Štefan Barbaric H E R D E R I N Z A Č E T K I S L O V E N S K E R O M A N T I K E * (Referat za VI. mednarodni slavistični kongres v Pragi 1968) Prvi, ki se j e s široko književno razgledanostjo in z obvladanjem literarnoznanstvene metode poglobil v nazorska vprašanja slovenske ro- mantike in se hkrati z živo pozornostjo lotil proučevanja razvojnih poti ideje slovanske vzajemnosti v tem obdobju, j e bil Mati ja Murko. Razumljivo je tedaj, če naša študija, ki želi poseči v isto predmetno problematiko, takoj v izhodišču poišče in določi zveze z Murkovimi raziskovalnimi prizadevanji in dosežki. Ne more biti dvoma, da lahko Murkova dela •— ki so med slavisti široko poznana in splošno priznana — služijo naši in podobni zastavitvi oziroma reševanju vprašanj ne le kot spodbuda, marveč hkrati pomagajo v mnogočem kot trdna opora. Znano je, da se je Murko s primerjalnimi vprašanji slovenske in slo- vanske romantike ukvarjal predvsem v prvem obdobju svoje dolgoletne in dokaj raznotere znanstvene dejavnosti. Kot sam pripoveduje,1 se je v zvezi z delom za habilitacijo namenil, da bi obdelal vpliv nemške litera- ture na pesnika Stanka Vraza, vendar je kmalu sprevidel, da bi težko ostal v mejah neposrednih vplivov nemške romantike, sa j so na Vrazov pesniški razvoj vplivali Nemci ne le neposredno, marveč so očitneje po- sredno, to je, prek drugih slovanskih književnosti. To spoznanje ga je peljalo do zamisli, obdelati po enotno zastavljenem načrtu učinkovanje nemške romantike na slovanske literature v prvih desetletjih 19. sto- letja. Naloga pa se je pokazala preobsežna,2 pisca so klicale druge ob- * V tematski okvir študije sodi še obravnava slovenske romantike kot literarnoteoretskega in idejnozgodovinskega problema. Ker bi taka razprava znatno presegla predvideni obseg študije, si jo avtor pridržuje za drugo pri- ložnost. 1 M. Murko, Spomini, 1951, 111. * N. in., 113. veznosti in tako je ostalo le pri prvi knjigi, za zamišljeno drugo knjigo mu je uspelo objaviti le nekaj pripravljalnih študij.3 Murkova obravnava nemških vplivov na začetke češke romantike je v metodološkem pogledu nadvse poučna, na ogromnem in zapletenem literarnem gradivu je dokazala gotovost idejnozgodovinskega prijema, odprla je možnost za plodno kritično razpravo o primerjalnih vidikih.4 Malokatera literarnozgodovinska knjiga je doživela tako širok, večidel pritrjujoč odziv, kakor je to pisec lahko navajal za svoj, v živahnem vzponu prve moške dobe napisani tekst.5 Ni mi šlo le za iskanje so- glasnih mest pri čeških pisateljih, tj . ne toliko za tako imenovano .lite- rarische Polizei', marveč za celotno ozračje, v katerem so živeli avstrijski Slovani, ker je imela za napoleonskih vojn romantika glavno in važno središče na Dunaju in je njeno tamkajšnje delovanje zapustilo globlje posledice za daljšo dobo.«6 Da je »celotno ozračje (družbeno in miselno) pri preučevanju književnih gibanj ena bistvenih postavk, bo Murku pritrdila tudi novejša primerjalna književnost. Sicer pa je knjigi vtisnila pečat dunajska filologija, tako slavistična kot germanistična, ki sta imeli v tistih časih v Miklošičevem nasledniku Vatroslavu Jagicu (1886—1908) in v Murkovem učitelju Erichu Schmidtu (1880—1885) vodilna pred- stavnika obeh disciplin: nista se omejevala na kabinetsko tekstologijo, marveč sta v književnem študiju ugotavljala prek razprav in v ne- posrednih predavanjih predvsem manifestacije ustvarjalnega duha. Poleg potez, ki jih je mlademu Murku vtisnila šola: širok strokovni diapazon takratne filologije, ki je zajemal jezikoslovje, književnost in vse, kar je imelo kakršno koli zvezo z narodno kulturo od najstarej- ših časov dalje, razgledanost po vseh slovanskih kulturah, zbrana pre- tehtanost, stroga stvarnost in smisel za razpoznavanje pomembnega je pri nastopajočem znanstveniku opazna prvinska zraslost z narodno- kulturnimi težnjami Slovanov nasplošno in Slovencev posebej. V tem opusu so mesta, ki so po logiki razvoja znanosti že doživela revizijo, dopolnitve ali drugačne osvetlitve. To nas ne more motiti, ker ne pri- zadeva Murkove znanstvene zgradbe v njeni arhitektonski premišlje- 3 »Miklosiehs J u g e n d - u. L e h r j a h r e « , »Goethe u. die serbische Volkspoesie« , »Počctek G a j e v i h Novin in Danice« , »Misli k Prešernovemu ž iv l jen jep i su« itd. (gl. b i b l i o g r a f i j a v Spominih , 265 si.). 4 Л. Slodnjak, M. Murko, Sluvistična revija 1954 (V—VII), 52—56. 5 Spomini, 112. » N. m„ 111. nosti. In ker njegovega prizadevanja niso vodile zategadelj enodnevne domislice, marveč vidiki stalnega soočevanja akademskega dela z im- perativom, da slovanska znanost zavzema svoje mesto v evropskem kulturnem tekmovanju. Malokdo se je toliko ko Murko posvečal proučevanju ideje slovanske vzajemnosti, saj je bila slovanska ideja rdeča nit, ki se vije skozi njegov celotni opus, je bila gibalna sila, ki 11111 je dajala žar in polet. Jasno je, da samo pristajanje na slovansko idejo ne more biti in ni izhodišče kritičnega bližanja študijskim vprašanjem, ki so z njo povezana, daje pa — če jo prav razumemo — notranji vzgon za boljše dojemanje tokov idej in vzgibov dejanj. Murko je že kmalu izoblikoval profil najširšega slavističnega znan- stvenika, vendar kljub izrednim zgodnjim uspehom v različnih slovan- skih snoveh ni zanemaril domače, slovenske književne zgodovine. Že v svojem prvem vidnejšem nastopu na tem področju, v slavnostnem govoru o Prešernu, je izpričal razgledanost in izvirnost misli. Tn nje- govo prvo dejanje v slovenski literarni zgodovini je bilo. da je usmeril literarnoznanstveno misel proti evropski, predvsem slovanski in nemški romantiki: »Prešeren ni omejen 11a malo naše obzorje, kakor vsi veliki slovanski pesniki, učil se je tudi on mnogo . . . Prešeren je gotovo sin romantike, posebno nemške, ker v njeni dobi je bil odgojen, njegov pri jatel j Čop je to odgojo dopolnjeval, pri nekaterih umotvorih lahko dokažemo, da je posnemal oba Schlegla, veselje k raznim pesniškim oblikam je podedoval tudi od nemških romantikov. Vendar mi ne na- hajamo nikjer pri Prešernu zaljubljenosti v sredovečni misticizem in fevdalizem, 111 o d 11 e g a navdušenja za katoličanstvo, opevanja in za- govarjanja pretiranosti v življenju.«7 Od nemške romantike do njenega »predhodnika« Herderja je bil potreben le korak: »Če že v Herderju izvira večina idej in stremljenj nemške romantike, to velja še mnogo bolj za slovansko. To moč učinkovanja si je ,svečenik humanosti' pri- dobil '/. mestom v ,Idejah k filozofiji zgodovine človeštva'.«8 Čeprav je znamenito poglavje o Slovanih na osrednjem mestu, to še 11e pomeni, da je to edini Ilcrderjev spis, ki je iz Nemčije prodrl k nam oziroma k drugim slovanskim narodom. Naša razprava bo poka- zala, da je bil recepcijski spekter herderian mnogo širši, kot smo na 7 LZ 1891, 83. H M. Murko, Deutsche Einf lüsse auf die Anfänge der böhmischen Roman- tik, 1897, 216; isti, Jan Kollar (nadal jevanje) , ZMS 1897, 192. splošno o tem obveščeni. Samo ob sebi pa je jasno, da imamo na Slo- venskem (kot pri ostalih Slovanih)9 opraviti s parcialnim sprejemanjem in usvajanjem Herderjevih idej. Pretežna večina njegovih filozofskih, kulturnoteoretskih, estetskih in drugih razmišljanj je v velikem in v malem sklenjena s specifičnim nemškim duhovnim razvojem in njego- vimi notranjimi nujnostmi. Prenašanje idej iz enega kulturnega ozračja v drugo kot njihovo cepljenje na stebla, zrasla v drugačnih tleh, je po- gojeno v konkretnih okoliščinah sprejemanja in usvajanja. Jasno je prav tako, da je presaditev odvisna tudi od veličine duha, ki se ne more ustaviti pred ogradami. Herder je ena najizrazitejših osebnosti 2. polovice 18. stoletja, sejalec idej, katerih prodornosti se v marsičem čudimo še danes.10 Obudil je smisel za čustveno iracionalno in za ljudsko prvobitno. To je ena tistih osebnosti, katerih vel java z njihovim boljšim poznavanjem samo raste, saj ideje, ki j ih je z nenavadno sugestijo razširjal v svojem času, še zmeraj lahko spodbudno in žlahtno oplajajoče delujejo na človeka. Problem Herderja pri Slovencih ne le zasluži, marveč naravnost kliče po novi, širši, na prve vire naslonjeni razpravi. To tembolj, ker so se mnogi, ki so posegali v nakazano problematiko, ustavljali v mejah splošnih sodb. Današnjemu proučevalcu problema je na razpolago bo- gata predmetna literatura o Herderju pa tudi arhivsko gradivo je dostopnejše, kakor je bilo, ko so nekateri naši predhodniki izrekali do- ločene sodbe, ustvarjene bolj na temelju splošnega vtisa kot morda po dolgotrajni, podrobni analizi. Vendar moramo kljub temu njihovo mne- nje sprejemati z resno odzivnostjo, saj brez njihovega dela tudi naše, ki hoče biti popolnejše, ne bi bilo mogoče. I Slovenska literarna zgodovina je že izza konca stoletja, vse odkar se je legitimirala kot samostojna disciplina, vztrajno težila, da v doga- janju in pojavih preteklosti odkrije notranje silnice, da dožene bistvo vrednosti in smisel duhovnih izročil. • K. Bittner, Herders Gcschichtsphilosophie u. die Slaven, 1929; M. Trivu- nac, Herder i Slaveui, Strani pregled, 1935, št. 1—4; A. Gillies, Herder, nemški prevod, 1949; N. Ivanišin, J . G. Herder i ilirizam, Radovi Filuzofskog fakulteta u Zadru, razdio l i i s tor i je . . . I, 1965; J . Mati, Europa u. die Slaven, 1964, 275 si. 10 Л. Gillies, n. m., 185 si.; E. Kayser, Bekenntnis zu Herder, lin Geiste Herders, 1955. Eden takih njenih prvih širokopoteznejših posegov v preteklost z željo po tehtnejši osmislitvi je razlaga idejnega toka, zvezanega z ime- nom filozofa in literarnega publicista J. G. Herderja (1744—1803). Sprejemajoč tolmačenje germanske filologije, ki je videla v filozofu humanitete predhodnika romantike, sta mlada filologa-slavista Vatro- slav Oblak in posebej še Matija Murko skušala s sprejemanjem Herder- jevih idej na Slovenskem in z odzivanjem nanje utemeljiti porajanje novega življenjskega občutja v začetku 19. stoletja, ki se pri nas mani- festira predvsem v procesu oblikovanja narodnokulturne ideologije. Čeprav njuno poudarjanje Ilerderjevega vplivanja na Slovenskem ni tolikanj izčrpalo gradiva, kolikor bi ga gotovo, če bi jima bile dane zunanje možnosti za io (Oblak je bil izrazit jezikoslovec in se je pričel ukvarjati z literarno zgodovino predvsem po nujnosti katedre v Gradcu, poleg tega je prekmalu umrl), je njuna sodba o pomembnosti vplivanja Herderjevih idej prodrla in se močno zarezala v našo zavest. Številni, ki so se poslej v kaki zvezi dotikali vprašanj tega zanimivega obdobja, za katerega sta že Oblak in Murko prevzela iz svetovne književnosti, posebej še od Nemcev, naziv romantika, so brez večjih pridržkov pri- stajali na osnovne postavke iz 90 let. Profesor Kidrič je v prvi vid- nejši reviziji11 problema Herderja pri Slovencih registracijo herderian občutno razširil, vendar je to njegovo strogo konkretno naštevanje dej- stev že po goli zunanji strani potrjevalo veljavno sodbo. Kot nekako kvantitetno merilo bodi navedeno, da F. Kidrič v svojem kapitalnem delu o starejši slovenski književnosti (do 1819) imenuje Herderja 30-krat (medtem ko je Goethe omenjen 18-krat in Lessing 8-krat). Preden se lotimo prikaza Ilerderjeve prisotnosti na Slovenskem, bo poučno vedeti, kako je dosedanja literarna zgodovina odgovarjala na nekatera osnovna vprašanja slovenske recepcije Herderja, kot so npr.: kdaj so slovenski preporoditelji zvedeli za pisca Idej, zakaj so posa- mični kulturni delavci poudarjali prav to ali ono njegovo idejo ipd. Y oceni I. knjige Zgodovine slovenskega slovstva Karla Glaserja je Y. Oblak1 2 zameril piscu prve obsežne literarne zgodovine pri Slovencih, da je kopičil podatek na podatek, a pri tem povsem prezrl miselne tokove, ki so morda ne dovolj opazno, vendar vztrajno dajali literar- 11 F . Kidrič, Dobrovsky in slovenski preporod njegove dobe, 1930, 151—152. 12 Archiv für slav. Phil. 1896, 235—238; franc, revolucija ni vplivala kakor meni Oblak, priin. Prijatelj, Duševni profili, 34, in Kidrič, Zgodovina, 349. nemil dogajanju ton in smer. Pokazal je na zaostajanje slovenske knji- ževne znanosti glede na razvoj literarne vede drugod, posebej v primer- javi z nemško literarno zgodovino, torej z znanstvenim področjem, ki mu je bilo kot slovenskemu filologu na Dunaju odprto od blizu. Obla- kova ocena je izhajala iz prepričanja, da je treba obravnavanje slo- venskega knjižnega razvoja čimbolj povezati z evropskim in srednje- evropskim literarnim dogajanjem, zlasti še z nemškim, ker so v tej kulturni sferi naši kulturni delavci v preteklosti dobivali širšo razgle- danost. Termin vpliv je bil takrat še daleč od tega, kar se mu je po- zneje pritaknilo in mu dalo slab prizvok, takrat prevzemanje idej ni pomenilo duhovne odvisnosti, še manj mehaničnega posnemanja, na- sprotno, Oblaku in Murku je bilo vplivanje transmisija duhovnih gi- banj, znamenje včlenjenosti v večji kulturni prostor, podrejanje tež- njam in zakonom, ki so delovali na narodne kulture v nadnarodnem smislu, toda tako, da avtohtoni organizem pri tem ni bil načet ali kako drugače oškodovan. V želji, upoštevati učinkovanje političnih dogodov na razvoj književ- nosti, je bil Oblak mnenja, da so bile pri oživljanju slovenske književ- nosti konec 18. stoletja poleg jožefinskega prosvetljenega absolutizma nadvse pomembne ideje francoske revolucije. V središče izžarevanja idej, ki so v nadaljnjem procesu spremenile miselnost in kulturno pra- kso na Slovenskem, pa postavlja Oblak Ilerderja. Poudarja njegove pobude za zbiranje ljudske pesmi. Meni, da je Herder predhodnik ro- mantike, tj., da pri njem izvira večina življenjsko tvornih idej romanti- ke. kot npr. kult ljudskega izročila. Sodi, da je pisano »v Herderjevem duhu«, kar je pisal Zois Vodniku 1795: »Vse, kar prihaja izpod Vašega peresa, mora biti pisano v ljudskem tonu in za ljudstvo.« in se glede tega sklicuje na stavek v Herderjevi prvi knjigi Zur schönen Liter. u. Kunst I. Tudi Vodnikovo (in naslednikov) zbiranje ljudskih pesmi je Oblak pripisal nedvomni pobudi Herderjeve razprave o Ossianu, nje- govih Volkslieder in Arnim-Brentanove zbirke Des Knaben Wunder- « horn. V letnem polletju 1895 je Oblak na slavistiki v Gradcu predaval o romantiki v slovenskem slovstvu in je v zvezi s tem pisal Murku: » . . . P r v i , pri katerem sem našel vpliv Herderjevih (in angleških) na- zorov, je bil Linhart, za njem Cojz in seveda Vodnik. Novega seveda ne bom nič povedal, ali tolmačil vse literarno gibanje z onega stališča, s katerega nam Ti Kolarja pojasnjuješ. Glavno je, da dobe naši ginina- zijski učitelji nove nazore o notranjih vzrokih in močeh, ki so oživeli našo književnost.«13 Oblakova pojmovanja sem pokazal nekoliko podrobneje, ker ti po- gledi predstavljajo za precej časa veljavni pravzorec, ki je šele s Kidri- čem doživel prvo revizijo. Očitno je , da Oblak Herder j ev vpliv p e č e n j u je , kakor j e pač pre- več poenostavljeno naziranje, da se ves slovenski preporod »osniva ne- posredno ali posredno na podobnih pojavih v nemški književnosti in duševnem življenju.« Oblak ni dovolj upošteval notranjih gibal, ven- dar je sicer v literarnozgodovinskih recenzijah bistroumno zapazil mar- sikatero zrno resnice, najsi j e bil pred nastopom v Gradcu še tolikanj usmerjen v jezikoslovje. Čeprav je bil Oblakov prijatel j in sobojevnik Murko v razpravi o nemških vplivih na začetke nemške romantike mnogo bolj zadržan in preudarnejši, mu je Masaryk v kritiki oponesel, da je v njegovi knjigi nemško vplivanje na škodo domačega izvirnega preveč poudarjeno. Gotovo je Masarvkova zamisel celotne nazorske strukture češke roman- tike bližja stvarem kot samo ugotavljanje zvez med književnostmi in enako ne more biti dvoma, da se v proces narodnega preporoda vklju- čujejo družbenopolitični momenti, vendar bomo priznali Murku, da je zares dokazal odvisnost Kollârja in Šafarika od Herderja (manj od nem- ške romantike v pravem smislu) in da je bila njegova knjiga namenjena zgolj taki razpravi. Kakšni so bili razlogi, da sta Oblak in Murko postavila Herderja tolikanj v ospredje? Herder je dejansko najizrazitejši predstavnik pre- okreta k ljudskemu prvobitnemu izvoru kulture, njegov slog je gibek in fino občuten, njegova humanistična filozofija je odpirala človečan- stvu poglede od vojnih razprtij in duševne razrvanosti v idealno brat- stvo med ljudmi in med narodi. In tudi objektivni podatki govore v prid njuni sodbi: Herderjevo ime se je navajalo v začetku stoletja pri Slovanih izredno pogosto, pri nas morda malo manj kot ime histori- ka in slavista Augusta L. Schlözerja, vendar je Herder po filozofskem formatu in globini duha med Nemci in po ugledu v Evropi güttingen- skega profesorja nemalo presegal. Razumljivo je, da ni lahko določiti, kaj je posredno ali neposredno prevzeto iz Herderja, mišljeno za primere, kadar nimamo dokumentov. 13 M. Murko, Dr. Vatroslav Oblak, Knezova knjižnica SM (VI), 1899, 211. Ideje o vlogi materinega jezika so bile v prvih desetletjih tako raz- širjene, da so pomenile skupno lastnino, tok, ki je mogočno zajel tako Nemce kot ostale srednjeevropske narode. Če je Kopitar navajal v oceni Vukovega slovarja stavke iz Schlözerjevega Nestorja:14 »Kultura se med ljudstvi ne začenja popred, preden ti ne pišejo v l a s t n i h jezikih,« se je lahko skliceval na to mesto, ker je imel knjigo, izšlo 1802, na mizi. Nič drugačna ni Herderjeva misel, samo da je malo drugače obliko- vana, tista, ki jo najdemo npr. v 1. in 3. knjigi fragmentov Ueber die neuere Deutsche Literatur (Riga, 1766, 1767; brez navedbe avtorja). In dalje, ista misel je prisotna že v Herderjevem predavanju na univerzi v Königsbergu, stika se s Hamannovo miselnostjo itd. In obratno: kult ljudskega in materinega jezika, kateremu je Herder namenil svoje naj- topleje in najnežneje napisane stavke, se je v naslednjih desetletjih toliko razprostrl in razvejal, da je nemogoče raznoterim manifesta- cijam in njegovi lokalni pobarvanosti določati neposredno zvezo s Iler- derjem. Iz teli razlogov razločujem, kar je neposredno Herderjevo: tisto, kar je dokumentirano s potrebnim gradivom, od tistega, kar je nastalo v sferi Herderjeve miselnosti oziroma je njen bližnji ali daljni odmev. To imenujem herderjansko, ker, recimo, ideje o materinem jeziku, ljud- ski pesmi (da navedemo najbolj popularne, ki so poslej užigale duhove in postale last množic) ni nihče v toliki meri naznotraj in navzven povezal in uglasil kot prav nemški filozof ideje človečanstva. Spričo tega marsikaj, kar je Oblak pripisoval neposrednemu Her- derjevemu vplivu, zgublja tla. Oblak je, kot je videti, premalo vedel, koliko so bile Herderjeve knjige pred 1800 na Slovenskem dostopne. Razumljivo je, da Herder v katoliški Avstriji že kot visok protestantski dostojanstvenik in kot oster kritik germanizatorskih teženj prosvetlje- nega Jožefa I I . ni bil mož, ki bi mu Dunaj izkazoval posebno naklo- njenost.15 In še to, Herderjeve prve knjige so izšle v Rigi, potemtakem v Rusiji, ljudske pesmi v Leipzigu, oboje brez nave cil, e Herderjevega imena. Zdi se, da je z izjemo Idej šele dunajska izdaja Herderjevili izbranih spisov v začetku 19. stoletja utrla Herderju pot v monarhiji. 14 J . K o p i t a r j a spisov II. del/ l (izd. R. Naht iga l ) , 1944, 6; pr im. 2. pogl . naše razprave , Pr imčev i izpisi iz H e r d e r j a . 15 R. Hayrn, Herder II, izd. 1954, 539. Tudi iz Kidričeve Zgodovine je razvidno, da so prišle Herderjeve knjige v Ljubljano sorazmerno pozno.16 Prvi dvom se vzbuja ob Linhartu. Oblakovo sodbo je prevzel Ivan Prijatel j , ko je v Duševnih j>rofilih povezoval Linhartovo prepesnitev ljudske pesmi o Pegamu in Lambergarju (Blumen aus Krain, 1781) s Herderjem17 in na drugem mestu Linhartovo zgodovino z Idejami k filo- zofiji zgodovine človeštva. Po Prijateljevem mnenju18 je Linhartovemu stavku: » . . . D a noben narod ne zasluži pozornosti zgodovinarja, filo- zofa in državnika v toliki meri kakor Slovani, o tem je učeni svet že ene mislit iskati vir pri Herderju in Schlözerju. Kar se Herderja tiče, je ugovor obema trditvama tako rekoč na dlani. Vsako povezovanje Linharta s Herderjevimi Volkslieder je prenagljeno, še manj je ver- jetno, da bi Linhart, postavimo, za časa študija na Dunaju dobil v roke zbirko »Von deutscher Art u. Kunst« (I, 1773, Hamburg), v kateri je Herder obširneje razpravljal o ljudskem pesništvu (študija »Auszug aus dem Briefwechsel über Ossian u. die Lieder alter Völker«), pred tem j e l judsko pesništvo le bežno omenjal. Najbol j pa nasprotuje Her- derjevim zamislim Linhartova prepesnitev sama. Izdajatelj Volkslieder je namreč ostro zavračal Denisovo objavo Ossiana, ki se mu je zdel v heksametrih »kot poslikana, balzamirana papirnata cvetica, proti živi, lepi, cvetoči hčeri zemlje, katera diši na divjih planinah«.19 Lin- hartovo zanimanje za ljudsko pesem izhaja po vsem videzu iz sezna- njanja z dunajskim pesnikom Michaelom Denisom, kar je na drugi strani izpričano za Pohlina in za Pisaničarje. Enako ni mogoče doka- zati zveze med Herderjevimi in Linhartovimi nazori, poglavje o Slova- nih je bilo objavljeno v IV. delu Idej (1791), kar že v kronološkem pogledu podira možnost delovanja na Linharta v času, ko je pisal zgo- dovino. O veličini slovanskega rodu je Linhart lahko bral že pri naših protestantskih piscih (Bohorič), seveda tudi pri Schlözerju (Nordische Geschichte, 1771) in še kje drugje. S Herderjem se stikata, kolikor nem- ški humanistični filozof med svojimi viri za poglavje o Slovanih navaja 10 Kidričevi deli Dobrovsky (151) in Zgodovina (266, 349) ne dajeta dovolj jasne slike, kdaj je ljubljanska licejka dobila prva herderiana. 17 I. Prijatelj, Duševni profili, 1935, 48. 18 N. m., 51 10 11. Hayn, n. m. I ; 451. M. Jankovič, Ossian kao poticaj za sakupljanje na- rodnih pjesania kod južnih Slavena, Zbornik za narodni život in običaje JAZU X X X V I I , 202. tudi Linhartovega znanca in dopisnika Lužičana Karla Gottloba v. Antona (Erste Linien eines Versuches über der alten Slawen Ursprung, Sitten, Gebräuche, Meinungen u. Kenntnisse, Leipzig, 1783). Podobno je prenagljeno Oblakovo in Prijateljevo2 0 mnenje o Zoiso- vem in Vodnikovem poznavanju Herderja pred 1. 1800. Kidrič omenja, da v Zoisovi knjižnici 1. 1795 Herderjevih Idej še ni bilo, da je Zoisu pomenila 1. 1794 »Volks-Poesie« ne ljudsko pesem, temveč umetno pesem za prosvetljevanje ljudstva in da Vodnik, potem ko se je ponovno lotil zbiranja ljudskih pesmi, »ni imel v Zoisu voditelja, ki bi ga bil hotel usmeri na zbiranje in vrednotenje v Ilerderjevem smislu, ali ga mogel navdušiti za tako oploditev umetne pesmi po narodni, ki bi spominjala vsaj od daleč na podobne odmeve v Goethejevi, Claudisovi ali Biirger- jevi onodobni pesmi«.21 Po Kidričevi sodbi je bil Zois pristaš klasici- stične poetike, snovatelj prosvetiteljskega programa za široke plasti ljudstva. Kot tak je Vodniku priporočal Iloraca, mu poslal Batteux- Ramlerjeveo poetiko in ga ob pošiljki Denisovega Ossiana svaril »naj ne posnema njegovega nabreklega, z metaforami in slikami preobloženega tona«.22 Ossian je bil Zoisu tuj, sicer pa ljubljanski mecen ni mogel poznati nemške književnosti v tolikerih podrobnostih, da bi vedel, zakaj je Herder povzdigoval škotskega psevdobarda. Po današnjem pozna- vanju dejstev drži Kidričeva sodba o recepciji Herderja, kakor jo je začrtal v književni bilanci za 1. 1799: »Tudi Herder še ni posebno vpli- val. Njegove zbirke narodnih pesmi vsaj Zois in Vodnik nista imela, a poglavje o Slovanih iz 1 7 9 1 . . . pa niti toliko pozornosti ni vzbudilo, da bi ga bil Vodnik omenil v Novicah, kjer je imel lepo priliko.«23 Pravo zanimanje za Herderjeve nuzqre o Slovanih in o ljudskem pesništvu je sledilo šele z novim stoletjem. II Malokdaj je katera ideja padla na tolikanj ugodna tla, kot se je zgodilo z znanim poglavjem o Slovanih (Ideje, 16 knj . , 1791). Slovanski izobraženci, izvirajoči iz politično podrejenih narodov in iz družbeno 20 1. Prijatelj, п. m.; 53. 21 F . Kidrič, Zgodovina slovenskega slovstva do Zoisove .smrti, 1929—1938, 22 N. in., 271—272. 23 N. m., 349. potlačenih ljudskih plasti, so s pohožno zavzetostjo prebirali stavke o miroljubnem značaju Slovanov in se opajali nad preroškimi besedami o boljši prihodnosti. Kajt i poziv, da se »tudi ti propadli (»tief versun- kene«), nekdaj marljivi in srečni narodi predramijo iz svojega dolgega, lepega spanja ter se otresejo suženjskih verig«, je prihajal iz dežele, katere prebivalci so se bili »nad njimi najbolj pregrešili«. Ob Herder- jevih stavkih, napisanih mimogrede v kontekstu obsežne kozmogonične, antropološke in zgodovinske filozofsko ubrane razprave, so v celi prvi polovici stoletja in še čez slovanski pisci in pesniki snovali načrte, kako se v zboru narodov s svojim ljudstvom in njegovim jezikom uvrstiti na mesto, ki temu po naravi in zgodovini upravičeno pripada. Nobenega dvoma ni, da je Herderjeva slika miroljubnosti starih Slo- vanov močno idilična in idealizirana. Kot so ugotovili raziskovalci, si je Herder to sliko ustvaril ne le na osnovi trditev kopice nemških zgodovi- narjev, ki jili sam navaja kot vir, marveč tudi iz mladostnega odpora proti pruskemu militarizmu, iz vere v prosvetljenske zamisli ruskih vladarjev in ne nazadnje, ker je v sklopu svoje filozofije humanitete najlaže poljedelskemu slovanskemu ljudstvu prisodil vlogo zastopnika mirnega, graditeljsko tvornega načela.24 Značilno je, da so Herderjevo teorijo o značaju starih Slovanov brez pridržka sprejeli celo tako kritični duhovi, kakor sta bila Dobrov- sky in Kopitar. Romantično nastrojenim pesnikom j e po svoje ustre- zala. saj so lahko ob nje j ubirali elegične strune o pokopani stari slavi, ki jo je udušil »tuji meč«, in to ni značilno samo za Kollarja, ki so ga poti ob Sali spominjale izumrlih davnih prednikov, marveč so podobni zvoki odmevali celo v drugi polovici stoletja (npr. Jenko: Samo, Buči morje Adrijansko; Gregorčič, Na potujčeni zemlji). Domoljubni nacio- nalni, »romantični« navdih je prevzel tudi zgodovinske znanosti, npr. Šafarika. Med redkimi, ki ga v takratni »slavizirajoči« poplavi ni pre- pričala teorija o nebojevitem značaju starih Slovanov, je bil Rus Karain- zin (u. 1826), kakor koli se je sicer navduševal za druge Herderjeve spise. 24 M. Murko, I. M. Sobèstianskij, Učenija o nacional'nyh osobcnnostjah lia- raktera i juridičeskogo bvta drevnyh Slavjan, Ilarkov, 1892 (ocena), Archiv für slav. Phil. 1894, 254 si.; K. Bittner, Herders Geschichtspliilosophie u. die Slaven, 1929, 97—105; isti. Die Beurteilung der russischen Politik im 18. J ht durch |. G. Herder, Im Geiste Herders, 1953, 3 0 - 7 2 . IG — SlavlstlÄna revija Znanstveno tehtni kritični ugovori proti Herderjevi karakterologiji starilt Slovanov so se vzdignili šele konec stoletja, ko je t. i. pozitivi- zem iskal v zgodovinskih pojavih vzroke in zakonitosti. Pretresu te teorije je posvetil med našimi slavisti največ pozornosti Matija Murko,25 katerega je že proučevanje Kollarjevih, Šafarikovih in še koga drugega idej usmerjalo v čimbolj vsestransko in dokumentirano pretehtavanje dejstev in tekstov'. Murko, ki je zgodaj izpričal sposobnost in tenkočut- nost za samostojno analizo zgodovine idej pri Slovanih, je v oceni Sobč- stianskega z jasno logiko osvetlil izvore legende o slovanskem značaju: omembe vredna je njegova ugotovitev, da prvotnih vzrokov za »senti- ment alno-poetični« nazor o starih Slovanih ne kaže iskati pri samem Herderju, marveč so ti pogojeni v evropskem duhovnem razvoju konec 18. in v začetku 19. stoletja. Navajal je podobno glorifikacijo narodne preteklosti in ljudskega izročila pri Nemcih, pri katerih je Jakob Grimm enako idealiziral narodnost (»Volkstum«, ljudske osnove narodne ideje) kakor pisatelj Slovanskih starin njegov pri jatel j P. J. Šafarik. Še ena zgodovinska aktualna zanimivost terja upoštevanje: kritiki Herderjeve karakterologije starih Slovanov so se upirali slikanju slo- vanske pasivnosti tudi (ali morda predvsem) iz kulturnopolitičnih raz- logov. V Murkovi študiji o Vatroslavu Oblaku2 6 je legendarna krotkost Slovanov27 z njihovo »demokratičnostjo« vred predočena v skrajno nega- tivni luči. Oblak je bil do »mehkega značaja« prednikov in do glori- fikacije tega »mehkega značaja« kruto neprizanesljiv: »Ta idilska ,de- mokratija' je vzrok, da slovanski narodi niso mogli skoraj nikjer osno- vati stalnih državnih organizmov, to je tudi vzrok, da so se pojavili Slovani aktualno šele tako pozno v zgodovini, da jim manjka vsake iniciative in velike preteklosti. Res, napredovali smo že dosti, da nam ni več treba, kakor v času narodnega preporoda, navduševati se od naše največje hibe, katera nam je rodila toliko zla.« Ta »naša največja hiba« 2 5 M. Murko, n. m., 254—268. 20 M. Murko, Dr. Vutroslav Oblak, n. m., 282 (Mavrikijevo poročilo o Slo- vauih trdi, du se preveč izgubljajo v nepotrebnih posvetovanjih in niso spo- sobni skupne akcije). 27 Mnogi »romantično« zaneseni bralci Herderjevega poglavja so absolu- tizirali »ihr weicher Charakter« in pri tem prezrli, du je nu istem mestu Herder govoril tudi o slovanski hrabrosti v obrambnem boju in o pokvurje- nem značaju kot posledici tujega izžemanju. je po Oblakovi sodbi pasivnost, anarhoindividualizem, ki si prilašča naziv demokratičnosti, vodi pa dejansko v pomanjkanje sistematične delavnosti in v izogibanje odgovornosti in organiziranim oblikam dela. Murko je, navezujoč na Oblaka, enako zaostril problem in ga pedago- ško aktualiziral: »Kdor pa želi, n a j se naša mladina uči neka j za življenje iz zgodovine in se pri tem ne upa dotikati novejše, na j seže le prav daleč nazaj in se sklicuje na Mavrikijev komentar in na podob- na poročila. Jeli npr. današnje razmere pri Slovencih. Hrvatih. Srbih in Bolgarih bolje naslikati nego je to storil Mavriki j že v VI. st.« K momentom, ki so povzročili enostransko interpretiranje Herder- jeve karakterologije starih Slovanov, se bomo še povrnili, ko bo malo bolj razvidna Kopitarjeva, Jarnikova in Primčeva recepcija odlomka iz Idej. Da pa zaokrožimo nakazani obris slovanske karakterologije, vezan na Herderjevo ime, dodajamo vsaj Niederlejevo sodbo kot korektiv Sobčstianskemu in posplošitvam herderjanske teorije od roinantikov v nasprotno smer. Niederle28 se kot proučevalec slovanskih starin, vštevši duhovnega živl jenja, ni izognil temi o značaju starih Slovanov, zavrnil j e popolno izenačenje starih ljudstev (kakor to sledi iz Sobeštianskega, ki ga izrecno imenuje, pa tudi iz Murkovega pri tr jevanja te j misli liar- kovskega pravnega zgodovinarja) in je stare Slovane karakteriziral s tem, da so ohranili poseben smisel za družinsko življenje. S tem se je deloma vrnil k Herderju in njegovi karakteristiki Slovanov z gostoljub- nostjo ipd. Petrovskij2 8 ugiba, če se je Kopitar seznanil s Herderjevim odlom- kom iz Ide j iz »prvega slavističnega časopisa« SlaDina 1806. k jer je bil tekst tiskan na vidnem mestu, takoj za uvodnim sestavkom. Da je pot Herderju med Slovane odprl Dobrovski s svojo »poslanico iz Češke vsem slovanskim ljudstvom«, j e izven dvoma, sa j so šele po tem zapisu preplavili valovi navdušenja slovanski svet od Save do Visle. Več ko verjetno je, da je Kopitar postal pozoren na Herderjev »slavospev« Slovanom po posredništvu Dobrovskega, ki je bil zanj najviš ja slavi- stična avtoriteta in katerega edinega je razen mecena Zoisa brezmejno spoštoval vse življenje. 28 L. Niederle, Manuel de l'antiquité slave, II, 1926, 337 si. 29 N. Petrovskij, Pervye gody dejatel'nosti v. Kopiturja, Kazan' 1906, 120. У slovnici30 je imenovan Herder pravzaprav samo enkrat, v pod- črtni opombi k objavi skrajšanega in bolj ali manj predelanega po- glavja o Slovanih iz Idej (uvod, XI , z napačno navedbo: 5. Band nam. 4., brez navedbe letnice). Na Herderjevo karakterizacijo starih Slovanov merita še dve mesti (uvod, XVII in 93). Kako da Kopitar ni objavil integralnega teksta znamenitega poglavja o Slovanih (kakor sta to storila nekaj let pozneje Jarnik in Primic)? Kaj je izpustil in zakaj? Na prvi pogled je možno ugotoviti, da je Kopitarjeva objava Her- derjevega besedila, kakor koli je iztrgana iz konteksta poglavja o Slo- vanih, pri Kopitarju sama v sebi zaključena in sklenjena s tokom raz- pravljanja uvoda slovnice. Pri tej notranji uskladitvi in prilagoditvi namenom slovnice pa je Kopitar prikrajšal Herderjev splet misli za nekaj bistvenih sestavin. Ne le da je tekst iz Idej skrčil na prvo polo- vico, marveč je tudi v tej objavljeni prvi polovici izpustil stavke ali dele stavkov, za katere je sodil, da so mu odveč. Deloma je to storil iz redakcijskih nagibov, ker npr. ni hotel ponavljati Herderjevega poro- čila o slovanski naselitvi in o geografski razširjenosti Slovanov, saj je predhodno na temelju Schlözerja dovolj podrobno očrtal vse. kar se mu je v tej zvezi zdelo važno. Vsekakor zanimivejša je druga ugotovitev: Kopitarja so vodili pri pisanju uvoda v slovnico izraziti narodnokul- turni aktualistični cilji. Zato, se zdi, je s posebnim poudarkom navajal civilizacijsko razvitost starih Slovanov in zato mu ni bilo pogodu ob- javljati publicistična mesta, ki niso govorila njegovim namenom v prid. Taki so tisti deli Herderjevega teksta, kjer ta govori, da so Slovani v družbi s Huni in Bolgari pogosto vznemirjali rimsko cesarstvo in so bila slovanska ljudstva že takrat v podvrženem razmerju (»meistens nur als mitgezogene, helfende u. dienende Völker«) ali v drugem, v celem izpu- ščenem delu, kjer je omenjeno, kako se je v teku stoletij zaradi zatira- nja in iz tega izvirajočega odpora proti »krščanskim gospodom in ropar- jem« njihov značaj pokvaril, toda s pridržkom, da je v deželah, kjer vladajo svobodnejše razmere, njihov prvobitni značaj še zmerom raz- poznaven. Zdi se, da je hotel ohraniti Kopitar sliko' značaja Slovanov čimbolj enovito in v določenem smislu vzorno, neomadeževano. Razen tega llerderjeva misel ni dovolj jasno postavljena in je lahko vzbudila v kritičnem bralcu pomisleke: v predhodnih stavkih je avtor govoril o Slovanih, ki so nekdaj živeli v nemških deželah, podvrgle so si jih 30 Grammat ik der Slavischen Sprache in Krain, Kärnten und Steyermark. 1808. »zatiralne vojske« Frankov (od Karla Velikega dalje), Sasov in Dancev (na Baltiku). Malo pozneje so navedeni med napadalci na drugi strani slovanskega telesa tatarski Mongoli. Turkov kot zavojevalcev- južnih Slovanov Herder v tej zvezi ne pozna, omenja j ih v naslednjem po- glavju »da so pretvorili nekdaj najostroumnejša (,die einst sinnreichsten') grška ljudstva v nezveste sužnje, v zanikrne barbare«. Vendar niti 1 atari niti Turki niso »krščanska gospoda«! Področja, ki so si j ih pokorili razni nemški vojvode, so bila ta čas (po 1750) že germanizirana, kateri so torej tisti slovanski narodi, ki n a j bi iz odpora proti »krščanskim gospodom in roparjem« zapadli lokavi (»arglistig«) in grozoviti, hlap- čevski lenobnosti? Katere so dežele, »v katerih uživajo nekoliko svo- bode«? Pol jaki? Rusi? K a j pomeni »svoboda«? Pravico do javne rabe svojega jezika ali udeležbo pri vodenju državnopravnih zadev? Itd. Značilno je tudi, da je Kopitar v uvodu slovnice kot nasploh (z eno izjemo) v svoji publicistiki prešel konec Herderjevega poglavja o Slo- vanih, tisto znamenito prerokovanje, ki se je z neizbrisnimi črkami zapi- salo v slovansko kulturno zgodovino. Izredno sugestivno moč delovanja so stavki pridobili z retoričnim preokretom stila v neposredno naslovitev na »vi« . . . »vaše lepe pokrajine« . . . »vaša stara slavja«. Slovanskim izobražencem so ti stavki zveneli kot razodetje, kot indirektni poziv k narodnostnemu prebujanju v lenobno brezbrižnost pogreznjenih slo- vanskih množic. Kot lahko sklepamo, bi brez tega končnega poziva ostalo Herderjevo poglavje v Idejah kvečjemu dragoceno pričevanje o slovanski preteklosti, ki se samo po sebi bistveno ne razlikuje od ugo- tovitev zgodovinarjev, po katerih je pisec svoja dognanja povzel in na katere se izrecno sklicuje, hoieč s tem povedati, da za svoj koncept filozofije svetovne zgodovine tega poglavja ni v poedinostih samostojno proučeval. Videti je, da strogo stvarnega Kopitar ja napovedovanja, na j bi bila še tolikanj privlačna, niso ne prevzela ne razvnela. Deja l i smo, da se je Kopitar prizadeval ustvariti kolikor mogoče enovito in celovito sliko Slovanov. Kot primer odstavek iz njegove objave Herderjevega odlomka v slovnici: . .. Trot z ihrer Taten hie и. da, waren sie nie ein unternehmendes Krieg u. Abenteuervolk, wie die Deutschen; vielmehr rückten sie diesen stille nach, ». besetzten ihre leergelassenen Plätze u. Län- der ... Allenthalben (Кор. überall] Hessen sie sich [Кор. häuslich] nieder, um das von anderen Völkern verlassene Land zu besetzen, es als Kolonisten, als Hirten- u. Ackerleute zu bauen u. zu nutzen; mithin mar nach allen vorangegangenen Verheerungen, Durch- u. Auszügen ihre geräuschlose, fleissige Gegenmart den Ländern er- spriesslich. Sie liebten die L a n d w i r t s c h a f t . . . Drugo, kar pri Kopitar ju (in kakor bo iz naslednjega razvidno), pri Jarniku in Primcu označuje njihovo razumevanje Herderjeve karakte- rologije Slovanov, j e prenos slike iz zgodovine v sedanjost. Herder upo- r a b l j a razen redkih primerov pretekli čas, s č imer postavl ja za- vestno zgodovinsko perspektivo (srednji vek). Ide je k f i lozofi j i zgo- dovine človeštva so ostale torso, novejšega obdobja njihov pisec ni utegnil obdelati. Kopitar ju je Herderjev oris značaja Slovanov enako veljaven v nje- govem času: Gramm. XII: Welcher Slave erkennt sich nicht an diesen Zügen? Was vermisst dabey der Philosoph, selbst zum Ideale eines Erd- bürgers, aiswissenschaftliche Cultur! (Auch diese e rsch ien . . . ) Gramm. XVII: Das eigentliche Unglück für die Slavische Nation, und ihre schöne Sprache, war und ist wohl dies, dass diese fried- lichen Ackerleute, die im Bewusstseyn ihrer Unschuld vergessen hatten auf die Kriegsfälle vorzudenken, im Süden von Madjaren und Türken, im Westen von Deutschen, und im Osten von Mongolen — zwar nicht zu gleicher Zeit, aber mit desto gleichern Erfolge — unterjocht wurden . . . Gramm. 93: ad Hipolit, Orbis Pictus, poglavje X L V I I I , Flachs- arbeit Noch die Behandlung des Flachses! Denn auch diese macht einen Hauptbeschäftigungszweig des Krainers. (Ueberhaupt, tiefes inniges Gefühl für haüslichen Fleiss, und häusliches Glück dein Nalnne ist Slave!) Kopitar j e ljubezen do poljedelstva, miroljubnost in veselje za hišna opravila smatral kot stalno lastnost Slovanov in se j e k temu v svojih spisih pogosto vračal. Patriotische Phantasien eines Slaven, 1810:'" 31 Vaterländische Blätter, razširjeno v Wiener ullg, Literaturzeitung, 1813 (Murko, Einflüsse, 13), ponatisnjeno in prevedeno v češčino (n. in. 29), Klei- nere Schriften, 1857, 161 si. Der vorzüglichen Anlage des Slaven zum wahren Erdbürger hat bereits Herder in seinen Ideen zur Philosophie der Geschichte der Menschheit Gerechtigkeit widerfahren lassen. Annalen cler Literatur u. Kunst, 1810:32 Die schöne historische Schilderung der slavischen Völker aus Herders Ideen . . . Nicht vom Raube, auf Unkosten fremden Fleisses, sondern vom Akkerbau und Handel wollte (und will) der Slave leben. Wäre diese kosmopolitische Anlage nicht allen Völkern zu wünschen? Da aber in der traurigen Alternative zwischen Unrecht tun oder Unrecht leiden die Schafswahl des letztern (sieh Lessing- fabeln) den Slaven so übel bekommen, so ist es kein Wunder, dass sie so wenig Nachahmer gefunden. — »Das Rad cler ändernden Z e i t . . . « (sledi pre j omenjeno Herderjevo prerokovanje o Slovanih brez komentiranja). Pismo Mušickemu, 26. dec. 1812:33 Aleksander naj odpravi nevoljništvo in vlada nad svetom mu mora pripasti, na srečo našo in vsega sveta. Slovani smo najmoč- nejši narod (50 milijonov) in po naravi humani, le nevoljništvo nam je semtertja škodovalo. Wiener allgemeine Literaturzeitung, 1816:34 Man möchte sagen, der Serbe spricht dem Slaven überhaupt in hohem Grade eigene innige Gefühl, besonders für häusliches Fami- lienglück am lebendigsten aus. K temu je pripomnil Petrovskij : Edva Ii ne poslednij u Kopi- tar ja otgolosok Gerderovskih vzgljadov! Zadnji odzvok Herderjeve karakterologije j e malo poznejši, iz 1. 1822. Jahrbücher der Literatur, ocena Dobrovskega Institutiones:3 5 Ihren (: der Slaven) Charakter, wie er sich aus der Geschichte ergibt, hat der geniale Herder . . . am wahrsten erkannt und gewür- digt . . . 1,2 Ocena Dobrovskega Slavina, ponatis Kleinere Schriften, 16 sl. 33 F . Kidrič, Zgodovina, 485. 114 Ocena Vukove Pčsnarice, pon. Kleinere Schriften, 547—369, prim. Pe- trovskij, 600 sl., posebej 604. 3 5 J . Kopitarja spisov II. del/1, 196. Vendar Kopitar ne bi bil. kar je bil, to je osebnost, v katerem sta se prepletali bistroumnost in vihravost, se mešali duhovitost s svoje- glavostjo, smisel za stvarnost z zahtevanjem prvenstva zase ipd. Zato ne preseneča, da je kl jub njegovemu sklicevanju na Herderja tudi prva kritična pripomba na račun idealiziranega proslavl janja Slovanov izšla od njega. V času, ko je bil sam poln sklicevanja na Herderja, je pisal Dobrovskemu,36 na j ne bi Primic in drugi toliko razglaševali slovanskih prednosti, marveč na j bi ra je naznanjali Nemcem, da se žele Slovani dvigniti v njihovo bližino z močjo izobrazbe. In v istem letniku Jahr- bücher der Literatur, v katerem je ocenjeval starocerkvenoslovansko slovnico Dobrovskega, j e zavračal l lerderjevo etimologijo avSpcoTOÇ in postavil drugo, ki jo je najti še pri novejših raziskovalcih.37 Herderjev sestavek o Slovanih sta kmalu za Kopitar jem ponatisnila še celovški kaplan pesnik Urban Jarnik (Carinthia, 1812, št. 23) in profesor za slovenščino na liceju v Gradcu mladi entuziast Janez N. Primic (Der Aufmerksame, 22. V. 1915ј^ zadnji hkrati s poglavjem »Deutsche Völker«. V razliko od Kopitar ja sta oba objavila Herderjevo besedilo v celoti in ga opremila s tekstovnimi pripombami. Tudi namen seznanjanja izobražencev na Koroškem in na Štajerskem s Herderjevim prikazom Slovanov je obema isti: pokazati, kako povzdiguje Slovane eden najuglednejših nemških pisateljev in hkrati izkoristiti objavo od- lomka za podporo slovenski narodnopreporodni dejavnosti. Poudarki pripomb so kolikor mogoče aktualni. Spričo vojne s Francozi se j ima zdi važno, da namigneta na vojaški potencial Slovanov v Avstri j i , na- vezujoč na Herderja, ki j e na enem mestu dopolnil sliko o miroljubnosti slovanskih ljudstev še z eno karakteristično potezo, da j im »v vročem odporu poguma ni manjkalo« (oba pisca postavljata v pripombi, misleč na sodobne razmere, to ugotovitev v sedanji čas). Skupno j ima je, da oba naper jata ostrino komentarja proti profesorju J. A. Schultesu, ki j e v knjigi Reisen durch Oberösterreich (Tübingen, 1809) imenoval Slo- vane pse, ki da j ih je treba iztrebiti. In oba izkoriščata priložnost, da z istimi besedami pozivata šolane l judi na deželi k zbiranju in zapiso- vanju narodnega blaga, sklicujoč se pri tem na notranjeavstri jskega nadvojvodo Janeza. 30 Istočniki I, 1885, 177; I. Prijatelj, Duševni profili, 69. 37 J . Kopitarja spisov II. del/l, 222. Glede na našo razpravo o karakterologiji Slovanov naj navedemo iz Jarnikovega komentarja pripombo k Herderjevemu poudarku o meh- kem slovanskem značaju (»ihr weicher Charakter«), Auch in unserem Kärnten bestättiget sich dieser treffende Zug von Herders Meisterpinsel durch den Vorwurf, den die Deutschen den hierländigen Winden zurmachen pflegen: »Dass sie bei Predig- ten so leicht in Thränen zerfliessen«. Aber — musste nicht eine Ge- rechtigkeit, Friede, u. allgemeine Menschenliebe verkündigende Re- ligion dieser friedliebenden, gutherzigen Nation am meisten zusagen, u. ihr sehr willkommen zu seyn! Wie es schon Nestor bei der Er- zählung der Bekehrung slavischer Völker mit diesen Wörtern dart- hut: »Da freuten sich die Slaven, wie sie die Grossthaten Gottes in ihrer Sprache hörten.« Za Jarnikovo objavo Herderjevega teksta je značilno še, da v konč- nem prerokovanju o slovanski bodočnosti izpušča »suženjske verige« (»von eurn Sklavenketten befreyet«) in da je k Herderjevim informa- torjem o Slovanih dodal še Schlözerja in Rohrerja (ki ga Herder ni mogel upoštevati, ker je njegova knjiga poznejšega datuma). Judi Primic je sodil, da je Herderjev izraz o »suženjskih verigah« za avstrijske razmere 1. 1813, ko je več znamenj kazalo, da se Slovanom v Avstriji obetajo boljši dnevi, preoster. Zato je pripomnil pod črto, »da usoda Slovanov pod milo, resnično humano vlado Avstrije ni bila nikoli tako trda in huda (»drückend«) kot pač njihovih nesrečnih bratov v drugih deželah«.38 Primčev komentar k objavi Herderjevega poglavja je obsežnejši, še bolj poln zanesenosti in rahlo pedagoško ubran. Najbolj med vsemi je bil prav Primic učenec nemške čustvene romantike, mladenič, zaljub- ljen v vse lepo in dobro, katerega kratkotrajno delovanje na liceju v Gradcu (in še poprej v »slovenskem društvu«, ki ga je sam organizi- ral) je za širjenje slovenske in slovanske ideje v Slovenskih goricah neprecenljive važnosti.39 Njegovo predano navdušenost za narodno diha tako rekoč vsaka vrstica. 1. Prijatelj, Duševni profili, 74 (lociranje citatov moti, Primčeva spremna beseda k objavi Ilcrderjevili dveh poglavij jc v Prijateljevi navedbi po pomoti vzeta od drugod. 39 F . Kidr ič , Korespondenca J a n e z a N. Pr imca 1808—1813, 1934: B r e d a Mil- č insk i -S lodnjak , Pr imčeva p r e d a v a n j a na g ra škem liceju, S lovenski jezik. 1940. Na koncu komentarja Herderjevega teksta v zvezi s pozivom k na- biranju narodnega blaga najdemo naslednja retorična vprašanja, name- njena vplivanju na človekovo čustveno-voluntaristično sfero. Sollen wir ferner lange noch von den Ausländern den schimpf- lichen Vorwurf dulden wollen, dass nur das Fremde, das Ausländi- sche bev uns einen hohen Werth hat, u. dass mir die Vorzüge des Inländischen, des Heimischen, u. es mag noch so gut, so vortrefflich seyn, gar nicht zu schätzen wissen? — Kann derjenige wohl ver- nünftiger Weise von Andern Achtung gegen sich fordern, der sich selbst nicht achtet? — . . . O Herderju govori Primic v samih superlativih: » . . . a u s den histo- rischen Schriften eines der geschätztesten u. beliebtesten Deutschen Schriftsteller des wahrhaft humannen, den Wissenshaftlern u. der Menschheit leider! zu früh entrissenen H e r d e r . . . « (Der Aufmerksame) » . . . sagt der humane, weltbürgerlich gesinnte H e r d e r . . . « — » . . . so schlildert ein Wahrheit liebender deutsche Schriftsteller die Slaven . . . « — »Auch Herder, dieses erhabene Muster der wahren Humanität u. Menschenliebe unter Deutschland Schriftstellern, gehört unter die ge- ringe Zahl jener parteylosen Priester der Wahrheit, die Niemanden auss blosse Hörensagen, ohne eigenen Untersuchung verurthei len. . .« Itd.40 Primic je poznal tudi Herderjeve Briefe zur Beförderung der Hu- manität, kar navaja v podčrtni opombi svoje objave, še več nam pa o tem povedo njegovi izpisi (ohranjeni v zapuščini). Hat wohl ein Volk, zumal ein uncultivirtes Volk etwas Lieberes als die Sprache seiner Väter? In ihr wohnt sein ganzer Gedanken- reichtum an Tradition, Geschichte, Religion u. Grundsätzen des Le- bens, alle sein Herz u. Seele. Einem solchen Volk seine Sprache nehmen o. herabwürdigen, hiesst ihm sein einziges' Eigenthum neh- men, das von Eltern auf Kindern f o r t g e h t . . . Die beste Cultur eines Volkes ist nicht schnell, sie lässt sich durch eine fremde Sprache nicht erzwingen . . . Itd.41 10 Zapuščina v NUK, Ljubljana. 41 Herder, izd. Suplian, XVII, 58—59 in še 210. Graški slavist je ob objavi Herderjevega odlomka opozoril še na nekaj zanimivosti: da rudarski nazivi in številna krajevna imena na črti od izliva Labe do Jadranskega morja spominjajo, da so nekdaj v vsej vzhodni polovici Nemčije bivali Slovani; da je najti v Branden- burgu in Mecklenburgu slovanska krajevna imena tam, kjer je nekoč najbolj cvetelo poljedelstvo; da se Slovani odlikujejo po svojem čutu in talentu za glasbo. I I I Vidnejša znanstvena publicistika je v zvezi s Herderjevim idejnim vplivanjem med južnimi Slovani najpogosteje imenovala Kopitarja. Franu Vidicu je dunajski slavist »slovanski Herder«,42 ker se je kot nihče drug prizadeval, da je Vuk lahko izdal srbske ljudske pesmi in ker je izrabil tako rekoč vsako priložnost, da bi s to poezijo prepro- stega ljudstva seznanil izobražence v svetu, zlasti v deželah nemškega jezika. Petrovskij43 z Vidičevo oznako soglaša. Prvo Kopitarjevo zanimanje za ljudsko pesem je izpričano v slov- nici.44 Pisec slovnice se ni mogel zadrževati, da ne bi, kjer se je le nudila možnost, dajal dokaze svoje za mladega človeka dejansko široke izobraženosti. Navajajoč Goethejev epigram k lastnim pripombam o metrični uporabnosti dublet lépo/lepo in o prednostih slovenščine je pod črto pohvalil slovansko ljudsko pesem, saj je prevod Hasan-aginice dobil mesto v zbirki tega uglednega nemškega pesnika. O Herderjevi izdaji tokrat Kopitar še ni rekel besede, pač je omenil Fortisa in na- vedel dva verza »žalostne pesmic v nemščini in v izvirniku (»rührende Morlakische Klaggesang. . .« , zapisano v bohoričici). Več se je razgovori I o ljudski pesmi v Patriotičnih fantazijah, kjer je pod poglavjem o »književnosti katoliških Slovenosrbov« obravnaval pravzaprav Hrvate. Sploh mu v tem času Hrvati še niso etnično čist termin. Med temi »Slovenosrbi« razločuje tri narečja: dubrovniško, bo- sansko in slavonsko, črkopis je latinica. 42 Valentin Vodnik, der erste s lovenische Dichter , Archiv für s lav. Phil. 1901 (XXIII), 449. 43 Petrovski j , п. т . , 750. 44 Gramm., 256. Die Slavonier haben nur erst ein paar ziemlich gute Grammati- ken, die Bosnier einige Kirchenbücher, die Ragusaner aber auch gereimte fromme u. sogar erotische Gedichte. (Möchte doch sich unter ihnen ein Herder oder auch nur ein Fortis finden, der die vielen nicht gereimten Volkslieder sammelte! Die Sammlung des Kačič ist bei weiten nicht befriedigend.) K ponatisu Jarnikovih Ziige aus den Sitten der Gailthaler (Carin- thia, 1813) v Vaterländische Blätter45 je dodal Kopitar že kot dunajski bibliotekar in znan publicist pripombo, da je zaželeno, če bi še štajerski Slovenci in Prekmurci prispevali podobne narodnopisne orise. Želi tudi ljudskih pesmi, ki bi bile objavljene »v herderjevskem smislu«, to je v avtentičnem izvirniku in v zvestem metričnem prevodu. V Vilku je dobil Kopitar genialnega izvajalca svojih zamisli, tako glede uvajanja pristnega ljudskega jezika v književnost kot pri siste- matičnem zapisovanju ljudskih pesmi in drugega narodnega izročila. Izobraženi humanist in razgledani jezikoslovec je imel do vsake kul- turne stvaritve oster, pogosto brezobzirno zavračujoč odnos, srbsko ljud- sko pesem pa je sprejemal kot najvišjo manifestacijo prvinskega ustvar- jalnega duha. V kultu materinega jezika in v mnenju, da ljudska tvor- nost izraža in odraža značaj in duha naroda, sta se Kopitar in Herder strinjala. Kopitarja je srbska ljudska pesem spominjala na samega Homerja,40 za Ossiana ni bil vnet.47 Wenn man Herder's »Stimmen der Völker« für die Bliithe der Volkspoesie aussehen darf, so weiss der Recensent nicht, ob irgend ein Volk der heutigen Europa sich in dieser Rücksicht mit den Ser- ben messen kann (Serben nennen wir richtiger was man sonst llly- rier nannte, den slavischen Volkszweig, der etwa fünf Millionen stark, von der Grenze Krains an, im Süden der Kulpa und Save, bis an die alten Acrocerauria u. den Hämus hirunter, u. vom adriati- schcn Meere bis an den bulgarischen Timok wohnt u. seinen Colo- nien auch in Slavonien u. Süd ungern wohnt bis St. Andre bei Ofen 45 St. 12, Petrovskij, n. m., 509 sl. 40 Wiener allg. Literaturzeitung 1816, Kleinere Schriften, 349. 47 Petrovskij, n. m., 747. oo herauf angesiedelt ist). Selbst die übrigen slavischen Bruderstämme dürfen ihnen hierin weit nachstehen, wenn sie auch ihre Volkslieder fleissiger bekannt machten, als sie bisher gethan haben. Ostala problematika sodelovanja med Vukoin in Kopitarjem je soraz- merno dovolj osvetljena, zlasti srbski literarni zgodovinarji so se k tej prijateljski, znanstveno in kulturnozgodovinsko tako rodovitni zvezi radi vračali. V zvezi s srbsko ljudsko pesmijo je Kopitar imenoval Herderja še enkrat, to je v isti oceni 2. dela Karadžičeve pesmarice. Na tem mestu poziva Д uka k nadaljnjemu zbiranju pesmi in želi. da bi poiskal pred- loge za ostale dalmatinske pesmi, nahajajoče se v llerderjevi zbirki (to sta Radoslaus, Die schöne Dolmetscherin, ki ju je avtor dobil iz Rima v neposrednem Fortisovem zapisu). Ne more biti dvoma, da je bil med Slovenci učenjak Kopitar najbolj seznanjen s Herderjevimi spisi. Toda ostale Kopitarjeve omembe nem- škega filozofa humanosti nas prepričujejo v prvi vrsti o njegovi široki načitanosti, v središču njegovega miselnega stika s Herderjem je dvoje: poglavje o Slovanih in ljudske pesmi. Ni naša stvar, da bi na tem mestu ugotavljali, koliko je bil Kopitar romantik in koliko prosvetljenec, če- prav ga je ob neki priložnosti Murko imenoval »otroka romantike«,48 čemur je že Petrovski,49 dovolj upravičeno ugovarjal. Vendar vprašanja Kopitarjevih romantičnih in drugih potez ni možno zajeti samo z zor- nega kota obravnavanih mest, kjer se tako ali drugače stika s Herderjem. Naš prikaz razmerja Herder-Kopitar bi ostal torso, če ne bi omenili še enega, kar sicer bolj sodi med drobne zanimivosti: to so Kopitarjeve pripombe o Herderju v zvezi z Vodnikovim pripravljanjem nekakega etimološkega slovarčka, ki naj bi v Kopitarjevi slovnici nadomestil besedotvorje. Čeprav je slovenska literarna zgodovina presodila, da je bilo Vodnikovo iskanje korenov zastarelo in da zato ne more biti škode, če knjiga ni izšla v tisku, bi bilo poučno za samo zgodovino slovenskega jezikoslovja in tudi za kulturno zgodovino, če bi se raziskovalci poleg sodobno utemeljenega pretresa Kumerdejeve in Japljeve slovnice lotili tudi studiozne razprave Vodnikovih jezikoslovnih naporov.50 48 M. Murko, Einflüsse, 12. 4" Petrovskij, n. m., 746 (čeprav preveč ustavlja Kopitarjevo duhovno forma- cijo na preddunajsko dobo). 50 Prvi poizkus, ki pa Vodnikovega etimološkega slovarčka ne zajema, je Izidorja Modica študija Vodnik kot jezikoslovec, DS 1909. Za nas je na tem mestu važno, da se je Vodnik v teoretskem uvodu svojega Versueha einer Ableitung der Sprache aus Urlauten skušal opreti na znamenito Herderjevo Abhandlung über den Ursprung der Sprache. Navedbe je izpisoval iz Herderjeve študije povsem svobodno, v začetku še kolikor toliko zvezno, pozneje pa je stavke iztrgal po tem, kolikor so mu ustrezali. Gotovo je, da na temelju tega nemalo neurejenega izpisovanja ni mogoče govoriti, da bi Vodnik obvladal celotni filozofski smisel tega izrazito filozofskega spisa. Povsem na kratko iz korespondence Zois- Kopitar6 1 to, kar nas v te j zvezi zanima: Zois Kopitar ju 14. I. 1809: Vodnik hat endlich auch Materialien auf starke 5 Bogen Anhangs zusammengeschrieben. Die Einleitung sieht tief gelehrt aus, u. ist ganz Herder,52 Adelung etc . . . Freilich lässt sich vieles dawieder einwenden — aber auch viel daraus lelir- nen — u. vieleicht ist es die beste Methode, um den eigenthümlichen Karakter der slavischen Sprache am alleranschaulichsten darzu- stellen. Zois Kopitar ju 24. I. 1809: E r [Vodnik] hat indessen seine Ein- leitung dreimal abgeändert. Ich zweifle beinahe, ob er Herdern recht verstanden habe. Kopitar Zoisu 1./3. I I . 1809: . . . Vodnik Radicalien aber lieber a parte oder vor sein Wörterbuch gedrückt würden, so dass meine Sache für sich ginge . . . auch ich traue dem Vodnik . . . nicht recht (er schreibt den Herder aus, Herder hat selbst andere ausgeschrie- ben & non aestiinatur in prineipibus viris in dieser Materie; lieber studiere er das I X Kapitel Lindes Prolegoinenis zu seinem Wörter- buch . . . ) . Vodnikov etimološki dodatek je dogovorno izostal iz Kopitarjeve slovnice, kamor dejansko ni sodil niti po konceptu še manj po obdelavi, čeprav je Kopitar objavil v slovnici marsikaj , kar strogo vzeto ni stvar slovnice. Nas zanima na tem mestu Kopiturjevo mnenje o Herderjevi razpravi o jeziku, ki j e zelo čudno, celo odklonilno. Kopitar se j e tu v osnovi zmotil, preširoko bi bilo navajanje vseh, ki to študijo zelo 51 F . Kidrič, Zoisova korespondenca I-II, 1939, 1941. ы N. m., 116; Kidrič napačno povezuje to mesto korespondence z Idejami, Zois misli na Ilerderjevo razpravo o jeziku. visoko postavljajo, celo v vrh Herderjeve ustvarjalnosti,53 saj na nje j temelje W. Humboldt in filozofija jezika vse do danes. Kopitarjeva sodba je na svoj način razumljiva, ker je bral ali listal študijo kot praktičen slovničar oziroma filolog, Herderjeva knjiga pa je seveda od vsakega praktičnega slovničarskega kot etimološkega dela neizmerno oddaljena. Ce je Vidic imenoval Kopitarja »slovanski Herder«, je po tem, kar snto pretresli po dokumentih, ta primerjava sprejemljiva na zelo ozkem stičnem področju. Vendar jasno je konec koncev tudi to. da naš pretres, v bistvu ni porušil prepričanja starejše literarne zgodovine, da so bile Herderjeve idejne spodbude v procesu oblikovanja slovenske narodno- kulturne smeri zgodovinskega pomena. ZUSAMMENFASSUNG Herder und die Anfänge der slowenischen Romantik Obgleich die slowenische literaturhistorische Forschung dem Problem eine offensichtliche Aufmerksamkeit eingeräumt hat, fehlt noch immer eine syste- matische Darstellung der Hcrderschen Anregungen und Einwirkungen auf das geistige Leben der Slowenen. In der Behandlung des Problems beschränkt sich der Verfasser auf den sogenannten »direkten Einfluss« in den ersten zwei Dezennien des 19. Jlits. Sein Verfahren stützt sich auf eine ideengeschichtliche Analyse, zu der eine nicht leicht erreichbare Dokumentation beigelegt wird. In der Einleitung der Arbeit stellt der Verf. ihre Beziehungen zum bahn- brechenden Werke Prof. Murkos »Deutsche Einflüsse auf die Anfänge der böhmischen Romantik« fest. Im ersten Kapitel werden die bisherigen Forschungsergebnisse einer Nach- prüfung unterzogen, wobei vor allem die Frage berücksichtigt wird, zu welcher Zeit mit dem Herderschen Einfluss bei den Slowenen zu rechnen sei. Die Erörterung erweist, dass diebezüglich vor dem Jahre 1800 irgendeine Beweise nicht vorhanden sind. Im Mittelpunkt der Abhandlung betrachtet der Verf. die Nachwirkungen der Charakterologie der Slawen in der publizistischen Tätigkeit Kopitars, Jarniks und Primics. Der Yerf. vergleicht die verschiedenen Einstellungen 53 R. Haym, n. m. I, 456; A. Korlf . Geist der Goethezeit, I, 4. izd., 1958, 118: W. l larrich. Herder, 1954, uvod, 101 i. dr. (Wilhelm Sturm, Herders Sprach- philosophie in ihrem Entwicklungsgang u. ihrer historischen Stellung, 1917). Bibliografske podatke za nemška herderiana gl. Im Geiste Herders, Marburger Ostforschungen I, ur. E . Keyser, 1953. Kitzingen am Main. der Volkslieder erörtert und Kopitars Bemerkungen zur desjenigen Philosophie und Umstände ihrer Veröffentlichungen des berühmten Slavenkapitels aus den »Ideen zur Philosophie der Geschichte der Menschheit«. Im letzten Kapitel wurde die Einwirkung der Herderschen A u f f a s s u n g der Volkslieder erörtert und Kopitars Bemerkungen zur desjenigen Philosophie der Sprache einer Revision unterlegt. Wie aus der Abhandlung zu ersehen ist, geht es den slowenischen Schrift- stellern vor allem darum, um mit Hil fe Herders ihre aktuelle Bestrebungen zu bekräft igen. Sie entnehmen Herder besonders diejenige Ideen, die ihr Bemühen, die Ebenbürtigkeit und Gleichberechtigkeit der Slowenen und der Slawen in kultureller und gesellschaftlicher Hinsicht nachzuweisen, unterstützen können. Hierin berufen sie sich auf das Zeugnis Herders, dessen Hervorhebung des slawischen Charakters den »romantischen« Ausgangspunkt bildet für ihre eigene, im Sinne des Zeitgeistes und der Wiedergeburt getriebene Förderung