci, Rašica itd., - prisotne so stalne iniciative za nadaljnjo urbanizacijo kot sestavina intenzivnega razvoja posameznih dejavnosti in ce-lote, vsled česar se vse bolj izpostavlja zahteva po kvalitativnem razreševanju konfliktov. - hitra urbanizacija je imela kot posledico tudi intenzivno urba-nistično načrtovanje, tako so praktično pozidane vse površine, ki jih je določil GUP 1966, vključno s takrat programsko neopre-deljenimi rezervati za zazidavo, ki so bili kasneje namenjeni izključno stanovanjski gradnji, S tem je bilo porušeno osnovno ravnotežje med posameznimi dejavnostmi; poznejše spre-membe GUP pa so to nesorazmerje le še potencirale v velikih razmerjih (Podutik, Stanežiče, Tacen-Šmartno-Gameljne). Zato so bile osnovne naloge, katerih razrešitev smo zasledo-vali: - Vzpostavitev porušenega ravnotežja med posamezniki dejav-nosti in - vzpostavitev enakovrednega tretmana ter za rešitev konflik-tov med odprtim (ruralnim in grajenim prostorom). - Pri podrobnem urbanističnem načrtu za mesto obmplje ob-čine je postalo očitno, da so izrazito programske kategorije GUP za tak nivo obdelave pregrobe in presplošne, zato je bilo vzporedno treba izdetati tudi strukturni prikaz detaljne rabe prostora po namenu, kot obvezen programski instrument poli-tike urejanja posameznih otokov. Prav tako je dosledno razrešen tudi problem opredelitve vseh površin v prostoru, bodisi za potrebe ravnanja bodisi za potrebe zaščite. 2.2 Rešitve po posameznih področjih - Centralne dejavnosti: v Šiški GUP za razliko od nekaterih drugih Ijubljanskih občin ¦ ni opredelil posebnih območij za te dejavnosti, kar je tudi eden od vzrokov, da se te niso močneje razvile. Zato smo bili pred nalogo, v praktično izgrajenem mestu opredeliti dostopne po-tencialne površine za ta namen. Nova zgrajena infrastruktura nam je odprla nekatere možnosti. (Drenikova, Celovška v Šen-tvidu); občinsko središče smo definirali v območju »Urbana« z nada-Ijevnajem ob Celovški do občinske skupščine. Večji center oskrbnoposlovnega značaja naj bi se formiral v Šentvidu; poslovnim dejavnostim namenjamo prostor v coni ŠP 4, vzdolž Celovške. Razen tega so oskrbni centri posebej oprede-Ijeni še v KS Komandanta Staneta, Kosezah in Podutiku, - Stanovanja: analize gostot stanovanjske zazidave v občini so eksplicirale dve problematični kategoriji, ki se ju v nadaljnjem planiranju odpovedujemo: najekstenzivnejšo (ruralne gostote) in najinten-zivnejšo (visoka blokovna gradnja - predvsem ob Celovški cesti). Tozadevno je bil prevrednoten Podutik, ki pa je tudi sicer bil potreben prestrukturacije (sanacija, atraktivnost vsled novih prometnic, nova koncepcija srednjega šolstva, vključitev več-jega števila in izbire delovnih mest); v zgrajenih mestnih predelih ni moč več zgoščevati stano-vanjske gradnje, ker povsod primanjkuje prostora za spremlja-joče dejavnosti; stara ruralna naselja, zdaj stopljena v mestno zazidavo, ne omogočajo prenove v čiste stanovanjske površine, zato so ravno tu dani pogoji za postopno prekvalifikacijo stavbnega fonda za obrtne namene in gradnjo novih obrtnoservisnih ob-jektov; • . ... ,v, . , . ¦ - rekreacijske površine: so se pokazale kot najbolj ekspliciran problem na mestnem območju občine. Deficiti so veliki v vseh kategorijah teh povr-šin; ravno te površine pa so bile v preteklosti deležne tako skozi zazidalne načrte kot skozi lokacijsko prakso največjih krnitev brez predhodnih sprememb GUP (tako cele GUP-ovske poteze, npr. ob Kosezah in Draveljski gmajni); zato je bila posebna skrb posvečena opredelitvi dovolj velikih rekreacijskih površin. ščitimo še preostale GUP-ovske površine in koncepcije, kjer je potrebno in možno opredeljujemo nove in uvajamo obveznost izdelave zazidalnega načrta kot edinega možnega inštrumenta za programsko in oblikovno opredelitev teh površin; novi večji rekreacijski centri občinskega pomena: Koseze, Vižmarje; večje parkovne površine: Na trati, Dravlje-Podutik, Vižmarje; . ¦. ; -¦. .-¦-, ¦ ¦( ' ¦ ; I < ' '''.¦'•¦¦, ' ' , - V - kmetijstvo: - ' • . • ¦. ¦ izhodišča so podana z osnutkom kmetij$kega prostolskega plana. Definitivna opredelitev kmetijskih otokov sledi zahtevam zakonodaje in eksplicitnim zahtevam kmetijskezemljiškeskup-nosti po razmejitvi otokov in opredelitvi pristojnosti; - šolstvo: v zgrajenih mestnih predelih so zazidalni načrti v precejšnji meri opredelili ustrezne površine za osnovne šole, medtem ko je bilo otroškemu varstvu potrebno posvetiti dodatno skrb; ' koncepcija usmerjenega izobraževanja je naekovala izobliko-vanje treh centrov usmerjenega izobraževanja: Litostroj, Podu-tik, Šentvid; - proizvodnja: izredne omejitve v mestnem predelu občine, posebne zahteve JLA in stanovanjem namenjen, praktično ves pozidavni do-stopni prostor, so po eni strani onemogočili opredelitev novih večjih površin v proizvodne namene, ki bi ublažile izrazito neravnovesje med stanovanji in delovnimi mestl, po drugi strani pa postavili pred njunost ponovne preveritve namembnost Sta-nežiče. To pa je, kljub temu, da bi bila preslrukluracija in nova uravnovešena bilanca lahko utemeljena že v tem kontekstu, odgovorno možno v širšem prostorskem okviru in v bolj vse-stranskem planskem procesu, kakršen bo Ljubljana 2000; - M-cone: na izpostavljenih prometnih voziščih uvajamo nove lokacije za mestuslužne dejavnosti infrastrukturnega, pa tudi trgovsko-poslovnega značaja: ob plinarni, v Podutiku in v Vižmarjih; - cestni sistem: > avtocestni sistem je privzet, razdelana pa je primarna in sekundarna mestna mreža: , mikrolokacijsko je korigiran železniški sistem z novo traso železnice A-54 pod Rožnikom. 3.0 Predlogi dopolnitev in sprememb GUP _. . 3.1 Kriteriji in merila sprememb V podobnih urbanističnih načrtih za občine mesta Ljubljane -1978 se prikazujejo dopolnitve in spremembe GUP in UP za kratkoročno in srednjeročno obdobje s tem, da se najnujnejši posegl v prostor soočeni in usklajeni z družbenopolitičnimi skupnostmi in programi razvoja delovnih organizacij. Dopolni-tve in spremembe se nanašajo na stanje. ki je bilo v celovitosti prikazano z dopolnjenim GUP v letu 1972 ter vključujejo pred-loge uporabe zemljišč po podrobnih urbanističnih načrtih -regulacijah obravnavanih v letu 1978. Gre za tri vrste sprememb: . 3.1. ' ' . ' Spremembe nezazidljivih obmcčij v zazidljiva območja z uvaja-njem novih zazidalnih otokov, glede na že realizirane posege v prostor • • 3.1.2. .¦"'¦¦• . Spremembe obsega ali zmanjšanja oziroma razširitev določe-nih zazidalnih otokov zaradi smiselne uporabe funkcionalnega zemljišča ' ¦ ¦ ¦ . - 3.1.3. ¦'¦¦¦¦¦• , • :' ' ' Sprememba namembnosti določenih površin zaradi boljše opremljenosti obstoječih urbanih območij in bolj racionalne izrabe zemljišč 3.2. ::¦'.' ' ¦ • Preglodi sprememb GUP za mestno območje Šiške , - 3.2.1. FORMIRANJE NOVIH OTOKOV Zazidalni otok površina namembnost __________v ha___________________________________ ¦ 1. ŠS 12-Podutik ŠS 12-5 b ' 9.30 ŠS12-7c > 1,70 za stanovanjsko gradnjo ŠS12-8c 1,70 2. ŠS13-Poljane 4,70 za stanovanjsko gradnjo in obrtne dejavnosti 3. šS 107 - Šentvid 2,20 za stanovanjsko gradnjo 4. ŠS12-Medno 3,00 za stanovanjsko gradnjo 5. ŠP 12 - Podutik 2,70 za obrtno proizvodne dejav- nosti 6. ŠP13-Poljane 3,20 za obrtno-proizvodne dejav- v nosti .-.-•• 7. ŠM 1/3 .--..¦-¦¦ ŠM 1/4 - ob Kamn. 8,10 za trgovsko - skladišia de-progi javnosti 8. ŠM 3 - Podutik 10,40 za transportno-komunalne dejavnosti 9. ŠM - opekarna . , . -• , ,,-; -• : -•• Indop ¦.'¦¦-' ¦"- (v občini Šiška) 7,30 za komunalne dejavnosti 10. 4 - Šentvid 3,20 za dejavnost centralne-zna- čaja 11. ŠR 6 - Koseze 31,30 rekreacijske površine - ob- činski rekreacijski center 12. ŠR 21 - Podtuk 27,00 rekreacijske površine-vstop v Polhograjce - sanacija ob- ; / ¦' .' ¦ močja s turistično-rekreacij- sko-gostinskim programom 13. ŠR 19 - obsavski 40,00 rekreacijske površine pas 14. ŠR17-Brod 17,00 rekreacijske površine - re- kreacijske center 15. ŠK 1 - Podutik 62,00 kmetijske površine 16. ŠK 2 - Pržanj 44,00 kmetijske površine 17. ŠK 3 - Kleče 172,00 kmetijske površine \ 18. ŠK 4 - Vižmarje 114,00 kmetijske površine 18. a ŠK 5 - Brod 112,00 kmetijske površine 18. b ŠK 6 - Medno 40,00 kmetijske površine ~ 3.2.2. POVEČANJE OZ. ZMANJŠANJE ZA2IDALNIH OTOKOV zazidalni nova po GUP razlika namembnost otok površina in UP v ha • ________________v ha_____v ha (+, -)______________ 19 ŠP3/2 28,70 19,60 +2,20 za proizvodno- Stegne , ¦ obrtne dejav- . '¦•¦¦'•¦ ':' ' ¦¦¦' ' nosti 20. ŠP 7 Iskra- 3,10 1,60 +1,50 za proizvodne Pržanj dejavnosti 21. Ši 4 Šentvid 47,30 18,80 +28,50 površina za po- sebne namene 22. ŠP 11 Sta- , nežiče . , ' ' 16,20 23. ŠS 11-1/1 3,90 ' , za štanovanja ŠS 11-1/2 3,90 * ''.-' oz. proizvodne Stanežiče :'.'-,' dejavnosti 24. ŠS 11-1/4 3,80 ŠS 11-1/5 5,60 ** .;. za stanovanja Stanežiče , ,. 25. ŠS 11-2/1 1,80 * '.;i. za stano-ŠS 11-2/3 2,60 * ' vanja ŠS 11-2/4 5,00 * ŠS 11-2/5 5,60 * , Stanežiče ' . -' '<¦ .n. 26. ŠS 11-3/1 8,70 ** . za stano-ŠS11-3/2 3,80 ** vanja ŠS 11-3/3 2,80 Stanežiče 27. ŠS 113-1 1,00 * -1 za stano-(del) 1,00 * vanja ¦ SS 113-2 Stanežiče •.¦¦¦¦•• . i, 28. šs 115-1 1.20 ¦¦¦"• . ; ¦¦;:: r , (del) 1,30 SS 115-2 2,80 * ; šs 115-3 1,60 * - . ,„.:.;. ŠS 115-4 1,70 * ¦'•¦¦•"¦ ŠS 115-5 1,60 115-6 Stanežiče v • •. ', , za servisno- 29. šM 5 Sta- 8,20 * poslovne oz. nežiče proizvodne de-_______________________________________javnosti_____ * s tem ukinfamo dirši rezervat za stanovanjske in spremljajoče dejavnostt in defini* ramo zazidalne otoke '" alternativno 3.2.3. SPREMEMBA NAMEMBNOSTI ; zazidalni otok nova povr. namembnost dosedanja označba novega novega otoka označba otoka . :,........ :¦, v ha '' 30. šS 101 (del) ŠP1/2 3,90 proizvodnja (Slovin) 31. ŠS 1 (de!) ŠO 1 6,30 dejavnosti centralnega ŠS 2 (del) , značaja (Urban) ŠS 4 (del) 32. ŠS 102/2 ŠP2 3,60 proizvodnja (Milčin- skega) 33 SP 4 (del) SO2 6,40 dejavnosti centralnega ŠP 5 (del) značaja (obvoznici) ŠP 6 (del) 34. ŠS 9 (del) ŠO 3 3,80 dejavnosti centralnega značaja (Koseze) 35. ŠS 7 (del) ŠR 1,20 rekreacijske površine (Dravlje) 36. ŠS12/3(del)- ŠO 6 1,90 dejavnosti centralnega značaja (Podutik) 37. ŠS12/2(del) Šl 3 6,30 šolske in inštitutske de- javnosti (Podutik) 38. ŠS 108 (del) Šl 6 6,30 šolske in inštitutske de-\ javnosti (šentvid) 39. ŠS 108 (del) ŠO 5 7,00 dejavnosti centralnega A značaja (šentvid - ob- ¦ .... : ¦ močje prenove ob želez-nici) 40. ŠP11 šM 2/2 4,30 trgovsko-skladiščne po- vršine (Gunclje) 32.4. REKAPITULACIJA NOVIH POVRŠIN stanovanjske površine________________________22,60 ha obrtno proizvodne dejavnosti 5,90 ¦ -,,. ^-. ¦ • +11,20 '".'.";"' . ' '" -''"-¦¦ '. _____________________17,10 ha trgovsko skladiščne dejavnosti__________________12.40 ha za transportno komunalne dejavnosti____________17,70____ deiavnosti centralnega značaja 3,20 : _______25,^0 '__________________________________28,60 ha rekreacijskepovršine______________________115,30 ha kmetijske površine_________________________544,00 ha površine za posebne namene______________ 28,50 površine za inštitutsko dejavnost________________12,60 ha SKUPAJ______________;____________________773,20 ha 4.0 PREGLED OBRAVNAV GRADIVA Po slepu 16. seje IS Skupščine občine Ljubljana-šiška dne 25. 7. 1978 je bila v času od 3. 8. 1978 do 3. 9. 1978 delovna razgrnitev gradiva: Smernice za urejanje prostora na območju občine Ljubljana-Šiška (tudi: Predlog sprememb in dopolnitev GUP na mestnem območju občine). O gradivu so razpravljali in posredovali pripombe stališča in predloge: - Komunalna skupnost (dopis 01-403/531-78 z dne 8. 1. 1978) - Kmetijska zemljiška skupnost (3/17-122/78 z dne 2.10.1978) - Samoupravna stanovanjska skupnost (3178/78-14. II. 1978) - SIS - varstvo pred požarom (39/78 z dne 14. 9. 1978) - Izobraževalna skupnost (182/78 z dne 9. 11. 1978) - Občinska skupnost socialnega skrbstva (A-OS-336/78 z dne 13. 11. 1978) - Skupnost otroSkega varstva (155/78 z dne 10. 11. 1978) - Občinska zdravstvena skupnost (45/78 z dne 24. 11. 1978) - Udeleženci razgovora dne 21. 9. 1978 na Komiteju za druž-teno plamranje: ZQ Ljubljana-Projektivno, Republiška skupnost za cesto, ZDRL TOZD Urbanizem, - Udeleženci razgovora na Komiteju za družbeno načrtovanje dne 27. 9. 1978, predstavniki SIS-ov, - Izvršni svet skupščine občine Ljubljana-Šiška dne 8.11.1978, 26. 1. 1979,... , . ' - Komunalne komisije (oz. sveti) Krajevnih skupnosti: KS Ljubo Šercer, KS Litostroj, sestanek 10. 1. 1979 KS Milan Majcen, KS Hinko Smrekah, sestanek 10. 1. 1979 KS Dravlje, KS Podutik (dopis 11/2-11/79, 19. 1. 1979) sestanek 9. 1. 1979 KS Vižmarje Brod (dopis 57/79, 16. 1. 1979) sestanek 9. 1. 1979 KS Gunclje, sestanek 9. 1. 1979 KS Stanežiče - Medno, sestanek 15. 1. 1979 Predlagamo Izvršnemu svetu Skupščine občine Ljubljana-Šiška, da predloženo Informacijo posreduje Skupščini v spre-jem. t ,' , Komite za družbeno planiranje . " in družbenoekonomske odnose