I к Ii a j k vsak četrtek. Cona mu je 8 K i.a loto. o njihovi vojaki najbolj navdušeno pele kazali. Sedaj pa, ko se Nemci še vedno umikajo pred silnim pritiskom močnejšega sovražnika, so postali še posebno zgovorni. Vsako priliko porabijo — da navaden zajutrelc jim v ta namen prav pride — da povedo svoje misli, ki so pa vse preje kot osrednjim silam prijazne. Miru ne bo še, kakor se vidi, posebno odkar je Wilson naprtil vojaško dolžnost še nadaljnjim 13 milijonom mož. Domače iiovžce. Kranjsko učiteljstvo se bori za svoje življenje. 5, septembra se je zbralo v Ljubljani kakih 800 učiteljev in učiteljic s cele Kranjske. Imeli so shod v Mestnem domu, na katerem so zahtevali, naj jim takoj izplačajo v državnem zboru sklenjeno doklado, sicer se prične 15. septembra splošen štrajk; zaitaj ob sramotni mesečni plači 83 kron danes, ko 14-letni fantalini zaslužijo po 150 kron na mesec, absolutno ni mogoče živeti. Na shodu, ki je bil sicer prepovedan, sta govorila med drugimi tudi drž. poslanca dr. Lovro Pogačnik in Go-stinčar. Učiteljsko demonstracijo pred deželnim dvorcem so policaji preprečili, toda deželni odbor se je kljub temu ustrašil ter sklenil s 1. oktobrom izplačati učiteljstvu deželne in državne doklade. — Da, če primerjamo, kako je deželni odbor razsipal denar na Ro-bežu in v dvorcu, učitelje pa pusti! stradati, potem ne moremo najti primerne besede za to Susteršičevo početje. Nemci beže iz Ljubljane. Po celem jugu dobroznana Mahrova trgovska šola v Ljubljani s prihodnjim šolskim letom preneha, ker je Mahr hišo prodal. Govori se tudi, da je na prodaj Kazina in več drugih nemških hiš. _ Čudno postopanje. Veliko pozornost in zbeganost je zbudilo v zadnjem času postopanje zavarovalnice »Assicurazioni Generali« prt požarnih škodah. Pripetilo se je, da je nekemu posestniku v Vižmarjih pogorelo neko poslopje, ki so ga zažgali voiaki pri igranju s svetlobno granato. Posestnik je naznanil požar pri »Assicurazioni Generali«, kjer je bil zavarovan že nad 30 let. s prošnjo, naj mu izplačajo zavarovalnino. Toda zavarovalnica 111 hotela izplačati, češ, da je bil požar povzročen po vojnem dogodku in da torej nima dolžnost plačati, temveč posestnik naj terja vojaško oblast za odškodnino. Vsa javnost najostreje obsoja to grdo postopanje bogate tuje -avarovalnice. ki si je na Kranjskem prislužila precej milijonov, posebno ker je jasno, da to ni mogoče smatrati kot vojnega dogodka, čeprav so — kakor slišimo — sodniki v tem oziru različnega mnenja. Kneippovo zdravilišče v Kamniku je kupil veletovarnar Karol Pollak iz Ljubljane, Ogenj je uničil due 5. t. m. gospodarska poslopja posestnika Krajca v Starem trgu pri Ložu Poročil se je na Brezjah c. kr. polkovni zdravnik dr. Matej Justin, doma iz ilraš pri Lescah, z gdč. Amalijo ßulovec iz Radovljice. Umrl ie v Ljubljani dne 3. septembra g. Janez Kuralt, c. kr. mornariški župnik, doma iz Žabnice pri Škofji Loki. Svoj čas je bil spremljevalec pokojnega prestolonaslednika na njegovih potovanjih po Aziji. Začetek šole v uršuliaskem zavodu v Škoiji Loki bo v torek, dne 17. septembra po sv. maši ob 9, ure. Oglasiti se je dan poprej pri samostanskem predstojništvu. Svarilo. Dogodilo se je že večkrat, da se je kdo zoperstavil vojaškim stražam in patruljam, ki stražijo biago na železnicah, ali da se ni pokoril odredbi vojaških straž ali njih klicu. Vojaška straža je bila primorana, rabiti orožje. Z ozirom na svarila, ki so na kolodvorih nabita, se občinstvo opozarja, da imajo straže, ki so v železniški clužbi, vse pravice in dolžnosti vojaških straž. Ako se ji kdo zo-perstavlja ali celo dejansko v bran postavi, je straža dolžna, nastopiti odločno in če Ireba, rabiti tudi orožje. Kogar bi straža pozvala, ta naj takoj obstoji, ker je sicer njegovo življenje v nevarnosti, ter naj se brez ugovora pokori nje odredbam. Iz Preske. Marijina družba v Preski vdano vabi k proslavi dvajsetletnice svojega obstoja, združeno hkrati z dvajsetletnico presvetlega knezoškcfa dt. Ant. B. Jegliča ter šestdesetletnice lurškc božje poti. Vrši se v nedeljo, dne 22. septembra 1918. Pri Sv. Gregorju priredi slov. kat. izobraževalno društvo v nedeljo, 15, septembra, ob 3. popoldne gledališko predstavo. Dekleta bodo uprizorile dve šuloigri: »Čašica kave« in »Pri gospodi«. Vabimo k obilni udeležbi. Umrl ie r.a Dunaju v vojaški bolnici posestnik Jakob Intihar iz Bločič, grahovske fare. Doma pa mu je umrla žena ter zapustila štiri nedorasle otročiče. Gledališko predstavo priredi v nedeljo, dne 15. septembra na Vrhniki v »Društvenem domu« kat. društvo rokodelskih pomočnikov v Ljubljani. Spored jc: 1. Govor. — 2. »Čevljarska vajenca«, kuplet. — 3. »Dva gluha«, burka. — 4. »Dva nočna čuvaja«, burka. — Začetek ob pol 5. popoldne. Predstava se bo vršila v korist vojnim invalidom-članom kat. društev rokodelskih pomočnikov. Pregledovanje vojaštva v zaledju. Pregledovanje vojaštva v zaledju se je pričelo 2. t. m. in bo trajalo dc konca oktobra. Zadušil se je v svoji spalni sobi posestnik in krčmr.r Andrej Praprotnik v Gornjem Logu. Požar v sobi je bil povzročil s pušenjem tobaka. Kdo ve: 1. o Borliču Alojziju iz Banovca, ki je služil pri pp. št. 17, 2. komp., voj, p. 32. Pogrešan je od oktobra 1914 iz Galicije. Sporoči naj se Martinu Barbiču, v Hrasleh št. 12, p. Sv. Križ pri Kostanjevici. — 2. O Janezu j To' ki je služil pri 27. domobr. pp. in pisal J zadnjič iz Budimpešte marca 1915. Naj se sporoči Ani Tome, Zvirkovrh pri Metliki na Dolenjskem. — 3. O Francetu Čuden iz Gorjuš. Odšel je avgusta meseca 1914 v Galicijo in se ni več oglasil. Nai se sporoči Jeri Čuden, Gor-juše 62, p. Boh. Bistrica. Razne vesilti. Nemiri v Beljaku. Beljačani so se naveličali stradati, zato so si pretekli teden sami oskrbeli aprovizacijo. Tri do štiri tisoč se jih je valilo po beljaških ulicah, pobijali in topali so po izložbenih oknih, kjer je bilo kaj vzeti, udrli so tudi v klavnico, kjer so pobrali zaloge masti, slanine in suhega mesa. Beljaške ženske so šle celo na kolodvor ter se postavile pred brzovlak. da ni mogel naprej, tako da so mažarski vojaki, ki so se vozili z brzovlakom, šele z orožjem dobili prost izhod s kolodvora. Demonstranti so oropali tudi skladišče za moko, tako da јз »stal Beljak brez moke. V mestu so voiaSko posadko pomnožili, na ljudi pa niso streljali, temveč so se poslužili bolj ne- dolžnega sredstva — pripeljali so požarne brizgalne ter brizgali na ljudi, da bi lako nekoliko pogasili njihovo bojno navduštiiost. Množica je odgovarjala s kamenjem, Mažarski otroci so se mudili letos na počitnicah v Lovranu. Tamošnii prebivalci so do^ bili o mažarski vzgoji in oliki silno čudne pojme. Tudi za snago Mažari niso natančni. Odlikuje jih menda le silna oholost in prevzetnost. Kakev za jajca. Z Moravskejja poročajo, da je prišel te dni v Znojni ntki kmet k tamoš-njemu pogrebnemu zavodu, da kupi rakev. Odgovorili so mu: »Rakev boste dobili, ali zanjo morate prinesti jajca.« Kmet se je razjezil radi tega, ali pomagalo mu ni nič, ker rakve mu niso hoteli dati b rez jajec, Moral je iti na lavarstvo, ki je odredilo, da mora dobiti ra-ev brez jajec proti navadnemu plačilu. Meter sukanca nad 10 vinarjev. V Budimpešti so aretirali Žida Morica Proisacha, ki je zdliteval za 432 metrov sukanca 44 kron, to je za 1 meter nad 10 vinarjev. Grozen vihar je divjal v južnogrškem mestu Zenta. Podrl ie cerkev, odnesel celo vrsto streh, cirkus je plesal po zraku in več ljudi je izgubilo svoje življenje. Roparske tolpe se pojavljajo v Nemčiji. Ponoči napadajo celo vlake ter jih oropajo. Pred kratkim so tako tolpo severno od Kolina po dolgem boju premagali in spravili na varno, Gluhonemi letalci. Iz Newyorka javljajo, da so v Ameriki začeli zbirati letalski zbor samih gluhonemih. Več strokovnjakov je ujio-tovilo, da se morejo gluhonemi letalci najbolje kretati v višjih zračnih sferah. Dopisi. Iz Mcšenj. Po smrti šele prav cenimo vrednost zaslužnih rnož. Tudi mi Mošenjčani župnika Trpina in njegovih zaslug ob življenju nismo dovolj cenili. — Iz lastnega je nabavil cerkvi elegantna okna, ličen križev pot, imenitno spovednico, originalen krstilnik, več kipov in umeten antipendij z vezeno sliko zadnje večerje. Ob birmovanju so škof povj dariali, kako okusno je izpeljal vse, česar se je lotil v cerkvi. — Jaz se pa hočem spomniti njegovih zaslug na izobraževalnem polju: ustanovil nam je društvo. Že je napravil načrt za krasni društveni dom. Bil bi to kras Mošnjam, Pa nekateri so rekli: : Imaš velikansko gospodarsko poslopje. Ker si dal vse polje v najem, ti stoji to prazno. Skedenj spremeni v dvorano, in dom jc tukaj. In zgodilo sc je. Skedenj je dobil krasen strop in osem velikih gosposkih oken. Iz tržiške predilnice je prišlo 1 voz platna za zastor in kulise. Slikar Fradaška se ie nekaj časa sukal po dvorani in imeli smo krasen oder. Župnik in orgnnist sta par tednov cksercirala našo mladino. Prišla so vabila. Na veselico smo šli. 100 novih stolov je bilo v dvorani. Vse smo zasedli. Noč je bila zunaj. Znotraj je bil dan. Polno električnih žarnic je namreč obsevalo lica mladih igralcev. Tako ie bilo v času veseloigre. — - ' — Naj povem šc, da se zdaj v dvorani cele dni taktira s cenci. Vrabci na hodijo skozi ubita okna pobirat desetino. Pa tudi ta prozaična igra bo minula. Naši bodo (Jodli in peli v dvorani. Novi zastor bo še lepši kot prejšnji. Rešev oče so pridelali dovolj lanu lani. In slikar Brndaška ni umrl ves: zaoustil je slika rja-sina in barve dovoli in čo-niče na izbiro. Dokler je pa vojska — te kratke dni — se pa moramo tudi v lepih Mošnjah grenko držati. Koprivnik v Bohinja. Na Gorjušah je dne 1. avgusta začelo na Mišclevem vrhu pri Skmincu goreti. Ogenj se je razširil tudi na Žaleharja. Gorelo je tako naglo in silno, da niso mogli ničesar rešiti. Pri Žaleharju je zgorelo okoli 3600 kron denarja, prešič in dva jarca. Ostalo jim je samo toliko obleke, kar so je imeli na sebi. Ravno so bili pospravili seno, žito, otavo — pa je vse zgorelo. To je strašen udarec. Dobri ljudje, pomagajte — nesrečnim! Iz Spodnjega Otoka. Kakor v okolici, tako se je izvršilo tudi v naši vasi nekaj tatvin. Enega osumljenega člana nadležne družbe je orožnik prijel na Brezjah. — Lani je bilo pri nas mnogo sadja — tudi za mošt. Letos ga bo še za otroke premalo. Iz Dobregapclja pri Otočah V Vanini na Laškem so pokopali 28. jünija tukajšnjega rojaka 19letnega Franceta Bernard. Podgraje. Dae 4. septembra 1918 je umrl v Kuteževem pri Ilir. Bistrici č. gosp. svetnik Štefan Jenko, vikar v Podgrajah, sedaj v pok. Pokojnik je bil rojen 20. decembra 1843 гџх Jami v župniji Mavčiče pri Kranju. V duhovnika je bil posvečen 21. decembra 1867. Bil je nad 51 let kot duhovnik v službi. — Gospod Štefan Jenko je služboval eno leto v Truškah, dekanija Kerkavce, 5 let kot kaplan v Jelša-nah in 42 let kot vikar v Podgrajah. 30, julija letos je stopil v pokoj. Popraviti je dal župnišče, sezidal cerkcv v Kuteževem in kapelico lurške Matere božje. Ob nastopu službe cerkev ni imela nič denarja. Tekom dolgoletnega službovanja v Podgrajah je izprosil od ljudi ogromno vsoto denarja. Pokojnik je bil zelo skromen, usmiljen do revežcv in ponižen duhovnik. Mnogo denarja je volil v svojem testamentu za dobre namene. Več tisočev je poslal za misijone od svojega denarja. Pogreb je bil v petek, dne 6. septembra. Bodi mu blag in trajen spomin pri sobratih v Istri in na Kranjrkem in pri vernikih, med katerimi je deloval! kovice od Soče. Poštni urad 'Renče (pri Gorici) je zopet odprt od 5. avgusta dalje, in sicer za pisma, časopise in denarne pošiljatve. Slavno poštno ravnateljstvo v Trstu bi opozorili na slabe poštne zveze v Brdih. Ceste imamo tako lepe, pošta pa tako redka) Preide tudi več dri, preden dobimo pošto. Če se uradni spisi zakasnijo, je kriva pošta. Pravično bi bilo, da bi se poštnim sclom zvišala nagrada. Sedanja komaj zadostuje za črevlje, ki jih poštni sel strga po dolgi in ostri cesti. Birma na Goriškem bo tudi meseca oktobra, in sicer: dekanija Visco in Fiumicello od 6. do 13. okt.; dekanija Ločnik, Biljana in Kojsko 16. okt.; dekanija Černice od 20. do 23. oktobra. Zap. Brda. Vse naše življenje se suče sedaj okoli aprovizacije, ki pa je zaspala. Ni nam znano, je li drugod tudi tako, ali samo pri nas? Vsak teden se vozijo dan na dan ljudje od tu na Kranjsko po živež. Drugi giedo v Italijo, kjer za visoko ceno kaj izprosijo. Pa marsikdo pride domov prazen, jezen in lačen, ker mu orožniki nabrane dragocenosti zaplenijo. Pomislimo le to-le; Revež doma nima živeža, družina je velika, umreti še ne mara za lakoto, aprovizacija nima nič., . tedaj je prisiljen iskati drurfod. Ali naj morda čaka mane iz nebes? Pa ne samo reveži, vsi stanovi trpe pomanjkanje in so prisiljeni iskati živeža pri dobrih ljudeh. Ko niso hoteli neki ženi dati dovoljenja za potovanje, je rekla; »Doma imam šest otrok, ki nimajo kaj jesti! Čemu nas pustite, da počasi umiramo?« Tu pa tam se poslovi že marsikdo iz sveta, ker nima kaj jesti. Po najnovejšem oklicu ministra za prehrano bodo na vse, ki hodijo drugam iskat živeža, še bolj strogo pazili. Prav je, naj prekupce in špekulante z živežem le strogo kaznujejo, a potrebne naj puste v miru. Sicer bi pa tudi radi vedeli, kam gre zaplenjeno blago? Ali niso morda nekateri obogateli od tega? — Pa nas tolažijo z novino! Ali prvo so mnogi že porabili, druga bo za par mesecev, če je tatovi ne pokradejo, tako da za zimo v marsikaki hiši ne bo niti suhega stebla Rekvizicije še liiso preklicali; tatovi so tudi vedno na delu, tako da so kmetje pri-liljetii stražiti krompir ali koruzo cele noči. 41 Toda kaj pomaga? Revež straži na enem koncu svoje njive, tat krade pa na drugem koncu. — Obnovitev gre tudi rakovo pot! Upali smo, da bodo pred zimo naša podrta domo v ja vsaj deloma in nekaj popravljena — pa zastonj! Godi se nasprotno! Hiše se vedno bolj rušijo! Le tupatam je izmed sto hiš ena ali druga tako srečna, da je popravljena. Ko sem neki dan pobožno bral — in to v čisto slovenski občini — furlanski (!), italijanski, nemški in (nazadnje!) slovenski oklic naše armade, ki slovesno zagotavlja, da nain bo sedaj pomagala obnoviti porušene domove, se oglasi neka ženica zadaj: »Gospod, tisto tam pa ni res!« Pa pustimo vse »beseden! Skrbi nas, kaj bo z nami, ko pritisne mraz — in to ni daleč! Vsaj so naše barake kakor rešeta, okna, vrata so napravljena le za silo, morda samo iz platna, papirja itd. In v teh stanovanjih naj se grejejo starčki, otroci in bolniki, ki vsem manjka potrebne obleke, odeje itd.! Res ne umemo, kaj mislijo »od zgoraj«! Bi se nas morda radi iznebili? — Šole so se začele s 1. septembrom, pa ne povsod. So vasi, ki imajo veliko število otrok za šolo, pa pouka še ne bo, ker ni šolskih prostorov ali manjka klopi. Pa bi napravili za šolo barake, bi kdo mislil. Toda preden dosežeš, da ti postavijo barako, moraš deset- in desetkrat obletati razne urade ter trkati na različna vrata in srca! Pa si misliš: Dobro sem opravil, in gledaš že v duhu lično barakco; toda mine en teden, mineta dva, trije, barake pa še ni! Če hočeš kaj imet', moraš znova začet'. Težave so tudi, če treba napraviti nove šolske klopi! Ne gre in ne gre! Ni desk, ni žrebljev, ni mizarja itd. — Kjer so porušene cerkve, nameravajo tudi napraviti barake za službo božjo. Ampak, če hočeš imeti tako barako, moraš biti nadležen, usiljiv, težak na cente, ne smeš odnehati, ampak poskusiti vse kljuke. »Težave so velike«, pravi večkrat neki gospod, pa upajmo, da jih prebijemo. Gospodarski del. Žitni mcaopol. (Načft za dobro in varno gospodarstvo.) Precej se govori, da misli avstrijska vlada napraviti monopol za žito, to je vzeti vso žitno kupčijo v svoje roke, podobno, kot je napravil svoje dni egiptovski faraon ob času pr^modrega Jožefa. Želeti je, da se vprašanje med ljudstvom od vseh strani dobro osvetli in prerešetajo dobre in slabe strani žitnega monopola, da se ne bo ponavljala pri morebitni novi napravi zopet taka množica kozlov, kot nam kažejo svoje roge pri sedanjem vladnem vojnoprometnem zavodu, Za danes naj prinesemo načrt, kot ga je predlagal 1. 1915. mlinar Vincenc Till v Bruku ob Muri na Štajerskem. Leta 1848. je predlagal dr. Iv. Kudlich, da naj se odpravi tlaka. Namen predloga je bil, da osvobodi kmeta '.ežkega jarma tlačan-stva in ga naredi neodvisnega. Veliko in splošno je bilo vriskanje kmetov, ker so se rešili odvisnosti grajščakov in valptov, a ni trajalo dolgo. Že čez nekaj let so sprevideli kmetje, da jim svoboda ni prinesla pričakovane sreče in zadovoljnosti in da se je njihov položaj slabšal od leta do leta. Mnogi so prišli celo do prepričanja, da se v sedanjih izpremenjenih razmerah sploh ne bodo mogli držati, ampak da bodo morali kmalu zapustiti podedovano domačijo. Pod pritiskom tlačanstva so živele družine stoletja na isti domačiji, nezadolžene ali zelo malo zadolžene in zdaj pod svobodnim solncem rastejo dolgovi od leta do leta, in to brez vsakega upa, da bi prišel kmet kedaj v varno pristanišče, kjer bi se mu ne bilo bati dolgov. Kaj je neki vzrok tega razočaranja? Dr. Ivan Kudlich je bil pri svojem predlogu pozabil na to, da grajščak ni zahteval oa kmeta le desetine in tlake, ampak da ga je na splošno tudi skrbno varoval. To varstvo je bilo za preprostega moža nujno potrebno. Grajščak je stalno gledal na to, da niso bili njegovi kmetje oškodovani in ogoljufani, skrbel je za to, da so bile cene za žito in živino vedno primerne — zabrjnjeval je previsoke zahteve služinčadi — prepovedal nepotreben luksus (potratnost). Če je prišel v vas gostilničar, mesai, mlinarski pek in je osleparil kmeta pri nakupu vina, živine ali žila, tedaj je bil grajščak tisti mož, ki je dal sleparja privezati po dolgem na kloo in mu korenito iz-prašiti hlače. In ta preprosta procedura (postopek) je delala čudeže. Če je prišel kmet v stisko vsled požara, goveje kuge, slabe letino, bolezni itd., je bil zopet grajščak tisti, ki rcu je pomagal preko hudega časa. Odprava tlake je oropala kmeta tega velikega in važnega varstva, kmet je bil sicer prost valptovega biča, ni pa bil zavarovan pred veliko trumo ljudskih izsesavalcev, oderuških vampirjev, ki so prežali samo na to, kako bi pripravili nevednega kmeta v škodo in ga izkoriščali na sto raznovrstnih načinov. Iz poštenega in neizkušenega tlačana je postal suženj lenuharske kaste, ki je ponajveč tujega, nemškega ali laškega rodu, s pomočjo pijančp.vanja tirala naš nesrečni ljud v nravni in gospodarski propad. Prezanimivo bi bilo zvedeti, koliko kmeč-i kih posestev je bilo v raznih avstrijskih deželah po sili prodanih od leta 1800. do 1850. (dokler je bila še tlaka) na eni in od 1. 1850. do 1900. (po odpravi tipke) na drugi strani. Rezultat (končni izid) bi bil strašen. Na Gornjem Štajerskem je bilo pred 50 leti še 17.000 kmetij, danes jih ni niti. 10.000 več. Ker je napravil leta 1848. pri odpravi tlake napako ravno tiko predlagatelj kakor tudi vlada in ker kmet še do danes ni dobil nikakega nadomestila za nekdanje varstvo pod grajščaki, zato je danes že skrajni čas, da se nadomesti, kar je bilo zamujenega. Da mora kmet dobiti tako vars'.vo, do tega prepričanja so prišli danes pač s:e vsi stanovi, a predlogi, kako naj se kmčt zavaruje in kako naj se zasigtira proizvajanje živil za vse ljudstvo, se močno razlikujcio med seboj. Nekaj časa so mislili, da je carina pripravno sreUsivo za to. A vojna nam jc pokazala, kako brezkori-sten da je ves carinski sestav. Brezvestno oderuštvo, ki se uganja sedaj v prometu z živili po vesoljnem svetu (a malokje hujše ne-o pri nas) in tira že cele ljudske sloje vsled ede v obup, kaže prav jasno, da je ves sedanji zistem (sestav, uredba) za preživljanje ljudstva napačen, za nič. Sedanje razmere nam pa kažejo tudi pot, ki vodi k odpomoči. Vse cene živil in drugih potrebščin, obleke, obutve, so šle v neznanski flieri kvišku in kaj je s soljo in tobakom? Cene obeh teh važnih pridelkov so ostale skoro vedno enake, ravno lako njuna kakovost (dobrota — tobakarji bi danes gotovo viharno protestirali tej trditvi); to dokazuje, da spada preskrba ljudstva z živili in drugim važnim blagom v roke d r -ž a v (a nikdar ne v roke brezvestne židovske birokracije, ki danes pri različnih centralah špekulira v korist svojemu žepu; pač pa bi bila imela država organizirati nakup in prodajo blaga potoni prostovoljno ustanovljenih zadrug, ki jim je pri srcu blagor ljudstva in ki tudi razumejo poslovanje blaga, s katerim bi imele opraviti, in da je pred vsem prehrana ljudstva državna zadeva, ki se ima odvzeti zasebni špekulaciji. Prvi in najvažnejši po^oj za sigurno prehrano ljudstva je poizva|anje živil v lastni deželi. Za to pa je odločilno vprašanje cene. Če niso cene s proizvajalnimi stroški v popolnem soglasju, potem ni mogoče proizvajati; proizvajanje popolnoma preneha aH se vsaj močno omeji (to se je zgodilo v obilni meri v naši monarhiji vsled budalosti maksimalnih cen za krušno žito, katerih pa niso posnemale cene za repo, korenje, usnje, olje, obleko itd.). Cenejša ponudba inozemstva ne sme vplivati na cene domačih pridelkov. Naše cene za žito in živino Пе smejo biti mednarodne, ampak morajo biti vedno narodne, ker so taki tudi proizvajalni stroški. Žito in živina, ki smo ju sami pridelali, ne smeta biti blago svetovne trgovine, ampak naša hrana in naša zadeva je in mora biti določitev njune vrednosti. Želja po cenem žitu in mesu iz Amerike, ki smo jo tolikrat slišali, je biez podlage. Vsak ima lahko ceno žito in meso — toda v Ameriki. Da dosežemo izdatno in zagotovo proizvajanje živil v naši državi in da jih zamoremo konsumentom sleherni čas preskrbeti poceni in dobre kakovosti, bi bilo postopati tako-le: 1. Vse žito, kar bi ga pridelal kmet nad lastno potrebo, naj bi oddal naravnost vladi. V vsakem mestu, kjer je okrajno sodišče, bi se prevzemalo žilo vsak teden ob določenih dneh. Ravno tako tudi klavna živina, 2. Cene določi vlada v sporazumu s kmetovalci vsako leto posebej; 3. Svobodna kupčija z žitom in klavno živino se odpravi tako v domači deželi kakor tudi čez državne meje in je izključno stvar države. 4. Vlada plača oddano žito in klavno živino s posebnimi »nakazili za žito«, ki gredo za štiri mesece brezobrestno v promet, potem pa jih plača država z gotovim denarjem. Kmet lahko porabi te nakaznice za plačevanje davkov. 5. Krušno žito se odda v mlev zasebnim mlinom, ki pa morajo vrniti moko in otrobe, ki se prodajo strankam. Kruh peče država v državnih, s stroji oskrbljenih pekarnah. V mletev moke in peko kruha, ki ga potrebuje kmet sam, se država ne vtika; dovoljeno pa je poljedelcu, da zamenja v državnih pekarnah svoje žito za moko ali kruh. (Kmetovalcem bi silno dobro služile mlinarske in pekarske zadruge, ki naj bi jih jeli ustanavljati, čim preje to dopuste vojne razmere. Koliko truda bi si prihranile gospodinje, koliko manj drva bi se porabilo in kruh bi bil lahko boljši in cenejši!I 6. Klavno živino bi zbirali v velikih klavnicah in jo dobro gleštali. Suho živino treba najpreje spitati (danes dela vojaštvo ravno narobe: spitano živino spravi najpreje ob polovico žive teže, nato šele se zakolje}. Živina se kolje v državni režiji (upravi), mesarji pa dobe meso za prodajo na drobno, da ga prodajajo ljudstvu pod strogim nadzorstvom. 7. V.«državnih prodajalnah bi se prodajala tudi krmila, kot ječmen, oves, koruza itd. po določenih cenah. Po potrebi in želji kmetovalcev in konsumentov Bi se utegnil razširiti promet tudi na druge kmetijske pridelke. H gorenjim predlogom je treba pripomniti sledeče: Danes obstoji kričeče nesoglasje med proizvajalnimi cenami za žito in živino in med njuno prodajno ceno. To provzroča kmetu zgu-bo, ki se množi leto za letom, tako dolgo, dokler ne dogospodari Po zatrjevanju profe-»orja Kočzani so narasli vknjiženi dolgovi avstrijskih kmetov izza leta 1848. žc nad 7 milijard kron (pred vojsko nas je pretresel mraz ob takih številih, danes so nam nekaj vsakdanjega nalik izkaznicam za kislo zelje in marmelado). Dalje niso v pravem razmerju cene žita in moke, tudi o kakovosti moke se je dalo pre^ vojno marsikaj reči (danes smo veseli, če jo imamo, pa naj si bo kakršna hoče), slednjič je zelo veliko nesorazmerje med ceno moke in kruha. Krušne cene so tako visoke, da žitne cene domala prav nič ne vplivajo na krušne cene. Teh velikih neprilik je kriva največ mednarodna cenitev žita in živine. Nadaljno krivdo nosi zelo pomanjkljiva mletev žita in slednjič v najvišji meri nedostatno proizvajanje kruha. Ako se določi cena žitu in živini tako, kot jo zahtevajo proizvajalne razmere v domači državi, pride kmet takoj do urejenih življenjskih razmer. Ako odda vlada žito zasebnim mlinom v mletev, morajo se le-ti pri; merno urediti in tozadevne pomanjkljivosti odpadejo pri priči. Državne pekarne slednjič bi prav bistveno znižale neznansko visoke upravne in prevozne stroške za kruh. O teh stroških lahko rečemo, da stane n. pr. 100 kg pšenice 24 K1 in lepa bela moka 36 K; iz nje napeče pek 4200 žemeh po 30 g in dobi zanje, po 4 v kos, 168 K. Četudi da prekupcem popusta 20 do 25 odstotkov, vendar dobi še vedno 126 K, torej, ker ga stane .* Pomni, da je pisan članek že jun. 1915. moka 36 K, čistih 90 K brutto-preostanka pri eni vreči moke. Stroški za peko znašajo okrog 25 K. Pri hlebcih stvar ni nič boljša, kot veliki peki morajo pri sedanjem negospodarskem (neracionalnem) poslovanju plačevati 25 odstotkov od oddajne cene za dovoz kruha in 25 odstotkov malim razprodajalcem; tako gre cela polovica kruha v zgubo. Pri državni uprav bi dobila vsaka pekarna v oskrbovanje svoj neposrediiji okoliš ali rayon in bi se na ta način znižali prevozni stroški gd 25 na 10 odstotkov in prodajalci bi bili zadovoljni z 8 odstotki, ne pa s 25 odstotki, kot .so jih imeli doslej; saj daje država za prodajo tobaka tudi samo 10 odstotkov. Ta prihranek s pomočjo državne uprave je tako velik (g. Till gotovo misli, da v teoriji, kajti v praksi ravno državna uprava vsako malenkost neskončno podraži s svojo nerodnostjo), da bi se ne dala doseči z njegovo pomočjo samo popolnoma zadovoljiva cena za kmetovo žito, ampak da bi bila tudi cena kruha vkljub temu nižja od današnje in razen tega še kruh znatno boljši. Ravno to velja za meso. Stroški in dobički mesarjev so mnogo previsoki in jih je treba znatno znižati. Iz tega se razvidi, da samo vpeljava državnega monopola za žito, kot ga zahtevajo od mnogih strani, ne more doseči svojega dobrega smotra. Državni monopol bi pomagal samo kmetu, konsumentu pa bi bil v škodo, ker bi peki izrabili zvišane žitne cene* svojevoljno v to, da bi še bolj podražili kruli, nesoglasje bi bilo šc hujše, ljudsko vznemirjenje bi bilo upravičeno in na dnevnem redu. Zato morajo: žitne cene iti kvišku, krušne cene pa obenem navzdol! Z državnim sodelovanjem in z napredkom in izboljšavami v obrtih, posebno v pekarnah, se da to lahko doseči. Razmerje do Ogrske se slika pogostoma kot nepremostljiva ovira, kar pa ni v resnici. Ogrska je dežela, ki skoro vsako leto pridela več žita nego ga potrebuje, zato mora žito in klavno živino izvažati. Avstrija zamore ta preostanek skoro vedno porabiti. Ako vzame ogrska vlada promet z žitom in klavno živino ravno tako v roke kakor avstrijska, potem se ne bo težko sporazumeti o dobavi. Tudi določitev cen ne bo delala težav. Kako dobavlja in plačuje Avstrija žito svojih '.letovalcev, to je Ojfrom vseeno, ravno tako pa tudi nas ne briga, kako postopa Ogrska. Za Ogrsko bi bilo velike važnosti, da proda svoje izobilje na žitu in živini Avstriji in mi jih radi sprejmemo, dokler ni pokrita naša potrebščina. Če ima pa Ogrska še več žita, potem mora ta preostanek prodati na svetovnem trgu, in sicer po svetovni tržni ceni. Svetovna tržr.a cena služi zato tudi lahko kot merilo za ceno v vmesnem prometu, in sicer na ta-le način: Recimo, da potrebuje Avstrija 10 milijonov kvintalov pšenice v nakup, Ogrska pa da ima 14 mijijonov kvintalov preostanka na ponudbo. Svetovna tržna cena, vzemiiro, bi bila v septembru 18 K, dosedaj nja carina 6 K 30 vin. naj bi ostala še zanaprej in Ogrska bi prodala Avstriji polagoma 10 milijonov kvintalov pšenice po 24 K 30 vin. od avstrijske mejne postaje. Pšenica mora biti zdrava, čisla, suha, melirana, rdeča pšenica bi bila za 50 vinarjev dražja. Ako izjavi Ogrska, da ne more oddati 10, ampak samo 6 milijonov kvintalov pšenice, potem kupi naša vlada daljne 4 milijone kvintalov kje drugje na svetovnem trgu in naša potreba je pokrita. Ravno tako bi nakupovali rž, ječmen, oves, koruzo. Zasebni promet aH kupčija s temi produkti popolnoma preneha, ravno tako promet z moko. Ogrska ee bi smela več pošiljati v Avstrijo moke, ampak le žito, ker hočemo dati tudi mi posla svojim mlinom in potrebujemo otrobov za svojo živino. Ugovor, da potrebuje Ogrska odjemalcev za fine vrste moke, ne velja; ako se namreč ogrski mlini primerno zboljšajo, zamorejo napraviti iz 100 kg pšenice 70 kg finega izvlečka (Auszug) in še n «daljnih 10 kg čedne krušne moke. Na ta način močnati izvleček ne pride v ceni višje kot sedanja moka za kruh. Ljudstvo bo imelo potem pač lepši in boljši kruh. Ne bilo bi,.'reba zidati velikanskih žilnih skladišč; vse žito bi se poslalo takoj v dotične mline, pivovarne, tovarne za špirit itd., kjer imajo že tako in tako dovolj velika skladišča. Poraba živil je v resnici сг1о leto enakomerna; le špekulacija, borzna igra in podobne sleparije so dandanes krive, da nastajajo v prometu velike razlike in valovanja, da se pokaže danes veliko pomanjkanje, jutri pa па> videzno velika preobilica istega blaga. Zelo važno bi bilo v svrho ljudske prehrane, da bi bilo v deželah pri začetku nove žetve še za kake štiri mesece starih zalog, da bi ne bilo treba boječe pričakovati nove žetve in živeti takorekoč od rok v usta. Do začetka decembra ali januarja naj bi zadostovale stare zaloge. H koncu naj še omenim, da državne cenitve za žito in živino ne smemo smatrati kol nekako varuštvo ali oškodovanje kmetov, ampak kot neposredno varstvo njegovo pred oškodovanjem in izkoriščanjem po sedanjih prometnih razmerah. Država ima največji interes na tem, da stoji kmečki stan pokonci, da je premožen. Samo one države, ki imajo urejeno poljedelstvo, ki ga negujejo in varujejo, so dovolj močne, da odbijejo vsakega sovražnika. Država mora v interesu celega ljudstva in v svojem lastne interesu ohraniti in zadovoljiti kmečki stan; to lahko stori, ako sama določi pravo ceno kmetijskim pridelkom in zabrani odiranje kmeta po sedanji vmesni trgovini. Edino pravo načelo je, da najpotrebnejša ljudska živila ne smejo biti predmet proste špekulacije ali celo dobičkaželjne igre, kaj se je najbolj jasno pokazalo v aprovizacijskifi težavah sedanje svetovne vojske. Nobena država ne sme prepustiti vsegai ljudstva samovoljnemu oderuštvu in nobeno ljudstvo ne sme tega odiranja trpeti šc naprej. To so misli in načrti g. Vincenca Tilla iz junija 1915. Gotovo je v njih teoretično marsikaj dobrega in zdravega, a ravno sedanje razmere, v katerih je Tillov načrt že močno uresničen, so nam grozna ilustracija, da ni vse zlato, kar je državno in d a 5e nikdar nismo bili v tako strašni prehranjevalni bedi. kakor danes, ko je prevzela aprovizacijo državna birokracija v svoje nerodne roke. Kaj mislite drugi o tej stvari? Gospodarska obvestila. Poljske straže. Izšla je ministrska naredba, ki določa, da morajo vočigled množečim se poljskim tatvinam občine ustanoviti ponočne poljske straže, kjer je to potrebno. Če tega ne store občine, naj to ukrene okiajno glavarstvo. Pametno. Zadrega bo samo z ljudmi, katerih ni dobiti za ta posel. Morda bi ministes za prehrano več profitiral, če bi vse žandarje in uradnike, ki so danes dolžni pobirati po železnicah male množine živeža, poslal ponoči na polje varovat krompir. Oklic ministra za prehrano, kakor smo> a priobčili zadnjič, je napravil veliko raz-urjenja. Vladni jjospodje še zmerom mislijo, da bodo s tem rešili naše prebivalstvo gladu, če konliscirajo par mestnim stradalcem nahrbtnike ter tem stradalcem preskrbe za nekaj tednov hrane v zaporu, nasprotno pa puste cele vagone krompirja zgniii in zmrzniti« Edina, pa prav edina pot, preskrbeti prebivalstvu kruha, je danes edino le še mir. Naredbe pa ostanejo naredbe, ljudje pa — lačni. Vojnokreditni zavod za južno vojno ozemlje s sedežem v Celovcu je začel poslovati. Namen mu je, dajati posojila vsem tistim, ki so trpeli škodo vsled vojnih dogodkov, pr: sovražnih napadih, evakuacijah itd. Posojila se bodo dajala m; nizke obresti. Za Kranjsko ne bo tolikega pomena, ker ni takih vojnih škod kot n. pr. na Goriškem. Najbolj bo prišla na Kranjskem v poštev Koroška Bela, ki so jo sovražni letalci popolnoma razrušili. Opozarjamo pa prizadete, da dobijo ne saino posojila, ampak v gotovih slučajili znatne podpore, katerih jim ne bo treba vračati. Vendar se za te podpore ni obračati na Vojnokreditni zavod, temveč naravnost na deželno vlado. Zakon o odškodnini po krivici preganjanim osebam je stopil prejšnji teden v veljavo. Na podlagi tega zakona imajo pravico terjati odškodnino vsi tisti, ki so bili tekom vptske po nedolžnem sodnijsko preganjani, bodisi od vo-iaške strani ali od civilne oblasti. V ta namen 42 norajo dokazati, da so bili po nedolžnem pre-Janjaui in da so zavoljo tega trpeli škodo; * prošnjo za odškodnino morajo vložiti na domobranskega, oziroma notranjega ministra; če ni v šestih mesecih odgovora, naj tožijo pri deželnem sodišču. Opeko za zidanje zamorejo kmetovalci v kamniškem okraju dobiti pri Živinorejski zvezi v Sinarci. Vsakdo naj se zglasi v pisarni v Smarci, da dobi listek, s katerim gre na opekarno v Radomlje po opeko. — Istotako se pri Živinorejski zvezi dobe razne kmetijske potrebščine, n. pr. gnojila itd. Skupuje se sadje: češplje, jabolka, brucke. 11—12 ; kron je zapravila državna uprava pri oskrbovanju gališkiii gozdov verskega zaklada. Zato ni čudno, da gredo naše finance tako čudovito in hitro navzdol. Avstrijska krona je šla zopet navzdol. Ena nemška marka velja sedaj že 1 K 70 vin. (pred vojsko 1 K 19 vin.). En švicarski frank velja uradno 2 K 50 vin. (pred vojsko približno 95 vin.), če pa hočeš v Švici zasebno zamenjati svoj denar, moraš dati 5—6 kron za en švicarski frank. Zvišanje osebnih železniških tariiov namerava menda zopet avstrijska železniška uprava. Povišanje bi znašalo 50 %. S tem upa železniška uprava omejiti naval na železnice in zboljšati svoje finance. Romunska žetev. Poročila iz romunske kc province presojajo letošnjo žetev v zasedenem ozemlju tako-le: pšenice okoli 50.000 vagonov, ovsa 5000, rži 2000, ječmena 1200, koruze morda 80".000 vagonov. Odgovori. J. M. Št. 7. Vprašanje. Dobivam vojaško podporo po sinu; imam pa tudi svojce v Ameriki, ki so mi preje pomagali. Ali morem dobivati obe podpori skupaj? Odgovor: Če so gle Je amerikanske podpore dani vsi drugi pogo-ii, potem ni nobenega zadržka, da ne bi dobivali tudi amerikanske podpore, dasiravno dolivate že vojaško. Vložite prošnjo, A, 5k. B. Vprašanje: Dobivam po možu 1 krono 60 viri. na dan, pa ne morem s tem živeti, ker sem bolehna. Ali bi se mogla podpora zvišati? Odgovor: Na podlagi zakona z dne 27. julija 1917 imate pravico do dvojne dnevne podpore, orej 3 K 20 vin. na dan, če sta z možem živela sama v skupnem gospodarstvu in ste trajno nezmožna za delo radi bolelino-sti. Če '.o v prošnji dokažete, jo vložite. ja Iz Stafra. Povest. Prevaja (Dalje.) »Da taia umrjemo lakote! Krivoverci so povsodi,« je vpila vsa vznemirjena mati, »so po mestih in vaseh, morda so tudi v Jenspahu, kaj ti veš? Ko je bil tvoj oče še deček, so bili tudi v Admontu in ljudje so morali bivati med krivoverci in jih nihče ni vprašal, jeli hočejo lli ne.« »Saj tudi nas ni nihče vprašal,« je tiho in žalostno odvrnila Štefana, »tudi nam ni nihče povedal, kako je tu. Naj Bog odpusti inilosti-vemu gospodu, ki je šel v večnost.« Deklica je šla po stopnicah gori. Mati ne-voljno dene kuhinjsko posodo v škaf, vmes pa jezno mrmra: »Seveda, v Jenspah, da poginemo gladu. Tri sode .vina že imam, tri še dobim. Naročim še pivo; Bog ve, kje je dobim najceneje?« Med tem je stopila Štefana z detetom v naročju v spnlnico. Bilo je že zelo mračno. Materina postelj je bila visoko nagromadena, pri postelji je stala zibelka, v kolu pa sta bili ena tioleg druge dve snažni pernici. Na prvi, ki je bila modro oblečena, ie ležala Mihaela; na drugi, rdeče oblečeni, sta počivala oba dečka. 3» Štefani sili smehljaj skozi solze, ki ji igrajo v očeh. »Otroci so neumni. Že spe, vse so pozabili.« Na lahno je popravila otrokom odejo. Tedaj odpre Krištof oči. »Štefi. meni se je pa nekaj sanjalo o jelenu.« »Psi!« odgovori Štefana in položi prst na usta. S Tabora sem done trobente, trobijo rogovi in zamolklo ropotajo bobni, Štefana je malo dele oblekla v svežo sraj-čico. Tako zelo rada ima sirotico, kakor mati skrbi zanjo. Nato jo položi v zibelko, na kateri je naslikana krava, ki jo nekdo vodi za vrv. V tramovju stropa nekaj zafrfota, »Ti moj Bog! Netopirji so tudi tu. Podgane in netopirji. Bog in sv. božji križ! Kam smo prišli! Umazana golazer. ie vreščala nad posteljami ter zle.tela skozi odprto okno. Urno je stopila Štefana na stol, obesila ie svoj predpasnik na tečaje okna, ki ni imelo steklenih šip, kajti večer je bil mrzel Potem se je vrnila k zibelki. Dete je se imelo odprle oči. Prestrašilo se je in samo ni moglo zaspati. Štefana stoji ob zibelki, eklepa roki in moli. Večerno zlato je obsevalo njeno glavo in ožarjalo njeno revno obleko. Zapela je olroku pesmico molitvico. Sladki zvoki njenega glasu so zazibali dete, že je zaspalo. Štefana napravi čez zibelko znamenje sv. križa, potem se poda v sobo zraven, da tudi sebi pripravi postelj. Na pol prazna pernica je ležala v enem kotu, v drugem pa odeja in grob koc. Najboljše je dala materi in bratcem ter sestrici. Za njo je vse dobro. Tudi na tlaku bi spala, nič bi ji ne delo. Samo sama mora biti in skrita. Že kot majhna deklica je ';ako dolgo prosila, da ie dobila svoj kotiček, svoje gnezdeče, kjer je bila vedno sama. Vedno in vedno se ji sanja o nunah, ki imajo samostan v Admontu. V polmraku, v temi misli, kako lepo bi bilo, če bi postala redovnica, ali puščavnica v gozdu. Jeleni in srne bi hodile mimo nje v puščavi, angeli bi ji prinesli kruha, in Jezus bi bil njen edini in najljubši prijatelj. Ko je pripravila postelj, se je ozrla po sobi, je-li kaj svetega v sobi, sa; je bila tc duhovniška hiša. Ničesar ni bilo tu. Potegnila je iz žepa svoj rožni venec, na katerem je bil obešen kristalnat križec. Rajni oče ga ji ie bil podaril na dan sv. birme. Grd železen kavelj je molel iz stene. Na ta kavelj, nad svojo revno posteljico, je obesila z nežno roko svoj rožni venec. Oj, oče bi nc bil smel umreti, ji ie kipelo žalostno, mlado srce, potem bi nas ne bil posla! milostivi gospod sem v Štajer. Na misel ji prihaja, kako je ob tej uri oče sedel nri otrokih ter jim bral iz življenja svetnikov .. Prav ob tej uri so ga tudi položili v rakev v veliki sobi;... med gorečimi svečami je ležal tako upadel, oj tako bled, tako mrtvaško bled; o kako je takrat jokala mati! — Ob tei uri je Štefana, očetov najstarejši in najljubši otrok, potem, ko je postregla gostom, hodila in hodila na pokopališče pred samostanom na očetov grob, obiskovat očeta in mu grob škropit /. blagoslovljeno vodo. Ko ie klečala na grobu, ie donela iz božjega lirama ineniška molitev: Bencdicamus Domino — Hvalimo Gospoda! in so so vračale črede čez gore. Pa, kaj je to? Za Boga svetega! Kje pa sem? Zares, spodaj v hiši se sliši natanko zamolklo meniško govorjenje: Bencdicamus Domino! Ali se ji sanja! Ne, menihi govore dalje, menihi so v hiši. . . Strah jo spreleti in veselje, da ii.postane vroče---saj to je glas njenega dobrega spovednika, patra Kusmine. Skoraj je zavriskala, kakor srna je zletela po stopnicah doli. »Admontski patri so tu, prišli so po nas, da se vrnemo nazaj v našo staro hišo v Ad-mont. Z Bogom, luteranski Štajer!« »Štefanal« ji kliče mati nasproti, *za Boga milega, kaj je zopet prišlo?« »Kaj pa, mati?« vprašuje deklica v zadregi. Pod stopnicami obstoji in se vsa trese, ko se ob svitu sajaste leščerbe in smolnice, ki je zunaj nekje gorela, ozira po prišlecih. Res, menihi so, pa ne admotski, temveč čisto tuji. Pa vendar jo veseli, da so le Aenihi! Toda mati se joka? »Vidiš, Štefana, lo sta dva gospoda iz gar stenskega samostana in zahtevata od mene uboge zenc, sedemdeset goldinarjev ... Šteta-na, ti povej, ali je res, ali ne, da so nam v Admontu vzeli hišo zato, ker nisem mogla plačati dolga. O, jaz uboga žena s peterimi otioci, in eden še ne hodi! Bog :se usmilil Gospodje boste ja to uvideli in me :ae boste pestili kar prvi dan.« Tuia meniha sta potetnila klobuke z glave, ko se je prikazala d sklica, ki je v svitu sveč izgledala tako velika, tako I -pa, skoraj veličastna. Eden duhovnikov je bil visokora-stel, bled, plečat, oči so mu zrle globoko, skoraj žugajoče; drugi je imel gladek, rožnat obraz in je prijazno gledal. Ta je rekel deklici: »Nisva prišla rada, dobra deklica, nadlegovat vašo mater; toda pater Albert,« — z roko pokaže na spremljevalca — »pater Albert priganja, moramo dobili del denarja, ki ga je vaša mati dolžn;1. samostanu; gospod opat je zbolel, ker je volitev izpadla tako slabo. Treba je kupili zdravil v mestu in jih drago plačati; naš samostan je v tem žalostnem hiteranskem času ubožal Nihče ne da več za maše, nihče nam ne deli več miloščine, pater Albert dobro ve,« »Pater prior tudi ve,« mirno pravi drugi menih. Saj ga je prior seboj vzel, sedaj ga ima pa vednft v ustih, da bi se zdelo, da ni njemu za denar, ampak le Albertu, da tako ne bodo ljudje hudi nanj, temveč na Alberta, nepriljubljenega tujca. »Da so časi hudi in dragi, vem tudi sama!« toži Švertnerica. »Noč in dan garam in se peham, sedaj pa denar. Naj gospodje potrpe, da začnem točiti, pravico za točenje sem že dobila.« »Mali,.-, liho reče deklica in potegne mater nekoliko v stran, »če smo dolžni, moramo pač plačali. In če je gospod opat tako bolan in so gospodje patri tako revni, moramo tem bolje plačati. Mati« — reče še bolj tiho — »v usnjali mošnji očetovi so goldinarji, zaslužila sem jih pri krpanju masne obleke, notri je tudi zlati cekin, ki ga mi ic dal milostivi gospod.c 'Nc, Bog varuj, Štefana, lega pa ne!« jo osorno zavrne mati. Tvojih krvavo zasluženih grošev pa ne dam, četudi sam cesar pride, hranim ti jih za doto; ti gospodje ne poginejo lakote, dosti imajo v svojih shramban, imajo zlatnino, hiše in srebrne jame.« »O ne, mati, ti-le že ne,« je sramežljivo šepetala deklica. »Skočila bom, precej sem zopet tu. Gospodje, malo potrpite,« je prijazno rekla in urno zletela po stopnicah gori. V zgornjih sobah je bilo sedaj svetlo, kakor po dnevu, pa ne od večerne zarje, ki je že skoraj zatonila, temveč od mnogih funtnih sveč, ki so gorele po oknih, in od smolnatih ponev, ki so v mogočnih plamenih bakljale na ulici. Štefana je potegnila izpod materine postelje skrinjo, odprla je težki pokrov in iskala v skrinji, dokler ni našla očetove usnjate mošnje. Vse je bilo notri, kar je zaslužila od svojega osmega leta sem, ko je že takrat predla prejo tako lepo, da so jo ljudje kupovali za denar. Sedaj se obrne Krištof na pernici in vpraša: »So li palčki tu?« — »Ne, Krištof, sestra je, mirno spavaj!« se smehlja in smukne iz sobe. »Mati, tu je denar, daj ga prečastitim gospodom.« Ljubeznivo se je glasila beseda, lo-da mati pozna svoje dete, »Če ga ne daš ti, ga dam sama,« meni mati. Žalostno vzdihue mati, vzame v roko mošnjo ter hoče skriti zlati cekin. Toda Štefana pravi: »Mati, pusti ga zraven!« »Gospodje,« pravi mali, »tu imate, kar je s težkim delom prislužila moja hči, če tudi je še mlada. Vsak vinar je prinesla materi. Vzemite in kupite zdravila vašemu opatu, kupite jih 7. malo doto uboge, osirotele deklice.« »Za doto se še ne mudi, mati!« se smehlja deklica. »Molili bomo, da gospod opat kmalu ozdravi,« reče obema menihoma s tako nežnim glasom, da jo je hvaležno pogledal celo strogi Albert, ki sicer nobene ženske ne pogleda v lice (Dalje.) Domoljuti 1918 Siran 387 ä(fi! Najboljša in najsigurnejša prilika za štedenje: mf' M.l Ljubljana Miklošičeva cesia štev. 6 (tik zn frančiškansko cerkvijo) sprejema hranilne vloge, in jih obrestuje po 4'V/o brez kakega odbitka. »lili 0Ш|1№ Co Uli GSeii hsserai! LOTERIJSKE ŠTEVILKE. frst, 4. septembra: 78 35 76 31 2 Dunaj, S. septembra: 40 75 72^60 _27 V vlaku na progi Podrožica—Jesenice je bila izgubljena rdeče-rjavkasta volnena ogrinjalka. Pošteni najditelj naj jo odda proti nagradi 10 kg sladkorja in drugih živil v garderobi na postaji Kranj ali »Hcrba, mrčesni prašek z brizgali-.ico« ima presenetljiv uspeli pri pokončavanju muh, žoliarjev, ščurkov, mravelj itd. Muhe, ki s tem praškom v stik pridejo, poginejo takoj. 1 zavoj stane 60 vin. »Pili - Paff« jc smrt za podgane. Edino gotovo sredstvo proti podganam in mižim. S »Pitf-Paff<< sc jih uničijo popolnoma. 1 doza slane 2 K. »Št. Valentinov redilni prašek za prašiče« jc edino uspešen pri prebavi krme, zaraditega izredno redi meso in tolščo. i zavoj stane 1 K 50 v, po pošli se pošilja najmanj po šesl zavojev. —-Razpošiljalnica: Josip Berdajs, Ljubljana, Celov-ika cesta št. 85, I. 3265 Za ali druga živila dam lepo posteljo z modro-cem in moško kolo. Ljubljana, Slomškova ulica 6, I. nadstropje, Franc Škafar LJUBLJANA, RIMSKA CESTA št. 16 priporoča svojo najnovejšo Ш1Г' aalogp рвјшпм _ Do&e m ssspif za pogon s silo ter z roko, Dalje imam na razpolago ludi čistilne mlatilnicc in vsakovrstne poljedelske stroje, kakor: čistilnike, trijerje, stiskalnice za grozdje in sadje, mline za žilo in sadje, gppcljnc, slamorcznice, brzoparilnike, kotle za žganje, brane in pluge itd. iz največjih tovarn, zajamčeno dobre kakovosti ter po najnižjih cenah. Franc МШ žiga \џшт\ LJUBLJANA, Martinova cesta št. 2. Dalje opozarjam na svojo veliko zalogo priznano жш mlinov aiiiiiiiiiiHiiiiiiiiniiiiiiiiiiif H4iiiuiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii№j V svrho pridobivanja delavcev = zgradbe v Avstro-Ogrski se iščejo za = ki govore slovensko, nemško in italijansko. | Ej Obširne ponudbe z zahtevo plače na tvrdko = I Dyckerhoff & Widmann A.-G., Pulj. Л<Ш1Ш|||||||<||||Ш||1Ш||Ш|||Ш||1ШШ||Ш1Ш||1Ш|П||Ш|||.....lllllllllllllÜ Nad ljOCO.OOO v rabi! L&Ocnn A i 1 o jo praktično orodju gesrrv za vsakogar /a ... šivan io u : ;1 jf «>.''1 predmetov jer-E,< ^f'.'l monov. vroč, ja-P §■}''■; dor. oprem, mo-hov, plaht, čevljev. — Jiasspro-daialcom popust. Cena km.pl. šilu K 5—, povzetni stroški posebej. I/.vo/. žrobl.jev, varovaloev podplatov v/, kovino in usnja, podkvic, celnl. Unikov ка čoviio. čovlj. smole, okov za podplat o in vojnih podplatov torroč-nih mlinov, p. E. L ach mann , J)u-naj IX, Äloser-gasse odd. 181. rezane in mešane kupuje v vsaki množini po najvišji ceni Matija Fodkrajšek brivec, Ljubljana, Sv. Petra cesta 32. za J®1" Poljedelski stroji in orodje. Ročni mlini za zdrob in moko! Cena: l. vršiti 155 K 2. vršiti 115 K Težo: približno iz kn Mlin sc razpošilja opremljen z zamahnim kolesom in lakiranim vsipalnikom. Cena je mlinu, in sicer najboljše vrste 155 K, mlin nekoliko manj trpežne vrste 115 K, brez odbitka v tovarni. Zavijanje in poštnina računi se še separatno za lastno ceno. Mlin prve vrste je izdelan iz najboljšega, trdega materijala in se za kvaliteto, da naročnik prejme nepokvarjen mlin, jamči. Moj ročni mlin izmcije najfinejšo moko! — Stroj se naroča pri tvrdki 3145 Fd>. Šfiicin DUNAJ, XVIII. okraj, Höhnegasse štev. 4. Dopisuje se slovensko, Znamka „Davor" KUPIM vsako množino 2996 in voska FRANC VOKAČ, LJUBLJANA, Šelenburgova ulica št. 5, silne f§Hfc SEI je vedno najboljši kupec Frum Fnfpčnffe LJUBLJANA, Dunajska cesta št. 36. .j«?- KUPUJEM vsako količino briiifoife ia^ 2978 Destilerija in rafinerija 51ШШШШ flRKO, Zasrefe. fiOSDflTUK kateri si 2ele s prodajo dobro idcCil иичгичЈЈ-, konsumnih predmetov znqotcvitl znalen dohodek, rnj pošljejo svoj naslov na kemično lovtmio HUGO P0LRK, KUilL. VINOURHDI, Junomnnnova Irida .53. Teletoti pisarne 5АУ5, telefon tovarniški '155. 3059 od vina, žganja in vsake druge vrsti kupuje po najvišjih cenah wo ■ awviea ffi» s *»з г LJUBLJANA, Emonska cesta štev. 2. in voščin kupujem po najvišji ceni, tudi majhne množine. -- VIKTOR VOKAČ. DVOR, 3163 Dolenjsko. iščem za veliko gorsko posestvo pri Hrastniku, najraje kmeta ali delavca z družico. Ves pridelek se deli ca polovico. — Ponudbe na upravnišlvo. .Domoljuba« pod štev. 3162. KUPIMO v tekoči dobavni dobi paradižnike v celih vagonih. Najnižje ponudbe prosimc na tovarno za konserve. 3175 HAGN & ENNSMANN, Zentralbüro, Dunaj III., Estegasse 7, dfmetno gnojenje bo samo Vaša komi toda ne odlašajte! - Zahtevajte takoj ponudbe na 20% kali - levo sol il M % kajnit Poznejših naročil vsled težavnega uvoza ne bo mogočo izvräitil Pojasnila so Vam na razpolago! Jamstvo za kakovosti iiio umne. verne, ».жшо. W MF stroji za meso "«fJ TM Ameriški sistem, 5., pocinkan z jekl. noži. Cena 60 K za komad brez poštnine in zavojnine »AGRAKIA« trgovska družba z omej. zav. Dunaj, IV. Rechte Wienzctle 1 Svarilo I Nc kupuite nobenega emajb'rancgn stroja za meso ker sc odlušči fcln/.nra! Tudi nc kupujte stroja z litimi noži ki hitro počijo, marveč le naše AGRAKIA« stroje za ineso z zajamčeno Ia jeklenimi uoži. iiiitiiiiiiiiiliiiMii:! :iH iiiiiiiMiM Naročilnica: (razločno izpolniti, izrezati, vložiti v kuverto in takoj odposlali »Agraria« Handelsgesellschaft m. b. H.Dunaj I V. Rechte Wien-zeilc 1. Na podlagi Vašega naznanila v „Domoljubu" naročam komadov „Agraria" strojev za meso, 5., г jeklenimi noži za ceno K 60" za komad brez poStnine in zavojnine po povzetju. Znesek K —pošljem kot naplačilo. Ime ................ ...................... Naslov........................................................ Z2 Sprejmem pomociiiMia ki zna dobro plesti vrvi in Strange. A. ŠINKOVEC, Vrvarna, KRANJ, GORENJSKO, Srbečico, Sššajše odstrani prnv naglo dr. Flesch-a izvir, zakonito zajamčeno „Skaboiorm" mazilo". Popolnoma brez duha, ne maže. Poskusni lonček K 3-— veliki K 5 — poraja za rodbino K 12'—. Zaloga za Ljubljano in okolico: Lekarna pri zlalem elenu, Ljubljana, Irtarrjin Irg. 1520 Г a z j i B mi viirstvono ".uftjnko „3ka'boformu 1 5ЛС1>| doW vsnlt Ш! Seljo tiloi cfuik o zlatnini, srebrom in gocinlih. Violine p» K №-, 'IS.-, 5 v in v«4c. Dobre harmonike K 1.0'-, HO- dvo-«rstne dunajske Iiarino-K 1» ,140. irivrslne K Mi. 400 in vISjc. Zamena dovoljena ali denar nazai. PoSilja po p«»eerjll aii predplačilu rnepo5ii1. Jan Honrnd, BHFx 1 SAH. c. in lЖ-кГТ LEIPZIG, Brühl 47. Pošilpive se prosijo po pošti v zavojih po 5 kg, dp;.dli znosek se odpošlje takoj po prejemu. f Ci doviio žilo le K '1-9O Siva laiio naglo prešivne vbode kot Šivalni slro). - Kr. vvi ja iznajdba, s katero more vsak sani kr~ pai, in Šivati nsnje, raztrgane čevlje, kenjsko orre-nio vreče, platno in vsako drugo močno blago. Neobhodno potrebno za vsakogar. Jamstvo za po-ratnost. Cena kompl. Silu s sukancem, Praznimi Sivankami in porabnim navodilom K 4.90, 3 kosi K 13 50 PoSilja po povzetju, M. Svoboda, [вд, 111/2, Itanasse 13-404. Krmila manjka! Zato se uporabljajo nadomestna sredstva za krmila. Da to krmo živina, perutnina dobro prebav; in popolnoma izkoristi, naj se primeža 2 krat nu teden krmi, ena pest jiolna Mg.4V< to je dr. pl. Trnköczy-a retiikr prašek. „llICMII Paket velja 2 K 5 paketov 12 K. poštnine prosto. 5 paketov zadostuje za 3 mesece za enega vola, kravo ali prašiča, tla se zreli*. Glavna zaloga: lekarna Trnfc*f/czy zraven rotovža v Ljubljani. Mastin je bil odlikovan z najvišjimi kolajnami na razstavah: na Dunaju, v Parizu, Londonu in ltimu. Na tisoče kmetovalcev hvali in rabi „Mastin". reglslrovnna zadruga z neomeicro zavezo v Ljubljani, v lastnem tionm KikloSičeva ccsta št. 6, za frančiškansko cerkvijo sprejema hranilne vloge vsak delavnik dop. od 8. do l.ure in jili obrestuje po f! Ц k I® brez odbitka rentnoga davka, katerega plačuje zavod sam za svoje vložnike, tako da dobe le-ti od vsakih 100 kron čistili 4 krone 25 vinarjev na leto. „Ljudska posojilnica" sprejema vloge tudi po pošti in daje za njih vplačilo na razpolago poštne položnice. Sprejema tudi vloge na tekoči račun ter daje svojim zadružnikom posojila proti vkrjižbi z amortizacijo ali brez nje na osebni kredit proti poroštvu ali zastavi vrednostnih papirjev. — Menjice se eskomptujejo najboljše. Vloge v „Ljudski posojilnici^ so popolnoma varno naložene, kei posojilnica daje denar na varna posestva na dežel: in v mestih. Rezervni zakladi znašajo nad en milijon kron. — Stanje hranilnih vlog je bilo koncem leta 1017 nad 3:; milijonov kton.