Izhaja v Celovcu — Erscheinungsort Klagenfurt
Letnik XVIII.
Celovec, petek, 21. junij 1963
Štev. 25 (1100)
Prva matura
na slovenski gimnaziji
Na Državni realni gimnaziji in gimnaziji za Slovence v Celovcu je bila z ustnimi izpiti dne 17. in 18. junija zaključena prva ma-{ura. Šestnajst fantov in deklet je uspešno končalo srednješolsko izobrazbo, med njimi šest z odličnim uspehom.
To dejstvo je šlo več ali manj brez poseb-nega poudarka mimo javnosti in vendar je to tako pomemben dogodek v zgodovini in razvoju slovenske srednje šole, da mu moramo posvetiti vso pozornost. Ne le zato, ker le ta prva slovenska matura na Koroškem v dolgi, razočaranj prepolni zgodovini težke šolske borbe koroških Slovencev svetla točka, marveč zlasti zato, ker je s to maturo naša mlada slovenska gimnazija pred vsem svetom dokazala svojo visoko raven in polnovredno kvalifikacijo.
Lepo napredovanje in življenjsko voljo te naše srednje šole smo sicer s ponosom in veseljem občudovali že na vsakoletni njeni akademiji in jo bomo še posebno tudi na letošnji prireditvi to nedeljo. Toda te akademije javnost lahko smatra kot umetne, pripravljene, neorganske; prva matura pa je šele Manifestirala in potrdila polno enakovrednost m visoko strokovno raven slovenske gimnazije.
Zato je bila zelo posrečena zamisel, da so s* po končani maturi v torek zvečer zbrali Poleg prvih maturantov in profesorskega zbo-r& tudi še starši mladih intelektualcev in nekateri gostje na slavnostni večerji, na kateri je po govoru ravnatelja, višjega študijskega svetnika dr. Joška Tischlerja, predsednik maturitetne izpitne komisije ravnatelj gimnazije na vojni akademiji prof. Bela Schreiner v svojem iznašanju poudaril izredno visoko strokovno raven šole in uradno potrdil nje-no polnovrednost ter izjavil, da bo to svojo ugotovitev in pravično oceno zapisal tudi v svoje poročilo prosvetnemu ministru.
Koroški Slovenci smo na to oficielno ugotovitev in laskavo oceno lahko ponosni in vemo, da je vse to v prvi vrsti zasluga velikega nesebičnega prizadevanja in truda ravnatelja šole dr. Tischlerja ter vsega učiteljskega zbora. To so poudarili tudi vsi govorniki na slavnostni večerji, kjer je kot zastopnik mladih maturantov s svojim lepim govorom Karel Smole tudi na zunaj dokumentiral, da se ti prvi intelektualci, ki zapuščajo slovensko gimnazijo, zavedajo kapitala, ki jim ga je nudil študij na tej šoli in Zrelo gledajo na probleme današnjega časa M našega ljudstva. Ob tej priložnosti sta Cestitala šoli tudi predsednika osrednjih slo-Venskih organizacij in je zlasti predsednik z-veze slovenskih organizacij na Koroškem Pomembnemu dogodku dal širše mesto v naši i°rbi za enakopravnost, ko je poudaril, da so Irenine slovenske gimnazije pognale že v ča-najtežje zgodovine, ko je na smrt obsojeno ^se ljudstvo z vero v lepšo bodočnost šlo v borbo za visoke ideale strpnosti in bratstva ttted narodi ter miru v svetu. Sad te borbe za Pravice našega ljudstva je člen 7 državne pogodbe, ki nam jamči tudi pravico do lastne Sre.drije šole. Z zahvalo in priznanjem ravnanju ter učiteljem je čestital mladim matu-r<mtom in jih pozval, da naj bodo kot prvi a°solventi slovenske gimnazije tudi v življe-lu zakoreninjeni v svojem ljudstvu ter pobor-'ki in znanilci idealov strpnosti, bratstva in ^‘ru, ki edini so garant resnične enakoprav-n°sJi in kulturnega ter vsesplošnega razvoja Kasega ljudstva.
Ob tem uspešnem zrelostnem izpitu sloven-,e gimnazije pa moramo izraziti svoje raz-°curanje nad dejstvom, da bodo tudi zrelost-u spričevala še vedno dokument diskrimina-ClK našega ljudstva in našega jezika: imena °]ttnih krajev maturantov se tudi topot ne y}Qjo označiti s slovensko, domačo označbo. s ernu se moramo čuditi danes tem bolj, ko c. toliko govori o potrebi in dolžnosti prizna-lu in izvrševanja odločb najvišjih sodišč. Mi £a še tri leta čakamo na izvršbo tozadevne uzsodbe ustavnega sodišča, ne da bi se pri-i0/”« mesta medtem sploh zganila, kar ni-
ne govori v prid toliko poudarjeni .Ptavnu državi. V manjšinski politiki pa je mnogo drugih primerov kršitve osnovnih ^avic državljanov, kar se nikakor ne ujema j P°jmom in z dolžnostmi resnične pravne nr*avc.
bo ob pomembnem dogodku prve ma-n*c '« ob začetku izvajanja nove devetlet-rc,srednješolske izobrazbe z novim prvim raz-$e 0tn, za katerega je do sedaj prijavljenih jet *ad 50 interesentov, ponovno resno poudar-40a naša zahteva po lastni zgradbi za sloven-g‘mnazij0, da bo po tej njeni uradno ugo-
Zavidljiv uspeh sovjetske znanosti:
Novi rekordi v vesoljskih poletih
V zadnjih dneh je bil v knjigo zgodovine vesoljskih poletov zapisan nov list, ki bo enako kot prvi polet sovjetskega astronavta Jurija Gagarina leta 1961 pričal o velikih sposobnostih človeškega uma pri osvajanju vesolja. Ne samo, da je peti sovjetski astronavt Valerij Bikovski, ki je zadnji petek z vesoljsko ladjo „Vostok V" poletel v vesolje in se v sredo po 82 krožnih poletih okoli Zemlje spet srečno vrnil, postavil nov rekord; v nedeljo je z ladjo »Vostok VI" nastopila potovanje okoli Zemlje tudi prva ženska, Valentina Terješkova, ki je 49-krat obkrožila naš planet in tako tudi na področju vesoljskih poletov manifestirala enakopravnost in enakovrednost žena.
Valerij Bikovski je v vesolju preletel več kot 3,300.000 kilometrov in se po dobrih 119 urah spet vrnil na Zemljo, polet Valentine Terješkove pa je trajal dobrih 48 ur ter je znašal okoli 2 milijona kilometrov. V primerjavi z vsemi dosedanjimi vesoljskimi poleti je to edinstven dosežek, če pomislimo, da je doslej trajal najdaljši polet (sovjetski astronavt Nikolajev) „samo” dobrih 94 ur in 64 krogov okoli Zemlje, najuspešnejši ameriški poskus (Cooper) pa sploh le 34 ur in 22 obkroženj.
Najnovejše uspehe sovjetskih astronavtov je vsa svetovna javnost sprejela z velikim občudovanjem, zlasti pa je to občudovanje veljalo poletu prve ženske v vesolje — Valentini Terješkovi, kateri so čestitale mnoge ugledne osebnosti, med njimi tudi angleška kraljica Elizabeta ter soproga predsednika SFRJ Jovanka Broz.
Vladna koalicija je še vedno uganka
Čeprav se je tako imenovani delovni odbor, v katerem so zastopniki obeh vladnih strank, že v ponedlejek bavil z vprašanji, ki jih je sprožila odločitev Upravnega sodišča v zvezi s povratkom Otta Habsburga v Avstrijo, ni prišlo do sporazuma in je zato tudi bodoča usoda vladne koalicije slej ko prej uganka, katere rešitev v teh dneh močno zaposluje najširšo javnost. Na seji imenovanega odbora sta obe stranki predložili vrsto osnutkov novih zakonov odnosno predlagali izpopolnitev že veljavnih zakonskih predpisov, s katerimi bi se v bodoče izognili neenotnim odločitvam najvišjih sodišč, toda v glavnem in trenutno najbolj aktualnem vprašanju — katera vrhovnosodnijska odločitev' glede Habsburga naj bi bila končno veljavna — pa sta obe strani vztrajali pri dosedanjih stališčih. Zato je bila za danes sklicana nova seja delovnega odbora.
Vprašanja, ki jih je sprožil nameravani povratek Otta Habsburga, pa ne zaposljujejo le ministre in visoke politike. Paralelno s »političnim bojem« se nadaljuje tudi »pravna
Minister dr. Kreisky:
Dve akciji za Južno Tirolsko
Zunanji minister dr. Kreisky je na nedavni tiskovni konferenci govoril tudi o vprašanju Južne Tirolske in dejal, da sta trenutno v teku dve vzporedni akciji: komisija devetnajstih, ki je po nalogu italijanske vlade vsestransko proučila južnotirolsko vprašanje in glede reševanja konkretnih problemov zaslišala tudi prizadete kroge na Južnem Tirolskem, bo v kratkem sestavila zaključno poročilo; vzporedno pa se Avstrija prizadeva za novo konferenco zunanjih ministrov obeh držav. O delu komisije je minister Kreisky izjavil, da je bilo nekaj problemov že urfjenih, vrsta vprašanj pa je ostala še odprta, glede konference zunanjih ministrov pa je poudaril, da je Italija že izrazila pripravljenost za tako srečanje.
Ob tej priložnosti je minister Kreisky izrecno naglasil, da želi Avstrija doseči rešitev problema v interesu južnih Tirolcev, ne pa v interesu voditeljev avstrijskih organizacij. S tem je nedvomno namignil na ekstremistične kroge v Avstriji, ki že vsa leta skušajo zaostrovati vprašanje Južne Tirolske.
Končno je minister dr. Kreisky še povedal, da avstrijska vlada trenutno ne misli na možnost ponovne akcije pri Združenih narodih, marveč hoče počakati na rezultate dela komisije devetnajstih kakor tudi na rezultate predvidene konference obeh zunanjih ministrov.
tovljeni polnovrednosti in strokovni višini tudi na zunaj manifestirano, da tudi v očeh pristojnih ta šola ni le začasno »prenašana«, prehodna ustanova, marveč resnično enakopravna srednja šola med številnimi oblikami srednjih šol nove moderne avstrijske šolske organizacije.
vojna« In je prišlo v tej zvezi že do ostrih očitkov na račun zvezne vlade in parlamenta, češ da sta s svojim zavlačevanjem šele dala povod za sedanje stanje, ki se odraža v neenotnosti pravosodja. Ugledni strokovnjaki, katerih mnenja pa si prav tako kakor pri politikih močno nasprotujejo, namreč argumentirajo, da do različnih odločb vrhovnih sodišč sploh ne bi bilo treba priti, če bi parlament in vlada pravočasno sprejela enotno odločitev.
Tretje »bojišče«, na katerem se bije boj za in proti Habsburgu, pa je široka javnost. Tukaj seveda ne gre za bolj ali manj izumetničene paragrafe, marveč za preprosto in toliko resnejše vprašanje: kaj bi pomenil povratek Otta Habsburga za Avstrijo tako v notranji politiki kakor tudi v njenih odnosih do ostalega sveta, predvsem do sosednih držav? Pretežna večina avstrijskega prebivalstva si je na jasnem, da bi bil s povratkom Habsburga v veliki nevarnosti notranji mir, resno ogrožena pa bi bila tudi socialna varnost delovnega ljudstva, kajti povratku samemu bi prej ali slej sledilo povračilo neizmernega imetja hiše Habsburg, katerega vrednost cenijo na dve do tri milijarde šilingov. V kočljivem položaju pa bi se Avstrija znašla tudi v svojih mednarodnih odnosih — sosedne države Češkoslovaška, Jugoslavija in Madžarska so na to nedvoumno opozorile — kjer bi vsako kršenje določil državne pogodbe in obveznosti, ki izhajajo iz statusa nevtralnosti, lahko privedlo do neprijetnih zapletljajev.
Ob upoštevanju teh in vseh drugih okol-nosti, ki so se nakopičile v zadnjih letih, je pač razumljivo, da sedanjo krizo v vladni koaliciji niso izzvali le strankarsko-politični momenti, marveč gre za življenjsko važne in načelne odločitve, od katerih je odvisna nadaljnja usoda Avstrije. Tukaj pa igra zelo vazno vlogo vprašanje, kakšno bo bodoče sodelovanje v vladi, za katero se v zadnjih dneh močno poteguje tudi FPO, ki si je na zadnjem deželnem kongresu v Celovcu precej samozavestno izstavila »zrelostno spričevalo«. Nasprotno pa je zvezni prezident dr. Scharf že povedal, da vstopu FPO v vladno koalicijo državnega merila ne bi bil naklonjen.
Volitve v Jugoslaviji
izraz visoke državljanske zavesti
Zadnjo nedeljo je okoli 12 milijonov Jugoslovanov v neposrednih volitvah izvolilo 120 poslancev v zvezni zbor zvezne skupščine ter 650 poslancev v republiške zbore posameznih republik. Za zvezni zbor so v Srbiji izvolili 50 poslancev, na Hrvaškem 25, v Bosni in Hercegovini 21, v Sloveniji 10, v Makedoniji 7 in v Črni gori 3 poslance; za republiške zbore pa je bilo izvoljenih po 120 poslancev v Srbiji, na Hrvaštkem, v Bosni in Hercegovini ter v Sloveniji, 100 poslancev v Makedoniji in 70 poslancev v Črni gori.
Z nedeljskimi volitvami je bila zaključena tretja in s tem zadnja faza volitev za nova predstavniška telesa v Jugoslaviji, kajti meseca maja so po vsej Jugoslaviji volili že predstavnike v občinske skupščine, ki so nato izvolile še okrajne skupščine. Hkrati pa je bila s tem končana tudi velika predvolilna aktivnost, v kateri je bilo zabeleženih nad 60.000 zborov volivcev ter zaposlenih v ppdjetjih in ustanovah, na katerih so bili izvoljeni kandidati za odbornike ter poslance republiških in zveznih svetov delovnih skupnosti. Teh zborov se je udeležilo okoli 6,6 milijona državljanov.
Kakor že prej občinske volitve so zdaj tudi nedeljske volitve v republiške zbore in v zvezni zbor potekale v prazničnem vzdušju. Na okrašenh voliščih širom Jugoslavije so državljani izbrali svoje predstavnike, ki jih bodo zastopali v posameznih zborih. Volina udeležba je po vseh republikah znašala nad 90 odstotkov, v Sloveniji pa je dosegla celo 96,2 °/o, medtem ko je za kandidate zveznega zbora glasovalo 94,9 °/o volivcev. S tem je jugoslovansko ljudstvo izpričalo visoko državljansko zavest in politično zrelost.
Ob tej priložnosti je treba še poudariti, da je sestava vseh skupščin — od občinskih do zvezne — močno pomlajena: izvoljenih je bilo okoli tri četrtine novih odbornikov, skoraj polovica od njih pa so neposredni proizvajalci.
'iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiim
= Dijaki Državne realne gimnazije in = | gimnazije za Slovence priredijo v § § nedeljo, dne 23. junija 1963, v dvo- = I rani Delavske zbornice v Celovcu § § AKADEMIJO pod geslom
„Šola pozdravlja svoje prve maturante“
=	E
= Na sporedu so nastopi šolskih pev- | s skih zborov in narodni plesi, med = = temi tudi »Prvi rej«.
| Začetek prireditve ob 15. uri in ko- = 5 nec ob 17. uri. Podrobni sporedi bo- 1 = do na razpolago.
Ravnateljstvo
liiiiiiiiiiimiiiiiimiiiiiiiniiiiiimiiMiiimmimmimiiiimmiiimiiiii?
žačele so so velzfve novega papeža
V ponedeljek je bilo devetdnevno žalovanje za pokojnim papežem Janezom XXIII. uradno zaključeno z mašo-zadušnico v Petrovi stolnici, ki jo je v navzočnosti 71 drugih kardinalov ter oficielnih zastopnikov 83 vlad daroval kardinal Tisserant. Avstrijsko vladno delegacijo na tej slovesnosti je vodil državni sekretar v zunanjem ministrstvu dr. Steiner, Jugoslavijo pa je uradno zastopal veleposlanik v Rimu Ivo Vejvoda.
Medtem so bile v Vatikanu tudi zaključene priprave za konklave, na katerem so zbrani kardinali včeraj začeli z volitvami novega papeža. Ko pišemo te vrstice, še ničesar podrobnega ni znano o začetku konklava, le ugibanja o novem cerkvenem poglavarju so ves čas po smrti papeža Janeza XXIII. polnila stolpce v številnih listih. Iz teh ugibanj je razvidno le toliko, da so se — kakor smo poročali že v zadnji številki našega lista — izoblikovale med kardinali tri glavne struje, izmed katerih se ena zavzema za nadaljevanje »napredne« smeri, ki jo je ubral pokojni papež, druga se hoče spet povrniti k prejšnji »konservativni« politiki, medtem ko tretja skupina ni opredeljena in ji ravno zaradi tega pripisujejo največji pomen, češ da bo igrala odločilno vlogo pri bodoči usmeritvi Vatikana. V italijanskem tisku, ki je z dogodki v Vatikanu seveda najbolj poznan, je vsekakor prevladovalo mnenje, da spričo napredne smeri, ki jo je začrtal pokojni papež, in spričo sorazmerno močne struje kardinalov, kateri so tej smeri vedno nasprotovali, napredni struji ne bo povsem lahko izvoliti papeža, ki bi nadaljeval z usmeritvijo Janeza XXIII.
Zanimivo je dejstvo, da je bil med kardinali, ki imajo baje največ izgledov na izvolitev za novega papeža, imenovan tudi dunajski kardinal dr. Konig.
v
* Štev. 25 (1100)
Jedrske sile NATO
Majsko zasedanje zunanjih in obrambnih ministrov držav članic Atlantskega pakta v Ottawi je potekalo nepričakovano mirno. Odpadli so običajni konflikti zaradi francosko-britanskih nesoglasij v zvezi z integracijskim procesom v Evropi, ni bilo ostrih besed v zvezi z ameriškimi kontakti s Sovjetsko zvezo zaradi Berlina in o jedrski obrambni koncepciji NATO so govorili tako, kot da ne bi bilo v zvezi z njo nikdar nobenih sporov. Zato so ottauisko zasedanje ocenili v zahodnih uradnih krogih kot zelo uspemo, celo kot prelomnico, kot vrnitev k atmosferi zaupanja med zahodnimi zavezniki.
»Mim, ki je vladal v Ottawi, pa je bil zgolj posledica taktične poteze, ki so si jo izmislili v ameriškem zunanjem ministrstvu. Kot znano, se Kennedyjeva vlada že dve leti zavzema za to, da bi željam zahodnoevropskih članic NATO po jedrski oborožitvi zadostili z ustanovitvijo tako imenovane multilateralne jedrske sile, to se pravi s formiranjem enotno oboroženega ladjevja, na katerem bi bile atomske rakete in mešane posadke. Jedrske suverenosti posameznih držav ne bi bilo več, atomski vojaški potenciali bi bili integrirani, tako rekoč »od nikogar«, podrejeni bi bili posebej za to ustanovljenemu poveljstvu NATO, v katerem bi imeli pravico soodločanja vojački voditelji vseh članic pakta, poslednja odgovornost pa bi se vedno bila pri ameriški vladi, kajti jedrska sila NATO bi bila navsezadnje vendarle samo sestavni del širšega ameriškega obrambnega (ali ofenzivnega) vojnega sistema.
Ta načrt je v celoti podprla pravzaprav samo Zah. Nemčija, ki se počuti v zahodni zvezi za drugorazredno silo in sluti v multilateralni ameriški koncepciji oprijemljivo možnost, da doseže zastavljeni si cilj, »nukleari-ziranje« svoje vojske. To velja kljub temu, čeprav »najbolje informirani ameriški novinar« Walter Lippmann vztrajno razširja »skrivnost«, da je za Kennedjja integracija jedrskih kapacitet NATO edini mogoči način zadostitve zahodnonemškim jedrskim zahtevam, ne da bi zahodni Nemci resnično dobili atomsko orožje.
Kanada in skandinavske države so se uprle ameriškemu načrtu, ker so načelno proti jedrski oborožitvi; Francija zato, ker hoče sama prej postati kolikor toliko enakopravna jedrska sila in je pripravljena šele potem, torej z okrepljene pozicije, razpravljati o morebitnih spremembah v obrambni strategiji Zahoda; Velika Britanija pa je bila proti zaradi tega, ker so njeni jedrski potenciali razmeroma dokaj razviti in bi s privolitvijo na nekakšno integracijo atomskega orožja izgubila svojo težo in pomen kot »subjekt« zahodne vojaške skupnosti.
Spričo teh nasprotovanj bi bilo skrajno ne-taktično in nerealistično, če bi ameriški zunanji in obrambni minister vztrajala pri maksimalnem programu Kennedyjeve severnoatlantske politike ter provocirala zaostritev nasprotij in besede, katerih posledice bi bilo le z velikimi težavami mogoče popraviti. Ameriška predstavnika sta zato izbrala rajši princip »prvega koraka« (s tem izrazom je Dean Rusk tudi označil pomen zasedanja) in že vnaprej pristala na tako stopnjo jedrske integracije, da so se z njo lahko strinjali vsi, celo Francozi. In tako je ministrska konferenca sklenila, da bodo ustanovili »medza-vezniške jedrske sile NATO«, torej formacijo, ki bo vsota vseh že obstoječih jedrskih potencialov zahodne vojaške organizacije: tri ameriške atomske podmornice, ki deloma že križarijo po Sredozemskem morju, britanski strateški bombniki in eventualno dve francoski eskadrilji bojnih letal, ki nosijo atomsko bombo. Vse to bi bilo podrejeno posebnemu poveljstvu v pariški centrali NATO; šef tega štaba, ki bi ga sestavili po določenem ključu iz predstavnikov vseh članic pakta, bi bil Evropejec — ne Američan; verjetno Britanec.
Kaže, da Amerika s tem prvim korakom ni zelo na široko zakoračila na poti k zastavljenemu cilju in da ohlapni, v pluralni obliki formulirani naslov nove formacije (ne »jedrska sila«, temveč »jedrske sile«) nazorno dokazuje majhno pripravljenost neameriških članic NATO za intenzivnejšo integracijo, vendar pa se je proces začel in ameriško obrambno ministrstvo gotovo ne dvomi, da bodo zahodnoevropski zavezniki spričo njihove odvisnosti od nadaljnjega razvoja ameriških jedrskih sil prej ali slej morali na pot popuščanja.
Naj bo tako ali drugače. Ne ena ne druga rešitev problemov zahodne jedrske strategije ne prispeva k občutku varnosti v svetu, marveč nasprotno tako »multilateralno« kot »medzavezniško« atomsko orožje samo veča napetost in izziva ustrezno reakcijo na nasprotni strani. Izjave sovjetskega maršala Je-romenka o nameravanih represivnih ukrepih ob atomskem napadu so vsekakor take narave, da so spričo njih ottawski in drugi »sporazumi« še najbolj podobni pripravam na samomor človeštva.
(Po .Primorskem dnevniku*)
bi ‘Ji lii «
1>exvcSY\AsR
21. junij 1963
12. Avstrijski lesni sejem
v okviru
letošnjega koroškega velesejma
Tudi letošnjemu koroškemu velesejmu, ki bo v času od 8. do 18. avgusta, bo dajal poseben okvir in pomen Avstrijski lesni sejem z udeležbo 1000 razstavljavcev iz 20 držav. V tem okviru je predvidena cela vrsta posebnih razstav, da omenimo le najvažnejše:
Koroška kmetijska zbornica bo v sodelovanju z ministrstvom za kmetijstvo in gozdarstvo ter avstrijskega produkcijskega centra priredila razstavo, ki bo prikazovala pogozdovanje, delovno tehniko ter gozdarsko orodje nekdaj in danes. Zvezni svet za lesno gospodarstvo pripravlja posebno razstavo o konstruktivni lesni gradnji. Združenje avstrijske industrije pohištva bo s podporo zvezne zbornice obrtnega gospodarstva predstavilo kvalitetne izdelke avstrijske industrije pohištva. Industrija lesnih vezanih plošč (Sperrholzplatten) bo demonstrirala svoje izdelke kot univerzalno sredstvo za lesno predelavo. Lesnopredelovalna industrija Avstrije je dala pobudo za posebno razstavo pod naslovom »Avstrijske smučke imajo svetovni sloves". Avstrijska lesna podjetja bodo ob sodelovanju strokovnega združenja avstrijske lesne industrije razstavljala moderne lesene konstrukcije in lesne sortimente. Institut za pospeševanje gospodarstva pa bo s svojo posebno razstavo opozarjal na izvozne zmogljivosti Koroške s posebnim poudarkom na izvoz lesa.
V okviru lesnega sejma bodo prirejena tudi razna strokovna posvetovanja, tako posvetovanje evropskih strokovnih novinarjev lesnega gospodarstva, mednarodno srečanje evropskih trgovcev s pohištvom ter seminar o produkciji pohištva v Evropi. Med inozemskimi razstavami pa je treba posebej omeniti razstavo »Mesto in pristanišče Trst", jugoslovansko kolektivno razstavo s pristaniščem Reka ter gospodarsko-informacijsko razstavo Amerike.
Uspešen razvoj proizvodnj
V zadnjih mesecih je bila v Sloveniji zabeležena dinamika industrijske proizvodnje, ki je posebno v mesecu maju presegla vsa pričakovanja, saj je bila za 15 °/o nad lanskim povprečjem, v primerjavi z lanskim majem pa celo za 16% večja. Tudi celotni uspeh prvih petih mesecev je letos zelo zadovoljiv in kaže, da je bila v tem obdobju skupna proizvodnja za 14 % večja kakor lani v enakem obdobju, kar presega za dobre 4 °/o planirano stopnjo provečanja za letošnje leto.
Hkrati pa primerjava med dinamiko proizvodnje in zaposlenosti odkriva tendenco močnejšega naraščanja produktivnosti dela. Letošnje povečanje proizvodnje za 14% v primerjavi z lanskim letom je industrija Slovenije dosegla ob razmeroma neznatnem naraščanju števila zaposlenih. Povprečno je bilo v prvih petih mesecih v industriji zaposlenih
e v Sloveniji
le za 2,6 % več delavcev kakor lani v enakem obdobju, kar pomeni, da je bila produktivnost za dobrih 11 % večja kakor lani.
Pri posameznih industrijskih panogah je bilo doseženo naslednje stanje: v industriji gradbenega materiala je bila proizvodnja meseca maja za 36 % večja kakor lani v istem mesecu, industrija nekovin, kamor spada tudi cementna industrija, izkazuje za 33 % večjo proizvodnjo kot lani, v kovinski industriji je bilo v aprilu in maju doseženo povečanje proizvodnje za dobro petino v pimerjavi z lanskim letom, na visoki ravni poteka tudi proizvodnja' v elektroindustriji, ki je v petih mesecih tekočega leta dala za 39 % več proizvodov kot lani, medtem ko znaša povečanje proizvodnje pri lesni industriji 14%, pri papirni industriji 10%, pri tekstilni za 11%, pri usnjarsko-obutveni industriji za 13 % in pri gumarski industriji za 19 %.
Ameriško gospodarstvo ima resne skrbi
Za neugodni položaj ameriškega gospodarstva ni značilno le stalno večanje števila brezposelnih, ki je letos doseglo spet nov rekord, marveč tudi negativni razvoj, kakor ga beleži ameriška plačilna bilanca. Primanjkljaj plačilne bilance je v prvem četrtletju letos dosegel 3,3 milijarde dolarjev, medtem ko je v istem razdobju lani izkazoval le 2,2 milijarde dolarjev.
Zaradi tako neugodnega razvoja plačilne bilance je moral sam ameriški minister za finance Dillon, ki je še pred letom dni dokaj samozavestno zatrjeval, da mu
»Avstrija kot posrednik"
.Avstrijska skupnost” (Osterreichische Gemein-schaft), ki združuje v svojih vrstah avstrijske demokrate ne glede na politično prepričanje, bo imela svoj letofnji kongres na Gradiščanskem, in sicer v trgu Steinberg an der Rabnitz v času od 21. do 27. julija. Za geslo tega zborovanja si je organizacija izbrala .Avstrija kot posrednik” in so temu primerni tudi posamezni referati, ki jih bodo imeli znani strokovnjaki.
.Gradiščanska — prostor, ljudstvo in problemi” je naslov referata, ki ga bo imel dr. Fritz Zimmermann iz Železnega; žandarmerijski podpolkovnik dr. Ferdinand Ktts, Dunaj, bo govoril o problemu .Most od človeka do človeka — avstrijsko vojaštvo v preteklosti in sedanjosti”, viSji Studijski svetnik dr. Ernst I. Gtirlich pa o prispevku Gradiščanske k avstrijski narodni kulturi; referat dr. Ericha Ktirnerja, Dunaj, ima naslov .Avstrijska narodnostna politika kot preskusni kamen naSe evropske zrelosti", medtem ko bo vladni svetnik Stefan Zvonarich govoril o življenju in delovanju hrvatskega pesnika Mateja Mersich-Ml-loradiča; zadnji referat bo imel dunajski profesor in znani kulturni delavec Franz Theodor Csokor, ki bo govoril o .Avstriji kot posredniku”.
Udeleženci kongresa bodo napravili tudi razne izlete, izmed katerih bo gotovo najbolj zanimiv Izlet v Frakanovo, kjer jim bo hrvatska pevska in plesna skupina .Miloradič* pod vodstvom ravnatelja Stefana Kocsisa priredila večer narodnih pesmi in plesov ob spremljavi famburaikega zbora, pozdravni govor pa bo imel predsednik Hrvatskega kulturnega društva dr. Demefer Linzer.
bo uspelo do konca leta 1962 doseči ravnotežje v ameriški plačilni bilanci, zdaj priznali, da sedanje stanje nikakor ne upravičuje nobenega optimizma glede nadaljnjega razvoja stanja plačilne bilance in je zato pričakovati, da bo njen primanjkljaj ob koncu letošnjega leta razmeroma visok.
Po mnenju ameriških gospodarskih oziroma finančnih strokovnjakov v strokovnih listih Združenih držav Amerike je osnovni problem za dosego zboljšanja stanja v plačilni bilanci v tem, da morajo investicije za zasebni kapital v Združenih državah postati bolj privlačne in spodbudne, in sicer ne glede na to, ali gre za domači, to je ameriški kapital, ali pa za inozemske investitorje oziroma za druge poslovne ljudi. Za dosego tega cilja pa je treba najprej pospešiti gospodarski razvoj, zlasti industrijsko rast v Združenih državah in s tem hkrati ustvariti večje možnosti za zaposlitev in tudi za večje koristi od naložb kapitala, z druge strani pa je po mnenju finančnih strokovnjakov nujno treba znižati davčna, bremena glede naloženega kapitala.
Zboljšanje ameriške plačilne bilance je treba brezpogojno doseči, pravijo strokovni krogi, saj je prav primanjkljaj v tej bilanci glavni vzrok za neprenehno odtekanje zlata iz Amerike in za negotovost oziroma nestalnost ameriškega dolarja kot vodilne valute v svetu. Prav valuta ZDA je glavna osnova za normalno razvijanje svetovnega denarništva in hkrati obračunska podlaga za mednarodno trgovino in razne poslovne transakcije.
Še prav posebno pa poudarjajo v ameriških strokovnih finančnih glasilih pomen čimprejšnjega znižanja zadevnih davkov, da bi se tako dosegla splošna poživitev nacionalnega gospodarstva v Združenih državah Amerike in večja privlačnost za nove gospodarske investicije. To vse naj bi že v doglednem času rodilo ugodne posledice in nujno privedlo do zboljšanja ameriške plačilne bilance.
0 Sl ROKOP svecu
MOSKVA. — Vodja britanske laburistične stranke Harold Wilson je po razgovoru s predsednikom sovjetske vlade Hruščovom izjavil, da je Hruščovu predlagal, naj bi se najvišji predstavniki Amerike, Francije, Sovjetske zveze in Velike Britanije redno sestajali vsako leto, in sicer bi bil tak sestanek najbolj ugoden ob začetku vsakoletnega zasedanja Generalne skupščine OZN. Wilson je dejal, da je premier Hruščov ta njegov predlog sprejel z odobravanjem.
ŽENEVA. — Večina delegatov na konferenci Mednarodne organizacije dela je zapustila konferenčno dvorano v trenutku, ko je prišel na govorniški oder delegat Južne Afrike. V znamenje protesta zaradi politike rasnega razlikovanja so dvorano zapustile delegacije afriških, socialističnih in nekaterih zahodnih držav. Mnogi govorniki so v zadnjih dneh izrazili mišljenje, da predstavlja prisotnost delegacije Južne Afrike, ki vodi politiko apartheida, žalitev za mednarodno konferenco dela.
VARŠAVA. — Prejšnji teden se je v Varšavi končalo 16. zasedanje mednarodnega odbora za vesoljska raziskovanja. Predstavniki številnih držav, ki so se udeležili tega posvetovanja, so prediskutirali 108 referatov. Sefi delegacij Sovjetske zveze in Amerike so pozitivno ocenili perspektivo razvoja vesoljske znanosti. Za predsednika te organizacije so ponovno izvolili francoskega znanstvenika Rova. Sklenili so, da bo prihodnja konferenca v Firencah maja 1964.
BEOGRAD. Po novi odredbi smejo domači in tuji potniki nositi iz Jugoslavije dinarske bankovce do skupnega zneska 1500 din (enako kot doslej), medtem ko se znesek, ki ga lahko vnesejo v Jugoslavijo, poveča od 1500 na 3080 dinarjev. V obeh primerih pa velja tudi še naprej predpis da je dovoljeno nositi čez mejo le bankovce po sto dinarjev.
PARIZ. — Francoski predsednik de Gaulle je pred nedavnim spet zavzel stališče do integracijskih stremljenj v Evropi in dejal, da je Francija po gospodarski izgradnji evropske unije pripravljena delati tudi za politično izgradnjo te zveze. Toda ta Evropa — je poudaril — mora biti seveda zasnovana na stvarnosti in zdravem razumu, to se pravi, da mora biti skupnost narodov in držav. S tem je de Gaulle jasno izpričal, da Francija še nadalje trdno vztraja pri koncepciji tako imenovane .Evrope domovin”. Glede Atlantskega pakta pa je de Gaulle izjavil, da je Francija ustvarila z Zahodom .neko zvezo, ki jo imenujejo atlantsko, toda v tej zvezi želimo ostati to, kar smo, z našimi sredstvi, našo osebnostjo, našo neodvisnostjo”.
KOPER. — Sedemčlanska delegacija štajerskih novinarjev, ki je dalj časa bivala na obisku v Sloveniji in Hrvatski, je obiskala tudi Koper, kjer so se štajerski novinarji zlasti zanimali za vlogo in mesto italijanske manjšine v javnem življenju.
CAPETOWN. — Direktor uprave južnoafriških kaznilnic Voerster je izjavil, da je v Južnoafriški uniji kakih 60.000 jetnikov. Več kakor 10.000 jih čaka na sodno obravnavo. Posebni odbor OZN za vprašanja v zvezi z rasnim razlikovanjem v Južni Afriki pa ja zaslišal nekdanjega Južnoafričana, sedaj profesorja univerze Harvard Leslieja Rubina, ki je ugotovil, da je Južna Afrika v fazi, .za katero je značilno nasilje*.
BONN. — Gospodarski minister in Adenauerjev bodoči naslednik na položaju zahodnonemškega kanclerja Ludwig Erhard se je odločno opredelil za ra*' širitev zahodnoevropske integracije. Erhard je poudaril, da se Zahodna Nemčija znotraj EGS ne more več gospodarsko razvijati, kakor bi ustrezalo nje* nim možnostim. Izjavil je, da bi bila razširitev EGS* zlasti pa še vstop Avstrije, Švice in skandinavskih dežel, .neverjetno pomembna” za Zahodno Nemčijo*
WASHINGTON. — Ameriška uprava za vesoljske raziskave (NASA) je objavila, da so Združene države Amerike sklenile z Zahodno Nemčijo sporazum o sodelovanju pri realizaciji programa vesoljskih raziskav* Sporazum so dosegli med obiskom zahodnonemškega ministra za znanstvene raziskave Hansa Lenza * Ameriki.
ALZIR. — Predsednik alžirske vlade Ben Bela \e pred nekaj dnevi	v Ruibi,	nedaleč od	Alžira, P°'
ložil temeljni kamen prve alžirske tovarne usnja 1 letno zmogljivostjo 2000 ton. Moderno opremo za tovarno, v kateri bo zaposlenih okoli 300 delavcev* dobavljajo jugoslovanska podjetja na podlagi nC' davno sklenjenega sporazuma o jugoslovanskem invO' sticijskem kreditu Alžiriji.
JERUZALEM. — V Jeruzalemu so uradno sporočil«' da je	predsednik	izraelske	vlade David	Ben Gurio«1
podal	ostavko. V	sporočilu je rečeno,	da je P,e^
mier Ben Gurion podal ostavko iz .osebnih razlog®* in da	njegov sklep o tem	.ni v zvezi	z državni«11'
problemi niti s kakim dogodkom”. Politični opazoval01 opozarjajo, da so Ben Guriona, ki je bil na čelu i* raelske vlade od leta 1948, ostro kritizirali zaN* njegove politike do Zahodne Nemčije.
BUENOS AIRES. — Po poročilu Reuterja so org«0* •inski vojaški voditelji, ki so skušali v aprilu izve**« udar proti oblasti predsednika Guida, napoved® ■' da so pripravljeni akcijo ponoviti, le da tokrat bo uspešno. Generala Montero in Rawson, vodit«M° aprilskega upora, ki se zdaj skrivata, sta poslala odprto pismo, kjer pozivata prebivalstvo, naj »*fr°e vrste za končno zmago”.
VARŠAVA. — Na povratku z obiska v Sovje***' zvezi se je voditelj britanske laburistične s*r°n Wilson ustavil v Varšavi, kjer je razgovarjal * višjimi poljskimi državniki. Pred odhodom v 1 je Wilson izjavil, da glede meje Odra-Nisa ni med stališči poljske vlade in njegove stranke. ^ je podprl načrt poljskega zunanjega ministra packega o ustanovitvi brezatomske cone v *rC Evropi ter dejal, da bo laburistična stranka *c proti atomski oborožitvi Zahodne Nemčije.
V1ENTIAN. — Poveljnik enot laoJkego levi gibanja Patet Lao general Singaho je povabil ^ veljnika nevtralističnih sil generala Konga Lija' ^ pride v Fong Savan na sestanek, kjer bi ukrepe za pomiritev položaja in oživitev *° nosti.”
ra*!'*
Hkr«*1
21. junij 1963
Štev. 25 (1100) — 3
V Zbirki slovenskih klasikov:
Lovro Kuhar - Prežihov Voranc v/
veliki sin in umetnik slovenske koroške zemlje
Pri Državni založbi Slovenije v Ljubljani je pred nedavnim izšla prva knjiga ..Zbrana dela" Lovra Kuharja — Prežihovega Voranca, prva izmed dvanajst knjig, s katerimi bo predstavljeno življenjsko delo največjega umetnika, ki ga je rodila slovenska koroška zemlja. Morda je le naključje, pač pa je dejstvo, da so Prežihova dela v doslej najbolj obširni, popolni in znanstveno obdelani zbirki začela izhajati prav letos, torej v letu, ko obhajamo 70-letnico rojstva tega preprostega kmeta, delavca in pisatelja, ki se je kot samouk razvil v umetnika velikega formata. Njegovo mesto v slovenski književnosti je najboljše orisano s tem, da je bil sprejet v monumentalno zbirko slovenskih klasikov — ..Zbrana dela slovenskih pesnikov in pisateljev".
Kakor
že povedano, bo „Zbrano delo” Prežihovega Voranca obsegalo dvanajst knjig, katerih uredništvo sta prevzela Drago Druškovič in Jože Koruza, ki sta kot dobra Poznavalca Prežihovega življenja in dela vzbudila pozornost že leta 1957 s svojimi prispevki za „Prežihov zbornik". Najboljše spričevalo za urednika pa je vsekakor prva knjiga Prežihovega „Zbranega dela", v kateri so na 560 straneh poleg pisateljevih povesti ter nezbranih novel in črtic iz obdobja 1909—1927 natisnjene tudi obširne opombe D. Druškoviča tako k celotni zbirki kakor tudi posebej k prvi knjigi. In treba je priznati, da to niso le običajne opombe, marveč gre za doslej najboljšo literarnozgodovinsko in literarnokritično presojo Prežiha kot človeka in pisatelja, tako da nam bo naš znani Prežihov Voranc postal šele
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
i	i
Objava slovenske gimnazije
| Šolsko lefo 1962-63 bodo vse koro- | | ške šole zaključile z razdelitvijo spri- |
I čeval v petek, dne 5. julija 1963.
S	=
| Prvi dan velikih počitnic, to je v so- | | boto 6. julija, so na Državni realni | | gimnaziji in gimnaziji za Slovence v | | Celovcu sprejemni izpiti za prvi raz- | | red, in sicer ob 8. uri.
| Prijave je treba izvesti do 1. julija. | | Potrebni so naslednji dokumenti:
|	1. rojstni list,
2.	dokument o avstrijskem držav- §
Ijanstvu,	|
3.	popis učenca, katerega pošlje | šola direktno.
5	5
| Na dan izpita pa mora učenec pred- § | ložiti spričevalo, ki ga bo dobil dan | | poprej.	|
| Istega dne so tudi sprejemni Izpiti v I | višje razrede. Za prvi razred je pred- | | pisana učna snov 4. šolske stopnje, | | za vse ostale razrede pa dobite po- § | jasnila v šolski pisarni.
| Pismene prijave je treba nasloviti | | na „Direktion des Bundesrealgymna- f | siums und Gymnasiums tur Slovvenen I | in Klagenfurt, Lerchenfeldgasse 22/11”. |
Ravnateljstvo
^''iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiMiiiiiMiimiiiiiiMMiiimiijj
**♦*«<■! im...............
prav znan v vsej svoji osebnosti in ustvarjalnosti.
Že prva knjiga nam predstavlja v marsičem „novega" Prežiha, namreč kot človeka, ki je pravkar zgrabil za pisateljsko orodje in si s svojimi prvenci kljub številnim oviram in težavam pogumno utira pot, katera ga bo pozneje privedla v vrsto priznanih pisateljev in umetnikov slovenske besede. Toda pot do tega cilja je bila prav za Prežiha posebno dolga in težavna: sin kmečkega najemnika v obmejni koroški vasi je že v zgodnji mladosti spoznal bistvo socialne odvisnosti in nacionalne ogroženosti; vraslo je vanj, ga spremljalo skozi vse življenje ter mu usmerjalo poglede na svet, ki jim je dajal izraza v svojih umotvorih. K vsemu temu pa je moral v svojem razvoju od pasivne ljubezni do materine govorice do aktivnega oblikovanja besede še skozi trdo šolo samouka, ki ga je napravila zelo občutljivega za vsako krivico in ga vzgojila v doslednega zagovornika pravice.
Kot tak je vzbudil pozornost že s svojimi literarnimi prvenci, ki jih je pod raznimi imeni objavljal v takratnih slovenskih listih od celovškega Mira, Domačega prijatelja in
Kresa mimo Zarje in Slovenskega ilustriranega tednika do Ljubljanskega zvona. Vendar je moral še dolgo čakati, da je izšla prva samostojna knjiga njegovih črtic, ki jo je leta 1925 izdala Zadružna založba v Ljubljani pod naslovom „Povesti". S številnimi ovirami, ki jih je moral premagovati pri izdajanju svojih del (tistim, ki prizadevajo slehernega pisatelja začetnika, so se v nadaljnji stopnji njegovega literarnega razvoja pridružile še ovire, katere mu je povzročal položaj političnega begunca), pa se je srečaval tudi še pozneje. Šele tik pred razpadom stare Jugoslavije, deloma pa celo šele po osvoboditvi so izšli njegovi večji teksti, kot sta romana „Požganica" in »Doberdob" ter zbirka krajše proze »Samorastniki" oziroma roman »Jamnica" in obe zbirki potopisov »Od Kotelj do Belih vod" in »Borba na tujih tleh", medtem ko je izbor črtic in novel s snovjo iz narodnoosvobodilnega boja in koncentracijskih taborišč »Naši mejniki" ter zbirko črtic za mladino »Solzice" v knjižni obliki izdal šele v zadnjem obdobju svojega življenja. Del njegove krajše proze pa je ostal tudi še ob pisateljevi smrti razmetan po časopisju in nekaj še v rokopisu.
Tej pomanjkljivosti tudi knjiga »Kanjuh iz Zagate" ter izbor »Prežihovih spisov" v štirih knjigah, kar je izšlo po pisateljevi smrti, ni v celoti odpomoglo, zato je toliko bolj razveseljiv sedanji načrt za izdajo »Zbranega dela” Prežihovega Voranca v dvanajstih knjigah, ki bo obsegala vse, kar je mogoče spoznati za avtorjeve spiše in bo poleg tega opremljena še s strokovnimi opombami. Kot taka nam bo ta izdaja še-
l
e t n e igre
B režah:
Na Petrovi gori so se dobro pripravili
Kakor smo v nosem listu že obširno poročali, bodo v okviru letošnjih poletnih iger v Brežah uprizorili Goethejevega »Fausta«, in sicer oba dela v eni predstavi. Po izjavi vodje breškega ansambla, arhitekta Sandlerja, so se prav dobro zavedali velikih zahtev, ki jih stavi to največje dramsko delo v nemškem jeziku. Vendar uprizoritev »Fausta« na Petrovi gori ni naključje: že ob »rojstvu« stalnih poletnih iger v Brežah leta 1949 so v ožjem krogu uprizorili prvi del te Goethejeve umetnine in od takrat stalno spremlja skupino želja po uprizoritvi celotnega dela na veliki javni prireditvi.
V 14. letu poletnih iger v Brežah je ta želja končno postala resničnost. Ansambel, ki skupno šteje že okoli sto ljudi, je v teh letih šel skozi trdo šolo, pa tudi tehnične naprave na Petrovi gori so bile tako izpopolnjene, da so se v tej sezoni lahko odločili za veliki korak. Že od novembra lanskega leta ima ansambel redne vaje in v vseh teh mesecih za 30 glavnih igralcev poleg poklicnih dolžnosti ni več kaj drugega kot skrb za igro — dnevno vaje, ki pogosto trajajo od sedmih zvečer do enih ponoči. Potrebna je res velika požrtvovalnost, saj so priprave za uprizoritev »Fausta«, kakor je povedal arhitekt Sand-ler, zahtevale doslej največ dela, truda in žrtev; hkrati pa so igralci prav s tem komadom najbolj povezani in so se preprosti ljudje tako vživeli v svoje vloge, da jih prenašajo že v vsakdanje življenje.
Zato smo lahko prepričani, da bo letošnja igralska sezona na Petrovi gori pri Brežah, kjer bodo po premieri 29. junija vsak teden sledile tri ali štiri predstave, posebno uspešna in bi bilo samo želeti, da bi bilo naklonjeno tudi vreme, ki pri predstavah na prostem razumljivo igra zelo važno vlogo. V kolikor je odvisno od ljudi, so se na Petrovi gori vsekakor izredno dobro pripravili, tako da bo letošnji »Faust« lahko pomemben korak naprej v razvoju že tradicionalnih in priznano kvalitetnih poletnih iger v Brežah.
le prav približala podobo našega velikega Prežihovega Voranca kot pisatelja, borca, samouka in politika, ki je s svojimi prvimi deli komaj opozoril nase, v svojem nadaljnjem razvoju pa zato tembolj presenentil kot pisateljski fenomen velikih razsežnosti.
In še nekaj: Čeprav je prepotoval mnogo dežel in spoznal življenje številnih narodov, je Prežihov Voranc vedno bil in ostal zvesti sin slovenske koroške zemlje; njej in njenemu človeku je posvetil svoje najlepše spise. Našemu ljudstvu in naši domovini je postavil mogočen spomenik, ki bo dobil svojo veličastno in nesmrtno podobo v »Zbranem delu” Lovra Kuharja — Prežihovega Voranca.	•
~7 J-
Od 13. 6. — 28. 8. v Ljubljani:
XI. poletne kulturne prireditve
Tudi letošnje poletne kulturne prireditve, ki so se doslej imenovale »Ljubljanski festival", imajo obširen in pester spored. Začele so se z večerom pesmi in plesov sosednih narodov ob sodelovanju folklornih skupin iz Avstrije, Italije in Jugoslavije; sledila je glasbeno-zabavna revija mednarodnih mojstrov iz Bolgarije, Češkoslovaške, Francije, Grčije, Italije, Jugoslavije in Romunije; za prihodnje tedne pa so na sporedu naslednje prireditve:
26. 6. — Nastop afriškega folklornega ansambla .Se-negal-Dakar".
30. 6. — Baletni večer beograjske Opere, ki bo obsegal D. Radič: .Čele-Kula”, P. Konjovič: .Simfonijski trip-tihon", K. Baranovič: .Lectovo srce".
1.7. — Massenefova opera .Don Kihot” v izvedbi beograjske Opere (solisti Miroslav Cangalovič, Ladko Korošec kot gost in Breda Kalef-Simonovič).
2.	7. — Borodinova opera .Knez Igor* v izvedbi beograjske Opere (solisti Dušan Popovič, Valerija Heybal, Djordje Djurdjevič in 2arko Cvejič).
3.	7. — Massenetova opera .Don Kihot".
5.	7. — Verdijeva opera .Falstaff” v izvedbi zagrebške Opere.
6.	7. — Opera I. Zajca .Nikola Subič Zrinski" v izvedbi zagrebške Opere.
7.	7. — Opera I. Stravinskega .Razuzdančeva usoda" v izvedbi zagrebške Opere.
9. 7. — Wolf-Ferrarijeva opera .Zdraha na trgu" v izvedbi ljubljanske Opere (solisti M. Patikova, D. čuden, V. Bukovčeva, J. Lipušček, S. Hočevarjeva, B. Stritarjeva, R. Koritnik, L. Korošec, S. Smerkolj in F. Lupša).
10.	7. — Wolf-Ferrarijeva opera .Zdrahe na trgu".
11.	7. — Gotovčeva opera .Ero z onega sveta" v izvedbi ljubljanske Opere (solisti J. Gostič, M. Brajnik, V. Bukovčeva, M. Klaričeva, L. Korošec, F. Lupša, E. Sršen, M. Pihler, B. Stritarjeva in M. Radev).
12.	7. — Gotovčeva opera .Ero z onega sveta".
14. 7. — Nastop bolgarskega folklornega ansambla .Georgij Dimitrov” iz Sofije.
16. 7. — Nastop sovjetskega	folklornega ansambla
.Lezginka” iz Kavkaza.
18. 7. — Nastop slovaškega folklornega ansambla .Luč-nica" iz Bratislave.
20. 7. — »Monstre koncert” pihalnih orkestrov iz Zagreba in Ljubljane s skupno 110 člani.
26.	7. — Revija evropskih narodnih plesov, sodelujejo skupine iz Nizozemske, Švedske, Avstrije in Jugoslavije.
2. 8. — Nastop romunskega folklornega ansambla .Rapsodija" iz Bukarešte.
7. 8. — Nastop folklornega ansambla .Taneč” iz
Skopja.
14. 8. — Offenbachova opereta .Pariško življenje” v uprizoritvi zagrebškega kazališta .Komedija”.
23.	8. — J. Javorškova .Kriminalna zgodba” v uprizoritvi ljubljanskega Mestnega gledališča.
24.	8. — J. Javorškova .Kriminalna zgodba".
27.	8. — M. Držič-M. Sancinova komedija .Lazar sp‘d klanca” (Tripče de Utolče) v izvedbi Slovenskega gledališča iz Trsta.
28.	8. — M. Držič-M. Sancinova komedija .Lazar sp'd klanca".
Predstave (vsakokratni pričetek ob 20.30 uri) so v letnem gledališču oziroma v preddverju Križank in v Športnem parku ing. Stanka Bloudka, v primeru slabega vremena pa v opernem gledališču.
Agrarna politika EGS in njen vpliv
na mednarodna tržišča s kmetijskimi pridelki
(7. nadaljevanje)
C
se bodo institucije EGS pustile v°diti po teh vidikih, na postavljeno vPrašanje, kakšen vpliv bo imela Starna politika EGS na mednarodna rZl*ča s kmetijskimi pridelki, ni mo-“°Ce samo reči, da bo njen vpliv le .Soden in pospeševalen. Toda o ta-em vplivu ne more biti govora pri t°Deni agrarni politiki, vendar pa je ,reba ugotoviti, da je aktivno priza-evanje agrarne politike skupnosti za Postevanje položaja na mednarod-y . agrarnih tržiščih zelo važen po-ltlVen element.
izmed rešitev: zbllžanje med agrarnimi politikami
Za^°t0V0 -l6’ ^a samo t0 ne zadošča tržT?0Stav'tev rcl^a na lnednarodnih da | h> ° katerih ni mogoče zanikati, pa -da na njih velika zmeda. Ker n ]e bilo že uvodoma rečeno, da je Sr j}08°če v agrarno politiko nepo-*ah n° v^ret* s trgovinsko političnimi da tevamL sedaj lahko še dodamo, nih °t».rryavVljenia mednarodnih agrar-van- zisc ni mogoče doseči z lzsilje-Od ^erri lrgovinsko političnih koncesij t°v ?Larr|e politike. Ozdravljenje sveče Sn’tržisč gotovo ne bo doseženo,
rarna politika, veliko več upanja v tej smeri obstoja, če bo doseženo obsežno mednarodno agrarno politično so-delovnje. Le če se bodo vsi udeleženci na svetovnem tržišču ali pa vsaj kolikor mogoče veliko število njih trudilo za njegovo ozdravljenje, obstojajo izgledi za uspeh. V tem smislu je tudi podpredsednik EGS, Manshold, že na zasedanju GATT v letu 1958 predlagal ukrepe* za poenotenje in zboljšanje pogojev tekmovanja na mednarodnih agrarnih tržiščih. Do podobne pobude je prišlo tudi za časa pogajanj o britanskem pristopu k EGS. Zato agrarna politika skupnosti lahko trdi, da je že doslej podvzela daljnovidne poizkuse za ozdravljenje mednarodnih agrarnih tržišč in prav gotovo je, da bo tudi v bodoče imela podobne tendence.
Če se trdi, da agrarna politika skupnosti lahko vzdrži vsaki mednarodni kritiki, potem je treba biti tudi na jasnem, da s tem še zdaleka niso rešeni problemi za gospodarske in trgovinske partnerje skupnosti. Še vedno obstojajo težki politični problemi, ki izvirajo iz gospodarskega sodelovanja skupnosti z drugimi ev-
1	---- “V	---------
Do zanje prizadevala le ena ag- * Coda d« la bonn® Conduiiie
ropskimi deželami. Poleg teh obstojajo tudi še problemi, ki izvirajo iz gospodarskih odnosov skupnosti do razvitih in nerazvitih izvenevrop-skih partnerjev. Kot znano, je v ZDA velik interes na agrarnih eks-portih v skupnost, nič manjši pa ni ta interes v državah, ki so še v razvoju. Tako je n. pr. EGS v povprečju zadnjih let letno uvozila za 2,7 milijarde dolarjev kmetijskih pridelkov iz držav v razvoju.
Končno ostane še dejstvo, da mora skupnost, ki je v celoti visoko industrializiran gospodarski prostor, iz interesov splošne gospodarske politike jemati obzir na razširitev svoje zunanje trgovine. Čeprav je srečna, da ji je uspelo razviti skupno agrarno politiko, ima EGS vendar zaradi tega precej težav pri reševanju načetih vprašanj. Skupno trgovinsko politiko bo imela šele ob koncu prehodne dobe. Tudi prilagoditev članic na skupno gospodarsko politiko bo zahtevala še precej časa. Prav-tako v dosedanjem kratkem času še ni mogla priti do skupne politike držav v razvoju.
Ni vse zlato, kar se sveti
Iz teh izvajanj in misli načelnika oddelka za trgovinsko politiko pri generalni direkciji EGS-komisije v Bruslju dne 20. februarja 1963 na Du-
naju je mogoče povzeti, da se EGS na področju prehrane svojih 170 milijonov prebivalcev načrtno in sistematično osamosvaja. Prav zato sta bila sklenitev in z velikimi težavami povezana praktična organizacija za izvajanje skupne agrarne politike določena za prva, globoko v strukturo kmetijstva in celotnega gospodarstva članic posegajoča ukrepa za realizacijo in utrditev načel rimske pogodbe. V agrarni politiki EGS, kjer nesporno prevzema vodilno vlogo Francija,' ne gre le za to, da s politiko cen mobilizira vse proizvodne rezerve in možnosti povečanja produktivnosti svojega kmetijstva v svrho zagotovitve prehrane svojega prebivalstva, marveč gre že sedaj za to, da se skupnost tudi na mednarodnih tržiščih pojavi kot izvoznik kmetijskih pridelkov in izdelkov živilske industrije, ne pa samo kot njihov uvoznik.
Celotni prikaz agrarne politike EGS in njenega vpliva na mednarodna tržišča pa tudi kaže, da postaja ona eden najbolj učinkovitih instrumentov za lažje uveljavljanje splošne politike skupnosti na tretje dežele in njihova različna združenja. Ko bo na področju proizvodnje krušnega in krmnega žita postala skupnost neod-
glej članek .Nova pola v francoskem kme-fijsfvu" v 21. številki našega lista
visna od njunega uvoza ter od uvoza mesa in drugih živalskih produktov, bo seveda prišla njena industrija v škripce, kjer bo na inozemskih tržiščih še lahko plasirala svoje izdelke. Iz tega razloga je skupnost nedvomno raje pridružila v svoj sklop vrsto novih afriških držav kot pa Anglijo ali katerokoli članico EFTA (Malo območje prostega trga). Afriške države, ki so vse šele v razvoju, bodo v njenem sklopu na eni strani obvezni odjemalec industrije evropske šestorice, po drugi strani pa ji bodo morale obvezno dobavljati poljedelske in druge surovine za prehrano in industrijo. S pridružitvijo vrste afriških dežel je torej visoko industrializirana evropska šestorica EGS pridobila prepotrebno tržišče za svojo industrijo in za svoje nadaljnje prehrambene potrebščine svojega prebivalstva. S tem je pridobila tudi na mednarodnem gospodarskem vplivu, istočasno pa tudi na političnem vplivu in moči nasproti tretjim deželam in njihovim silam v svetu. V takih okoliščinah pa odpira EGS evropskim deželam pot v svoje vrste le v toliko, v kolikor to koristi njenim gospodarskim, političnim in strateškim konceptom.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Srečanje koroških slovenskih žena v Bilčovsu
Letošnje letovanje otrok na Jadranu
Letošnje počitniško letovanje slovensko govorečih otrok iz Koroške je določeno v 2 skupinah. Prva skupina bo na letovanju v času od 11. do 31. julija, druga skupina pa v času od 31. julija do 20. avgusta. Otroci bodo letovali v Savudriji.
Starši, ki želijo poslati otroke na letovanje, naj vložijo PISMENO PROŠNJO, iz katere mora biti razvidno: ime, poklic in naslov staršev, ime otroka in izjava, če je že kdaj bil na letovanju in kolikokrat. To prošnjo naj starši skupno s priloženim lanskim šolskim spričevalom, zdravniškim spričevalom, iz katerega mora biti razvidno, da ja za otroka letovanje na morju priporočljivo, priporočilom krajevne prosvetne ali zadružne organizacije, osebno izkaznico otroka s sliko in režijskim prispevkom v znesku 250.— šilingov oddajo do najpozneje 29. junija 1963 na naslov: Zveza slovenskih organizacij, Celovec — Klageniurt, Gasometergasse 10. Posebej opozarjamo, da ZSO posameznih dokumentov ne prevzema in da velja za prijavljenega le otrok, za katerega so bili hkrati oddani v s i navedeni dokumenti.
Za OSEBNO IZKAZNICO otroka velja le izkaznica (Personalausweis), ki jo izstavi okrajno glavarstvo, ali pa potni list. Za otroke z osebnimi izkaznicami je potrebna tudi izjava (v nemščini) očeta oz. zakonitega zastopnika, da se strinja s potovanjem otroka v inozemstvo.
Za letovanje pridejo v poštev le otroci v starosti od 9 do 14 let, pri čemer imajo prednost otroci, ki še niso bili na letovanju. V prošnji starši lahko navedejo željo, s katero skupino bi radi poslali otroka na letovanje. Po možnost) bo ta želja upoštevana. Starši, katerih otroci bodo sprejeti na letovanje, bodo po končanem prijavnem roku dobili tozadevno pismeno obvestilo in potrebna nadaljnja navodila.
Zveza slovenskih organizacij na Koroškem
Petinsedemdesetle tnica
Te dni obhaja Lojze Milač, kmet p. d. Prenar na Blatu pri Pliberku, 75-letnico svojega delu posvečenega življenja. Pri njegovi prožnosti in duševni čilosti bi mu nihče ne prisodil te častitljive življenjske dobe, kar je razveseljivo. Tako mladostnega so brez dvoma ohranila marljiva dela in gotovo tudi trdna gorenjska narava.
Nekaj let pred prvo svetovno vojno so se Milačevi priselili iz Olševka na Koroško, kjer so kupili Prenarjevo kmetijo na Blatu. Oče je pozneje mlademu Lojzu izročil kmetijo, dočim sta eden njegovih bratov Ivan in sestra Katica študirala, drugi brat Silvester pa je prevzel domačijo na Kranjskem.
Lojze je kmet v pravem pomenu besede. Njegov svet so postali blaška polja in travniki, temni gozd na obronku Libiča in dobravski ravnini, žitni valovi, nekdaj tudi rožnata ajda, sadno drevje okoli in okoli domačije, v jeseni zvrhani vozovi krompirja in ne nazadnje polni hlevi. Vsemu temu posveča vsa leta ogromno truda, čas dela je izkoriščal do dna. Danes se lahko veseli, da tudi njegov sin Janez in mlada njegova žena korakata po njegovih stopinjah.
Kadar so s Karavank in Svinske planine pritiskali mrazovi in sipali mehki sneg na strnišča, je bilo več časa, čeprav delo na kmetih tudi pozimi ne počiva, da je bral in sicer mnogo bral in si s tiskom širil in razširil obzorje. Z Milačem se je sploh mogoče s pridom razgovoriti o najrazličnejših vprašanjih. Osnove za izobrazbo, strokovno in splošno, pa si je osvojil tudi v kmetijski šoli na Grmu.
Svoje bogate sposobnosti ves čas posveča tudi naši skupnosti. Zelo mlad se je že vključil v naše prosvetno življenje in sodeloval pri vseh prosvetnih prizadevanjih kot pevec in odličen igralec. Hkrati se je učil glavne
Na uspeiem srečanju koroških slovenskih žena preieklo nedeljo v Bilčovsu je bilo zares v pravem pomenu besede združeno koristno in prijetno. Pobudo za sestanek so dale bilčovške žene in ga tudi vsestransko dobro pripravile.
Dvorana pri Miklavžu je bila nabito polna, ko je tov. Lojzka Boštijančičeva pozdravila udeleženke in raztolmačila namen srečanja, ki je bil v tem, da se naše žene med seboj bolje spoznajo, da razpravljajo o naših skupnih težavah in začrtajo pot za uspešno reševanje visokih nalog, ki pripadajo prav ženam-materam. Predvsem je pereča točka našega prizadevanja, da očuvamo in ohranimo na naši zemlji dragoceno dobrino materino besedo, ki jo izpodrivajo že iz mladih src. Matere so poklicane, da vsadijo v otroška srca spoštovanje in ljubezen do jezika davnih naših prednikov in storijo vse, da jim otroka duhovno ne pohabijo in odtujijo roditeljem. Nato je v nemškem jeziku pozdravila leto-viščarko iz Kolna, ki je tudi bila navzoča in si z velikim razumevanjem pustila razložiti pomen srečanja. Dejala je, da bo o tem povedala tudi doma v svojem kraju.
Pod vodstvom požrtvovalnega in izkušenega prosvetaša Janka Ogrisa je prisrčno nastopil zbor mladih pevcev, razen tega so otroci postregli z deklamacijami in dvema veselima igricama. Pod vodstvom Krznarjeve iz Plešivca pri Kotmari vasi so nastopila dekleta s petjem ob spremljavi gilar. Vsi nastopi so želi navdušeno odobravanje ter so lahko pobuda za tovrstno hvaležno delo povsod pri naši mladini, kjer živi slovensko ljudstvo.
Lepo družinsko slavje je bilo na binkošt-no nedeljo pri Velflu v Lobniku nad Železno Kaplo. Prav ta dan je minilo petdeset let, odkar sta mladi ženin Franc Prusnik in mlada nevesta Marija, rojena Kelih, sklenila zakonsko zvezo. Zlati jubilej poroke sta dočakala pri razveseljivi telesni in duševni svežini ter s ponosom in zadovoljstvom se lahko ozirata na skupno prehojeno življenjsko pot. Marljivo in naporno delo je bilo kronano z vidnimi uspehi. Iz skromne zapuščene Velflove domačije, ki jo je kupil oče Franca, sta z ženo ustvarila — pozneje tudi z izdatno pomočjo svojih otrok sina Karla in hčere Rezike — idealno in vzorno malo kmetijo v idilično lepi legi strmega Lob nika. Prikupno so oblikovani stanovanjski in gospodarski prostori, negovano je polje, vzorno je gojeno sadno drevje in skoraj kot simbol očeta Pruš-nika je čebelnjak. Izkušnje iz umnega gospodarstva in čebelarstva je oče vedno rad posredoval tudi drugim v okviru zadevnih organizacij.
V	svoji družinski celici sta jubilanta zgledno vzgojila svoja otroka, ki sta si tudi oba ustanovila svoje družinsko življenje, kjer so se rodili vnuki in vnukinje zlatoporočenCev. Samoumevno, da so ob zlatem poročnem jubileju prihiteli v ta prijetni dom vsi številni krvni sorodniki očeta Franca in matere Marije. Poleg sina Karla in hčerke Rezike je bilo na slavju nič manj kot 13 vnukov in 6 pravnukov. Na tem družinskem slavju so bile zastopane takorekoč štiri Prušnikove generacije. Ni čuda, da sta bila slavljenca ter prisrčne pozornosti nad vse vesela in da je bilo slavje pestro in živahno, kateremu so dali svojstven pečat prav mladi in najmlajši. Mladi naraščaj je postregel že s pravcatim koncertom in drugimi razigranimi domisleki. Zdrav je ta Prušnikov rod, zdrav telesno in duševno.
V	Prušnikovi družini so vedno veliko brali. S knjigo in časopisom so se izobraževali in si širili obzorje. Zavestno in nesebično delijo svoje znanje in izkušnje vedno tudi naši skup-
vloge pri treh igrah in zaporedoma igral v Pliberku, Šmihelu in Vogrčah. Večkrat je tudi predaval predvsem iz gospodarskega področja. Mnogo časa in prizadevanja žrtvuje za naše krajevno zadružništvo. Več let je bil predsednik upravnega odbora Hranilnice in posojilnice ter Živinorejske zadruge, katere predsednik nadzornega odbora je tudi danes. Za njegove nesporne zasluge na področju zadružništva ga je odlikovala Zveza slovenskih zadrug z Janežičevo diplomo, za zasluge za našo prosveto pa Slovenska prosvetna zveza z Drabosnjakovim priznanjem.
Milač nikdar ne zamudi naših krajevnih prireditev, udeležuje pa se tudi centralnih. Kakor na mnogih drugih prireditvah smo ga
Tov. Sablainikova je v verzih nanizala žalostne spomine iz težkih dni naše zgodovine in naglasila, da je žalostno, ko moramo ugotavljati, da starši često pozabljajo, da so njih predniki govorili slovenski jezik, ki so ga po vesti dolžni ohraniti tudi v mladini s tem, da se otroci naučijo tudi materinskega jezika.
V jedrnatih besedah je nato Janko Ogris podčrtal vlogo žene v današnjem tehnično naprednem svetu, ob izumih vseh vrst in tudi s poletom žene v vsemirje. Vse priča o sposobnosti žene, toda nikdar ne smejo naše žene-matere zanemariti prvenstvene naloge, ki jim pripada v družini. Mati je prva učiteljica in vzgojiteljica, zato naj matere storijo vse, da naša beseda iz naše iz stoletja v stoletje podedovane zemlje ne bo nikdar izginila. Skrb in odgovornost matere mora biti, da so otroci prijavljeni tudi k pouku materinščine v osnovnih šolah. Hočemo, da se naši otroci naučijo obeh deželnih jezikov, za to bo otrok nekdaj staršem hvaležen, ker mu more znanje obeh jezikov le koristiti v življenju. Zaradi tega nam nihče ne more podtikati, da podiramo meje. Evropa se bori za skupnost, ki ne bo poznala narodnega zatiranja. Prav naše žene naj pomagajo soustvarjati znosno sožitje med vsemi narodi, nikakor pa ne na račun rodomora lastnega slovenskega naraščaja. Naše žene naj storijo svojo dolžnost, je zaključil svoj nagovor, ki je našel globok odmev.
Tov. Milena Groblacherjeva se je zahvalila vsem, ki so doprinesle k lepemu uspehu tega srečanja koroških slovenskih žena in zaključila bistveni del sestanka. Sledila je potem še sproščena družabnost.
nosti. Te vrline Prušnikovih so v prvi vrsti pripisati dobri vzgoji in prepričevalnemu zgledu jubilejnih poročnih slavljencev. Več o nespornih zglednih zaslugah očeta Prusnika — ki mu je z razumevanjem in zvesto stala ob strani tudi žena — na vseh področjih našega skupnega prizadevanja, bodisi na prosvetnem, zadružnem ali političnem področju, smo povedali v našem listu lani v jeseni ob očetovem petinsedemdesetletnem življenjskem jubileju.
Hkrati s srčnimi čestitkami želimo spoštovanima jubilantoma mnogo sreče in zadovoljstva še prav mnogo let!
Iz Celovca
Dosedanji direktor urada koroške trgovinske zbornice dr. Adolf Wakolbinger je prevzel dolžnosti generalnega sekretarja zvezne gospodarske zbornice. Po sklepu zborničnega predsedstva je bil za novega direktorja urada koroške trgovinske zbornice imenovan dr. Windfrid Darbe, dosedanji vodja zavoda za gospodarsko pospeševanje.
Poklicna požarna bramba je maja stopila 38-krat v akcijo. V 9 primerih je bila alarmirana zaradi požarnih nevarnosti različnega obsega. Nadalje so gasilci sprostili pet cest, 3-krat so pomagali pri vodnih neprilikah, spravili so enega utopljenca na suho, odprli ena stanovanjska vrata, rešili eno žival in 1-krat nastopili kot čuvarji javne varnosti. V 17 primerih so poklicali požarno brambo k tehnični pomoči proti plačilu. Nastalo škodo cenijo na okoli 300.000 šilingov, škodo pa, ki so jo gasilci preprečili, ocenjujejo na okoli 510.000 šilingov.
Maja meseca so pri celovških matičnih uradih skupno registrirali 273 rojstev in 102 smrtna primera. Med novorojenimi jih je 168, ki so izven Celovca, med umrlimi pa 50. V istem mesecu je bilo v Celovcu sklenjenih 55 zakonskih zvez.
videli na primer tudi na velikem jubilejnem zadružnem srečanju v Št. Jakobu v Rožu in zadnjič na koncertu hrvatskega pevskega zbora v Celovcu, kar je lahko zgled mnogim drugim.
Kot človek je jubilant vedno veder in odkrit prijateljski značaj, odlikuje ga tudi prijetna družabnost in gostoljubnost. Zaradi tega ga imajo radi vsi, ki ga poznajo in spoštujejo ga vsi dobri ljudje brez razlike strankarske ali jezikovne pripadnosti.
Milaču k življenjskemu jubileju srčno čestitamo z željo, da bi mu bilo danih Še prav mnogo srečnih in zadovoljnih let življenja.
Zlato poročno slavje v Lobniku v;
Boroveljski železarji na obisku pri železarjih na Ravnah
Skupina članov obratnega sveta pri podjetju KESTAG v Borovljah je na povabilo delavskega sveta železarne na Ravnah na Koroškem napravila prijeten in hkrati poučen izlet v ravensko železarsko tovarno. Obiskali so takorekoč železarji železarje in je bilo srečanje nad vse prijetno in tovariško.
Boroveljske goste je pozdravil predsednik delavskega sveta v železarni na Ravnah ter jim izrekel prisrčno dobrodošlico. Na kratko je orisal zgodovinske in kulturne zanimivosti kraja, v katerem so izkopali mnoge rimske predmete, ki dokazujejo, da je bilo v tem kraju že v starem veku in pozneje središče industrije in domače obrti do današnje moderne in razvite železarne.
Pod strokovnim vodstvom in pojasnjevanjem ekspertov so si gostje ogledali veliko tovarno z mnogimi sodobnimi modernimi napravami in prigradnjami iz zadnjih let. Veliko podjetje je napravilo na boroveljske železarje močan vtis in izmenjali so z ravenskimi železarji marsikatere misli iz medsebojnih izkušenj s področja železarske industrije. Razen tovarne so boroveljskim gostom razkazali tudi druge znamenitosti na Ravnah, kakor gimnazijo, knjižnico, nove zgradbe z delavskimi stanovanji in Dom železarjev, znano kavarno in gostinsko podjetje.
V Dom železarjev je direktor ravenske železarne Klančnik povabil boroveljske goste na skupno kosilo. Ob tej priložnosti sta spregovorila ravnatelj železarne in predsednik boroveljskega delavskega obratnega sveta, kolega Rantitsch, ki se je zahvalil za prisrčen sprejem in izdatno okrepčilo. Nato so se skupno podali v smučarsko kočo pod Uršljo goro, od koder je lep razgled. Gostje so si lahko ogledali širšo okolico, ki je po svoji pokrajinski lepoti ter hvaležnih izletih in turah zelo mikavna in pripravna za turizem. V koči se je na mah razvila prijetna in sproščena družabnost. Ljudje podobnega poklica so se prav odlično in v prijateljskem vzdušju razumeli in spoznavali med seboj, hkrati pa se tudi prijetno zabavali.
Tudi ta izlet naj koristi poglabljanju dobrih in prisrčnih medsebojnih odnosov med prebivalstvom tu in onstran meje, kajti pesem dela je enaka pri nas v Borovljah kakor v zamejstvu na Ravnah. Koristno in naporno delo plemeniti človeka preko vseh meja.
Pliberk
»Florej je umrl«, so prejšnji teden na praznik pravili ljudje po Pliberku. Isti dan so mrtvega pripeljali iz bolnišnice v Celovcu ter ga na pokopališču pod Libičem položili k večnemu počitku.
S Florejem je odšel v večnost skromen mož in takorekoč kos starega Pliberka. Sicer ni bil Pliberčan, temveč doma v Rinkolah, toda preživel je desetletja v Pliberku kot pomožni delavec pri pliberški občini. Pogosto je pravil, sedaj, ko je bil že rentnik, da je kot občinski delavec služboval pod kakimi desetimi pliber-škimi župani, ki so ga vsi, brez izjeme različnih značajev, radi imeli kot sposobno delovno moč. Rad je tudi pripovedoval, da je v svojih mladih letih služil vojake skupno z deželnim glavarjem Wedenigom, kateremu je bil celo kot »šarž« nadrejen. Srčno pa je bil vesel, da ga je Wedenig kljub svoji današnji visoki funkciji vedno poznal in se rad razgovarjal z njim ter se zanimal zanj.
Svoja zadnja leta je pokojni preživel bolj bedno. Zdravje se mu je zrahljalo, renta je bila skromna, prebival pa je v bornem stanovanju. Občina bi mu že morala preskrbeti boljše stanovanje na stara leta.
Florej je bil razen pridnega delavca tudi spreten mesar. Kadar je v prejšnjih letih utegnil, je pomagal med drugim tudi mojstru Mo' žini, ki ga je zelo cenil. Občina ga je s pr*' dom uporabljala tudi kot mesarja pri klanje v sili, ko so ljudje v času hude gospodarske stiske poceni meso zelo radi kupovali in nikakor niso bili izbirčni.
Dokler je mogel, je bil tudi nadvse navdušen lovec in lovci v pliberški okolici so g* vsi poznali ter radi imeli kot svojega lovskega prijatelja. Njegovo življenjsko popotovanje v prostih urah je bilo pogosto od gostilne do gostilne, kjer se je rad srečaval z dobrim* znanci in prijatelji, nikdar in v nobenih okoliščinah pa ni zatajil svojega slovenskeg* pokolenja.
Pogrebnih svečanosti se je udeležila številu* množica žalnih gostov, med temi zastopm občine in mnogo lovskih tovarišev, ki so * dostojno poslovili od pokojnega Floreja b* jaka.
Mlad pošten Jugoslovan, ki stalno živi na Koroškem, Išče pošteno slovensko dekle v starosti od 18 do 26 l®’1 Ponudbe na upravo Slov. vestnik® Celovec - Klagenfurt, Gasometerg. 10
MLADI VEDEŽ
KOLO — Predhodnik danainjega kolesa je naprava, ki bi jo lahko imenovali kar „tekal> ni stroj". Imela je namreč dve kolesi in krmilo, podobno kot današnja kolesa, toda bila je brez Pogonskega mehanizma. „Kolesar" je sedel na sedežu in poganjal napravo kar tako, da se je s konicami nog, ki so se dotikale tal, odrival naprej. prvo tako napravo je 1813. leta izdelal gozdarski mojster Karl von Drais.
1851. leta je bilo izdelano prvo kolo, ki je imelo nožni zaganjalnik. Pedala so bila pritrjena pri sami osi sprednjega kolesa. Sedež je bil nameščen nad prvim kolesom, ki je imel premer skoraj štirikrat večji, kot je bil premer zadnjega kolesa.
Prvo kolo s takim pogonskim mehanizmom, bot jih imajo današnja kolesa, so izdelali 1865. leta. Seveda je bil ta mehanizem še sila preprost.
Jovan
Jovanovič
Zmaj
Veter
Jaz sem veter, dvigam prah, kaj ni vas me, deca, strah! Zdaj sem dete, kakor vi, zdaj vihar sem, bliske krešem, kolo naokoli plešem, zdaj spet sikam kakor gad, zdaj ko vetrič piham hlad, zdaj nevihta sem — bežite, vrata pred menoj zaprite!
Jaz sem veter, dvigam prah, kaj ni vas me, deca, strah!
Pravica in krivica
Živela sta dva brata. Zelo sta se imela rada. Hudič jima je zavidal. Sklenil je, da ju spre in loči. Starejši zamahne nekoč s polenom in udari brata po očesu. V strahu, da bi ga brat ne ubil, zbeži mlajši v gozd.
Ko se je znočilo, je splezal na drevo. Ponoči je pod drevesom zaslišal razgovor. Poslušal je in spoznal, da so hudiči. Zbrali so se okoli glavarja in mu pripovedovali, kaj je kdo hudega storil ta dan.
Prvi je rekel:
»Sprl sem dva brata in starejši je izbil oko mlajšemu."
Drugi pravi:
»Pokvaril sem mlin z devetimi kamni. Nikdar več ne bo delal."
Tretji se oglasi:
»Jaz pa sem izvabil kraljično, da je padla in si zlomila nogo."
Neki star hudič, ki je sedel glavarju na desni, se je zamislil in dejal:
»Kaj se hvalite! Mislite, da ste kaj velikega napravili? Če se slepi brat umije v potočku, ki izvira pod tem drevesom, bo takoj spregledal. Če kdo vzame tole vodo in polije z njo mlinske kamne, se bodo takoj spet zavrteli. Tudi cesarična, če se umije s tole vodo, bo takoj zdrava!"
Brat, skrit med vejami, je vse to slišal. Zjutraj se je umil na izviru pod drevesom in spregledal. Potem je šel k mlinu. Zlil je
malo vode na kamne in ti so se začeli vrteti.
Končno je šel še k cesarju in dejal:
»Svetli cesar, jaz bom ozdravil tvojo hčer!"
»Prav,” je dejal cesar. »Če jo ozdraviš, te bogato obdarim, če ne, te pogubim.”
Brat je dal cesarični zdravilno vodo. Umi-ia si je noge in takoj ozdravela.
Tedaj ukaže cesar, naj mu dajo veliko denarja in živine. Poslovil se je od njega kot od sebi enakega.
Brat se je vrni! domov. Ko ga je starejši brat zagledal, se je nasmejal. Vprašal ga je, kako si je pozdravil oči in kako je prišel do takega bogastva.
Brat mu je povedal vse, kako je bilo. Končno je pristavil:
»Tako je to. Krivica je vedno hudičevo delo. S pravico dosežeš vse!"
Starejši brat mu je zelo zavidal in dejal:
»Grem še jaz na drevo poslušat hudiče. Če bom videl, da ne bo nobene koristi, jim povem, da si ti prisluškoval. Potem ti bodo spet izbili oko in ti vzeli vse bogastvo."
»Nikar ne hodi!" je prosil brat. »Slabo se bo končalo. Jaz sem nehote poslušal nji-
hov razgovor, ti pa greš tja s hudobijo v srcu. Če se ti hoče bogastva, vzemi pol mojega."
Toda kdo ga bo poslušal? Starejši brat je šel v gozd in splezal na drevo. Ponoči so se spet zbrali hudiči. Zbrali so se okoli glavarja in mu pripovedovali, kaj je kdo napravil ta dan. Trije hudiči, ki so se bili ono noč pohvalili, so zdaj potožili.
Prvi je dejal:
»Nekdo je močnejši od nas; vse pokvari, kar mi napravimo! Tisti človek, ki sem ga zadnjič oslepil, je spregledal!"
Drugi reče:
»Tudi mlin, ki sem ga pokvaril spet dela.”
Tretji pristavi:
»In cesarična je ozdravela."
»Takoj si bomo na jasnem," je rekel glavar. »Kaj si pa ti napravil, stari?"
Stari hudič, ki je sedel glavarju na desni, se je zasmejal in rekel:
»Ves dan sem se mučil, da sem pripeljal iistega človeka, ki je zadnjič prisluškoval na drevesu."
Hudiči skočijo, privlečejo starejšega brata z drevesa in ga odvleko v gozd.
Nihče ga ni več videl, nihče ga ni več
slišal.	...	.
(Bolgarska pravljica)
Kako so nastale gosli
..Bila sta nekoč reven mož in revna žena, dolgo nista imela otrok. Zgodilo pa se je nekoč, da je žena šla v gozd. Tam je srečala stlrko, ki ji je takole povedala:
‘Pojdi domov in razbij bučo, nalij mleka Vaijjo in ga popij, pa boš rodila sina, ki bo ,tecen in bogat.«
Starka je izginila, žena pa je šla domov in st°rila, kakor ji je bilo rečeno.
Po devetih mesecih je rodila lepega fantka. Toda ni ji bila usojena dolgotrajna feca. Kmalu je zbolela in umrla. Tudi mož je Jltorl, ko je bilo sinu dvajset let. Pa si je mislil atvt: Kaj naj bom doma? Po svetu grem in si Poiščem srečo.
Pant je torej hodil od vasi do vasi, od me-*ta do mesta, sreče nikjer ni našel. Tako je Pfisel nekoč v veliko mesto, kjer je živel bo-?at kralj, ki je imel prelepo hčer. Za ženo 0 Je hotel dati samo tistemu, ki bi znal na-
*jditi nekaj takega, česar še nihče na svetu ni lc*el. Dosti mož je že poskusilo srečo, toda sj- je kralj poznal. Niso namreč znali nič ”?ga, česar bi kdo že poprej ne videl.
je fant to slišal, je šel h kralju in rekel: ‘Tvojo hčer bi rad za ženo. Povej, kaj naj flaredim?«
•kralj se je razsrdil in rekel:
Vprašuješ, kaj bi? Saj veš, da dobi samo
'isti
-	’	- v
mojo hčer za ženo, ki zna narediti nekaj
takega, česar še nihče na svetu ni videl. Ker si tako neumno vprašal, boš v ječi poginil!«
Nato so zaprli kraljevi služabniki mladeniča v temno ječo.
Komaj so zaprli vrata, se je ječa razsvetlila in prikazala se je Matuja, kraljica vil. Rekla je fantu:
»Ne žaluj, vzela se bosta s kraljično. Tu imaš škatlico in palčico. Izpulji mi nekaj las in napni jih preko skrinjice in palčice!«
Fant je storil, kakor mu je velela Matuja. Ko je dodelal, je dejala:
»Potegni s palčico po laseh na škatlici!«
Mladenič je ubogal. Nato je dejala Matuja:
»Ta škatlica naj se spremeni v gosli, naj ljudi razveseli ali užalosti, kakor boš hotel.«
In vzela je škatlico in se zasmejala vanjo, potem pa je zajokala in njene solze so padale v škatlico.
Rekla je tedaj fantu:
»Zdaj pa potegni po laseh na škatlici!«
Fant je ubogal. In privrele so pesmi iz škatlice, da je bilo srce ob njih zdaj žalostno, zdaj veselo.
Ko je Matuja izginila, je poklical fant hlapce, jim velel, naj ga popeljejo pred kralja, in je dejal kralju:
»Zdaj pa poslušaj in glej, kaj sem naredil!«
Nato je začel igrati in kralj ni vedel, kaj bi od veselja. Dal je fantu svojo lepo hčer za ženo in poslej so živeli vsi v sreči in miru.
Tako so nastale gosli. Ciganska pravljica
:
♦
*
♦
*
:
♦
:
INDIJSKA BASEN
Razbiti lonec
V nekem kraju je živel braman Svabbavakripana. S priberačenim rižem, ki mu je ostal po obedu, je napolnil lonec in ga obesil na steno; spodaj je imel svojo posteljo. Ponoči ga je venomer gledal in si pri tem mislil:
»Tale lonec je zvrhano poln riža. Če bi nastala lakota, bi zanj dobil sto srebrnikov. Za to bi si kupil dve kozi; ker se	koze vsakih sest	mesecev	okozlijo, bom
kmalu imel čredo koza. Potem bom za koze dobil goveda!	Prodal	bom	teleta in
nato vole. Za vole si bom kupil kobile in imel kmalu mnogo konj. Za konje bom iztržil zlato. Za zlato bom dobil hišo s štirimi poslopji v četverokotniku. Potem bo še prišel braman v mojo hišo ter mi dal lepo deklico z bogato doto za ženo. Ta mi bo rodila sina, ki mu bom dal ime Somasarman. Ko bo toliko dorasel, da ga bom na kolenih ujčkal, bom vzel knjigo, sedel v konjski hlev in študiral. Somasarman me bo videl in ker bo želel, da bi ga na kolenih poujčkal, bo zlezel iz materinega naročja in prišel k meni prav zraven konjskih kopit. In razjezil se bom pa zaklical bramanki:
»Pridi po otroka! Vzemi ga!«
*Ona pa, zaposlena z gospodinjskimi opravili, me ne bo slišala. Potem bom skočil in jo brcnil!«
Ko je bil v takšne misli zatopljen, je	brcnil z nogo v lonec. Lonec se	je razbil,
braman pa je bil ves od riževe kaše, ki je	bila v loncu.
Zato pravim: Kdor nespametno prede načrte za bodočnost, temu se zgodi kakor Somasarmanovemu očetu, ki leži pod riževo kašo.
i
♦
<■
:
:
Travniška
kronika
ki jo je polkovnik z družino sil ze leta in leta. Sedaj ko je prišla je bila videti 1V^° Preprosta razumljiva sama po sebi. In kot vse reši-
tr,i je bila torej rešitev
-Sl ie
"'no
9lq *6 Pr‘^a prepozno in prezgodaj. Prepozno ker ni mo-
glo ^>.< p,	..............
Oj sPremeniti ne olajšati vsega kar so pretrpeli v čaka-
Prezgodaj, ker je kot vsaka sprememba sprožila polno
t6r vprašanj (selitev, denar, nadaljnja kariera), na ka-
a doslej niso mislili.
sQ ^na Marija, zadnje mesece čudovito pomirjena in uti-koi0' te bruhnila v jok. Kot vsi ljudje njene vrste je jo-ni)Ve Zaradi bolezni in zdravila, zaradi želje in njene izpol-' Bele burna scena s polkovnikom, ko mu je naštela ji / *Qi' bi moral on, ko bi hotel in se upal, očitati njej, S*0 dovolj moči in spodbude, da se je začela pri-ljat' za odhod.
h0||^ekc,j dni kasneje je prišel novi generalni konzul, pod-V ^°Vr>ik von Paulič, doslej poveljnik graničarskega polka MittJ^enjici, da osebno prevzame dolžnost od von
f>r'*1°d novega avstrijskega konzula je bil v sončnem
aprilskem dnevu zelo slovesen in dostojanstven, čeprav vezir ni poslal bogve koliko ljudi k sprejemu. Mladostni in postavni Paulič na odličnem konju je pritegnil nase vse poglede in vzbudil radovednost in skrito občudovanje celo pri takih, ki bi tega nikoli ne priznali. Ne samo on, temveč tudi njegovo spremstvo je bilo čedno, bleščeče in okrtačeno kot pri paradi. Tisti, ki so ga videli, so pripovedovali drugim, ki niso bili na trgu ali pri oknih, kak junak in lepotec je novi avstrijski konzul.
In ko je čez dva dni v slovesnem sprevodu in spremljan od von Mitfererja šel na prvi obisk k vezirju, se je zgodilo nepričakovano čudo. Ljudje so gledali sprevod, iskali z očmi novega konzula in molče dolgo zrli za njim. Turkinje so kukale iz svojih zamrežij, otroci so plezali na ograje in zidove, toda od nikoder ni bilo niti glasu; nobene sramotilne besede. Le Turki v trgovinah so ostali enako nepremični in mrki.
Taka je bila prva pot novega konzula v Konak in nazaj.
Von Mitterer, ki je prej povedal von Pauliču, kako sta bila on in njegov francoski tovariš sprejeta pred nekaj leti ob prvem sprevodu skozi Travnik, je ta sprememba razočarala. V nastopu slabe volje, ki je bila precej podobna nevoščljivosti, je novemu konzulu na drobno naštel žalitve, s katerimi so ga takrat obkladali. Pripovedoval mu je to bolestno in z rahlim očitkom v glasu, kakor bi bil on, von Mitterer, s svojim trpljenjem utrl to lahko in prijetno pot svojemu nasledniku.
Toda novi generalni konzul je bil take vrste človek, da se je vedno zdelo, da so mu vsa pota utrta.
Paulič je izhajal iz bogate ponemčene zagrebške družine. Mati mu je bila štajerska Nemka iz velike hiše von
Niedermayerjev. Bil je tridesetleten, izredno lep možak, postaven, žlahtne polti, s kratkimi rjavimi brki, ki so mu senčili usta, z velikimi rjavimi očmi, v katerih so iz globoke sence sijale temnomodre zenice; imel je goste, naravno kodraste lase, ostrižene po vojaško. Iz njega je velo nekaj meniško čistega, hladnega in umirjenega, toda brez sledu notranjih bojev in pomislekov, ki tolikokrat vtisnejo bridkoben pečat obličju in vedenju mnogih menihov. Ves ta nenavadno lepi človek se je gibal in živel kot v nekakšnem ledenem oklepu, za katerim je izginjalo vsako znamenje osebnega življenja ali človeških zahtev in slabosti. Tak je bil tudi njegov govor, stvaren, ljubezniv in docela brezoseben, tak njegov globoki glas in nasmeh, ki je z belih in pravilnih zob včasih kot hladna mesečina obsijal njegov kamniti obraz.
Ta umirjeni podpolkovnik je bil nekoč nenavadno bogataško dete, čudež dobrega spomina in prezgodnje dozorelosti, potem pa eden tistih izrednih dijakov, ki se pojavijo komaj vsakih deset let, katerim ni šola nič posebnega in ki napravijo po dva razreda hkrati. Očetje jezuiti, pri katerih je ta čudežni otrok študiral, so že mislili, da bodo dobili z njim eno tistih popolnih osebnosti, ki stoje kot ogelni stebri v stavbi jezuitskega reda. Toda ko je dopolnil štirinajsto leto, je fant samostanu nenadoma obrnil hrbet, pokopal vse upe očetov jezuitov in si izbral vojaški poklic. V tem so mu pomagali tudi starši, posebno mati, ki je imela v svoji družini živo vojaško tradicijo. In tako je od učenca, ki je vzbujal občudovanje svojih profesorjev klasičnih jezikov z naglico umevanja in širokim znanjem, postal vitek, bister kadet, ki so mu vsi prerokovali veliko bodočnost, zatem pa mlad oficir, ki ni kadil ne pil, ki je bil brez dogodivščin z ženskami, brez sporov s starešinami,
Brez zelenjave ni zdravja
0a bomo bolje razumeli trmastega otroka
Znano vam je, da imamo v otrokovem razvoju dvoje obdobij trme. Prvo obdobje nastopi nekako med drugim in tretjim letom, drugo obdobje pa ob nastopu pubertete.
Le kako bi pomagali takemu otroku? Najprej moramo vedeti, da je nastop trme v obdobju med drugim in petim letom ter puberteto nekaj povsem normalnega in da smo lahko upravičeno zaskrbljeni takrat, če to obdobje ne nastopi. V naši praksi pa srečujemo tudi otroke, pri katerih so navali trme tako močni, da moramo poiskati nasvete in pomoč pri zdravniku ali pa psihologu.
Kaj se dogaja v duševnosti takega otroka? Majhen otrok je povsem instinktivno bitje. V prvem letu mu starši ugode v vsem, kar želi. Če je otrok lačen, mu mati hitro nudi hrano, če joka, ga vzame v naročje in ga po-ziba. Drugače pa otrok reagira, ko preidemo na drugo obliko hranjenja. Tak majhen otrok smatra to za nekaj njemu vsiljenega in reagira z jezo včasih celo z bruhanjem. Znano je, da dojenje ne predstavlja otroku samo fiziološko zadovoljitev; otrok sprejema preko dojenja tudi svojstveno čustveno ugodje. In prav zaradi te nagle spremembe reagira s trmo. Pogosto vidimo, kako taki odstav-Ijenčki trmasto držijo stisnjene ustnice, ko pa se mati »iz protesta« odstrani, pa prst v usta in sesa.
Po prvem letu otrok pridobiva razna izkustva. Ko je naredil nekaj korakov, se ie udaril ob polico, polil toplo mleko — na vse to reagira z jokom.
V začetku drugega leta se otrok z okolico sporazumeva že z govorom. Če mu kaj ni všeč, se pričenja jeziti. Včasih je tako hud in to morda zaradi malenkosti, da smo odrasli kar zaprepadeni. Otrok je v tem obdobju odkril svoj lasten jaz. Sedaj ne govori samo »jaz hočem«, prične uporabljati tudi »hočem« in »nočem«. Otrok od drugega do petega leta ne uporablja razuma — uporablja za presojo samo čustva. Če se otrok jezi z vsem telesom, krili z rokami in nogami, udarja z glavo ipd.
Zato nekaj nasvetov:
• Izogibajmo se situacij, v katerih se otrok razburi. % Ne odtrgajmo otroka s silo od igre, če ga želimo nahraniti.
^ Ne dražimo otroka po nepotrebnem.
0 Otrok dveh let ne more biti za svoja dejanja odgovoren.
% Vredni in dragi predmeti naj ne bodo otroku dosegljivi.
% Od otroka ne moremo pričakovati samokontrole.
% V navalu trme ga skužajmo usmeriti na drug problem ali njegovo pozornost na drug predmet.
0 Ne dopuičajmo otroku, da postane center scene.
% Ne kregajmo se s tako majhnim otrokom.
0 Otrokovo trmo ne moremo izbiti z naSo trmo.
% Palica ne vpliva vzgojno.
0 Otroku ne razlagajmo, kaj je prav in kaj ni prav, v navalu trme, pač pa Sele čez nekaj dni v prijateljskem razgovoru.
9 Otroci ne bodo trmasti, če jim bo zagotovljena ljubezen starSev.
% Po kazni je treba z otrokom prijateljsko ravnati.
Otroka do treh let že lahko kaznujemo tako, da ga primerno okregamo ali pa mu odvzamemo nekatere privilegije. Ko smo otroka okregali ali ga kaznovali, moramo kmalu »očistiti atmosfero«. To se pravi, ne smemo živeti z otrokom v napetem vzdušju.
Pogosto opažamo, da je otrokova trma podobna trmi staršev. Če globje psihološko ana-
Le mešana hrana z veliko zelenjave in sadja je prava prehrana za človeka. Zelenjava je najvažnejši vir, resnična zakladnica za vitamine (C, B skupina in A) in mineralne snovi (kalcij, magnezij, železo), ki jih naš organizem neobhodno potrebuje. S poskusi na živalih je dokazano, da so
Drobni nasveti
■	Obledele barve poletne obleke se bodo spet ojačile, če obleko po pranju splaknete v kisu in uporabite pri likanju (belo) krpo, ki jo prav tako ovlažite v kisu.
■	Ščetke za roke položimo od časa do časa v hladen kis, da se raztopijo ostanki mila in umazanije.
■	Gumijaste predmete za gospodinjstvo ali šport, ki jih pogosto uporabljamo, je treba tu pa tam natreti z glicerinom in jih po možnosti hraniti na hladnem obešene.
■	Če škarje otopijo, prerežimo nekajkrat košček finega steklenega papirja. Tako jih za prvo silo sami naostrimo.
■	Plesen z zimskega obuvala, ki se je nabrala čez poletje, odstranimo z glicerinom,
■	Če hočete, da bi imela umešana jajca pikanten okus, jim dodajte malo parmezana.
■	Poleti se meso hitro pokvari. Pred tem ga obvarujemo, če na primer teletino namočimo v mleko in postavimo na hladno.
liziramo tako otrokovo vedenje, vidimo, da se vede do punčke in medvedka prav tako kakor starši do njega. Najhuje za otroka pa je, če ga starši kaznujejo, on pa se ne čuti krivega.
Če se starši v tem obdobju skušajo poglobiti v otrokovo duševnost in mu pomagajo, mine to obdobje brez večjih težav.
Po tem obdobju nastopi v otrokovem razvoju umirjena faza. Otrokov življenjski krog se zelo razširi, otrok spozna več novih prijateljev, otrok najde vzore v otroškem vrtcu, nato v šoli in ni več tako močno vezan na starše.
Podobne težave v razvoju otroka pa nastopijo v obdobju pubertete, to je nekako med 12. in 15. letom. V tem obdobju se pri otrocih pokažejo razne telesne in duševne spremembe. Otrok je zaradi teh sprememb sam zelo vznemirjen in nestrpen, pretirano občutljiv in zaradi tega je v stalnih konfliktih z avtoriteto. V tem obdobju je njegova največja želja, postati neodvisna osebnost.
Kako ravnamo z otrokom v tem obdobju:
# Otroku ne bodimo strog vzgojitelj, temveč prijatelj. 9 Pustimo, da otroci v tem obdobju tudi samostojno odločajo.
morale poginiti tiste, ki so bile hranjene s kalorično sicer močno hrano, pa ni vsebovala vitaminov in mineralnih snovi.
Polnovredna in zdrava je posebno sveža in pravilno pripravljena zelenjava, zato moramo povžiti vsak dan nekaj sveže zelenjave. Tudi celuloznim snovem, ki jih ima zelenjava, je narava določila važno vlogo v prehrani ljudi. Čeprav so neprebavljive, uravnavajo prebavo in redno iztrebljanje črevesa. Celulozo bi lahko primerjali s krtačo, čistilnim sredstvom, ki čisti in odstranjuje ostanke prebavljene in neprebavljene hrane, ki bi škodovala organizmu in ga zastrupljala, če bi v njem zastajala. Slaba prebava vpliva tudi na človekovo razpoloženje, povzroča slabo voljo, razdražljivost in glavobol.
Zelje nam zlasti pozimi nudi velike usluge, ko primanjkuje druge zelenjave. Oskrbuje nas z vitamini C, B1, Bi ter kalcijem in železom. Peteršilj ima petkrat več vitamina C kot pomaranča in je bogat z A vitaminom. Korenček uživajo otroci upravičeno zelo radi v surovi obliki, ker ima veliko vitamina A in nekaj B', med minerali pa kalcij, magnezij in železo. Cvetača je priljubljenega okusa in za spremembo glede na kalcij in B vitamin prav priporočljiva.
Mogoče bi bili najbolj prizadeti, če bi nam zmanjkalo raznih vrst solate. Solato uživamo skoraj vedno v surovem stanju in spada dobro oprana k najvažnejšim dobaviteljem vitamina C, kalcija in celuloze.
V zdravstvenem interesu potrošnika in celotne družbe je, da uživa zdravo prehrano ter da s tem preprečuje bolezni, ki bi jih bilo sicer treba zdraviti. Brez zadostnih količin zelenjave pa ni zdrave prehrane.
9 Zanimati se moramo tudi mi za družbene aktivnosti otrok.
£ Tudi otroku dopustimo, da ima svojo malo tajno. # Ne listajmo po njihovem dnevniku.
^ Ne odpirajmo njegovih prvih pisem.
£) Ne kregajmo otroka ves dan.
Ne smatrajmo v tem obdobju vsako trmo za zlo. Morda so bolj problematični tisti pubertetniki, ki k vsemu prikimajo. Pogosto se zgodi, da so taki otroci tudi v poznejšem življenju nesamostojni, stalno odvisni itd.
V	tem obdobju bodimo našim sinovom in hčeram prijatelji. Glavna garancija za srečen in nemoten razvoj otroka v tem obdobju pa je srečna družina. Toda, ker so starši nervozni, so nervozni tudi otroci. Kjer so doma nesoglasja, trajata obe fazi trme daljše obdobje, sta bolj intenzivni in lahko se zgodi, da tak otrok tudi kot odrasel človek reagira s trmo. Zavedati se moramo, da otrok v vsemu oponaša starše. Če nam je otrok pretirano trmast, posezimo tiho vase in se vprašajmo: ali smo tudi mi krivi?
V	družinah, kjer je ljubezen in spoštovanje, preide otrok te faze dokaj neopazno, ker se počuti varnega.
Friziranje doma
Nekateri možje se zgrozijo, če le vidijo kje ležati lasno sponko ali če pride zakonska družica z navijalkami v laseh iz kopalnice. Samo malo spretnosti je treba, da ne rečemo celo zvijače, pa se vendar stvar uredi brez nepotrebnih besed in pogledov.
— Lasno sponke prav gotovo manj motijo kot velike navijalke. Nekaj sponk ob straneh prav lepo prepreči »deformacijo« glave. Če pa uporabljamo prav tanke lasnice, z dvema lahko pritrdimo pramen las, pa bodite prepričani, da je to najboljša rešitev.
— Navijalk ni treba uporabljati vsak dan-Če lase gosto navijamo, postanejo krhki, pusti in brez leska. Ni treba, da jih za vsako navijanje močite, samo malo jih navlažite ali potegnite nekajkrat z mokro roko preko njih-
— Sponke, lasnice in navijalke lahko dobro skrijemo pod turbanom iz tila ali drugo tanko tkanino; morda celo iz istega blaga, kot je vaša spalna srajca ali pižama.
— Seveda je najbolje, da hodite po stanovanju brez »lepotnih rekvizitov« na glavi, kar bo možu še najbolj všeč.
— Če se navijate zvečer, smuknite v posteljo v temi, da ne bi koga motil vaš videz-
— Čas, ko je vaš mož na sestanku ali kje drugje, uporabite za navijanje in ne šele takrat, ko vsi odidejo v postelje, vi pa se navijate pozno v noč.
— Gospodinja ima lahko navite lase vsaj nekaj časa med delom, če so vrata zaklenjena in je glava zavarovana pred prahom z gazo.	J
— Zaposlena žena naj si navije lase, ko pride domov. Lasje naj bodo naviti vsaj eno uro, to je dovolj.
Če ste preizkusili vse te načine in imate še težave, potem res ne pomaga ničesar vec; vaš mož se bo pač moral privaditi, da bo zakonska družica nekaj časa »okrašena« } navijalkami. Vendar pazite; to je precejšnja preizkušnja za moža.
Zato je najbolje, da frizuro, ki jo prinesete iz frizerskega salona skrbno negujete in J° skušate kar najdalj ohraniti. Ne razčesite se takoj, ko pridete od frizerja; če vam frizura ne ugaja, to je razumljivo. Pred spanjem si laf pritrdite s tankimi glavnički. Konice las obli; kujte v šestico in jih pripnite s sponkami-Nato lase pokrijte s tanko mrežo.
Pri hišnih delih si lase zavarujte pred prJ' hom in kuhinjsko soparo s tančico. Če k vam zgodi, da so se lasje navlažili, jih najpr£> osušite, nato pa si poskusite obnoviti prvotn0 obliko z rokami oziroma lase pripnete kot pred spanjem. Lase z rokami malo dvigni^ in pritiskajte nekaj minut ob straneh, da f umirijo in skočijo kolikor toliko v prejšnJ0 lego. Če to ne pomaga, se previdno počesite’
Dobra preizkušnja
Jajca so zelo pokvarljiva in se posebno poletnih mesecih kaj hitro osušijo. Lupina ), namreč porozna, tako da je zaradi^ izhlapL vanja vode že, po petih dneh moč opaž*1 spremembo pri teži. Nekoliko osušena jajc? še niso pokvarjena, zato nam stresanje P!> ušesu ne pove zmeraj zanesljivo, če imam v roki klopotec. Najboljša preizkušnja: v htf vode raztopimo 15 dkg soli in v raztopi” položimo jajca. Sveža bodo potonila na d”°’ osušena plavajo v solnici, pokvarjena pa b” do s precejšnjim delom gledala iz vode.
_________________________
brez dvobojev in dolgov. Njegova čela je bila najbolje urejena in opremljena, bil je prvi pri izpiiih in vajah, in to brez tiste vneme, ki spremlja kot neprijetna senca častihlepne ljudi v napredovanju.
Ko je kot prvi končal vse izpite in tečaje, se je von Paulič spet proti pričakovanju starešin posvetil službi na meji, kamor so navadno šli oficirji z manjšim znanjem in slabše podprti. Naučil se je turškega jezika, spoznal službo na terenu, način dela, ljudi in razmere. In ko so večne von Mittererjeve prošnje obrnile nase pozornost višjih, so staknili von Pauliča kot tistega „familienloses Individuum", človeka brez družine, po katerem je klical polkovnik iz Travnika.
In sedaj je preutrujeni in od mnogovrstnosti življenja preplašeni von Mitterer lahko opazoval mladega moža in njegov nenavadni način dela. Pred njegovimi očmi in pod njegovimi rokami so vsi opravki postali prosojno jasni, se lahkotno in naravno razvrščali v prostoru in času brez gneče in zmote, brez naglice in zamude. In vsi so se zaključili lepo in gladko kakor račun brez ostanka. Človek je bil nekje visoko nad njimi in izven njih, neumljiv in nedosegljiv; udeležen je bil pri teh poslih samo kot zavest in moč, ki jih razporeja, razpošilja in rešuje. Novemu konzulu so bile popolnoma neznane vse tiste ovire, nepremagljive slabosti, simpatije in prevelika občutljivost, vsa tista čustvena obsenčenja, ki spremljajo ljudi in delo, postavljeno pred nas, ki nas razburjajo, motijo, ovirajo, in tolikokrat dajo našemu delu smer, katere nismo želeli. Paulič je bil brez teh obremenitev. Tako je vsaj menil izmučeni von Mitterer, ki se mu je zdelo, da dela ta človek kakor višji duh ali kakor neobčutljiva narava.
Selitev razgali človekovo življenje do najbolj skritih potankosti. Von Mitterer je sedaj lahko opazoval in pri-
merjal svojo selitev (o kateri bi najraje ne bil mislil, ko bi to žena pustila) s selitvijo tega nenavadnega človeka. Kakor pri delu je tudi tukaj šlo vse ravno in gladko. Brez nereda v prtljagi, brez zmede pri služabništvu. Stvari so same našle svoj prostor, vse so bile koristne, preproste, jasno določene po številu in namenu. Služabniki so se sporazumevali z očmi, brez besede, vzklikov in vpitja. Nič ni bilo dvomljivo, na ničemer sence zlovolje, nedoločnosti ali nereda.
Vedno in v vsem račun brez napake in ostanka.
Ravno tak je bil podpolkovnik pri prevzemu inventarja in pri razgovorih o delu in osebju generalnega konzulata.
Ko mu je von Mitterer govoril o Rotti kot glavnem sodelavcu, je nehote povesil oči in glas mu je postal neodločen. Zategoval je besede in rekel za prvega tolmača, da je malce ... tako ... trčen ... da ni ravno preveč ... ■izbrana cvetka, da pa je zelo koristen in vdan. Von Paulič je pa med pogovorom gledal ves čas malo v stran, nekako pošev. Velike oči so se mu zožile ter se mrzlo in zlobno zalesketale v kotičkih. Vse von Mittererjevo razlaganje je poslušal nemo in hladno, brez zanimanja pritrjevanja ali godrnjanja. Očitno je prepustil sebi, da bo o tem kakor o inventarju, ki ga prevzema odločal po svojih ugotovitvah in po svojem računu, ki mora biti brez napak in ostanka.
Tak, kot se je nenadoma pokazal v Travniku, je moral von Paulič vsekakor pritegniti pozornost vznemirjene Ane Marije in ji vzbuditi večno živo in nikdar izpolnjeno občutje ljubezenskega navdušenja in megleno hrepenenje po soglasju duš. Konzulka ga je takoj krstila za »Anti-nousa v uniformi", kar je podpolkovnik sprejel brez besede in spremembe na obrazu, kot stvar, ki nima in ne
more imeti nikakršne zveze z njim in s svetom okr°9 njega. Seznanila ga je s svojimi glasbenimi študijo”1,’ Podpolkovnik je bil popolnoma nemuzikalen, česar ni val in bi ne mogel, tudi ko bi bil hotel. Bil je pa brez tis*6 pretvarjajoče ljubeznivosti, ki z njo ljudje brez poslu*13 navadno sodelujejo v pogpvorih o glasbi, kakor bi s tej1’ hoteli zabrisati neko svojo krivdo. Pomenki o bajeslov|^ in rimskih pesnikih so bili na bolj trdnih nogah, toda je odpovedala Ana Marija. Na vsak njen dvostih je čuo podpolkovnik odgovoril z vrsto stihov. Največkrat je lab po spominu recitiral vso pesem, od katere je ona vede samo kitico, zraven pa je popravil še napako, ki j° * konzulka navadno naredila. Toda vse to je von Paulič 9° voril hladno, stvarno, brez vsakršne zveze s svojo oS.,nj z okoljem in živimi ljudmi sploh. In vsak njen l'rl namig se je odbil od njega kot nerazumljiv zvok.
Ana Marija je osupnila. Doslej so se vsa njena sre” nja, in bilo jih je mnogo, končala z razočaranjem in v gom. Toda v svojih »pobegih" je vedno dosegla, da je ”V ški napravil prvi korak ali naprej ali nazaj, ali pa 0 Se nikoli se ji ni pripetilo, da bi kdo ostal kar na me^ kakor ta brezdušni Antinous, pred katerim je zdaj za^fUt poskušala s svojo igro. To ji je bil nov in posebno j način mučenja same sebe, kar je bilo takoj čutiti pov£ v hiši. (Rotta je že prvi dan rekel v pisarni s tistim urTj.j, zanim jezikom, s kakršnim ljudje malenkostnih skih duš govorijo o svojih višjih, da »gospa pleše ^ gažman".) Ko je von Mitterer uvajal novega k°nzU.evff delo, je Ana Marija vreščala po hiši, spreminjala i”° jjf odločbe, posedevala po polnih zabojih in jokala; P° jjj je budila moža iz prvega spanja, da ga je mogla op'J J, z očitki in žaljivkami, ki si jih je bila izmislila, ko je 5
(Nadaljevanje
sled')
Akcija je temeljito premišljena in najskrb-neje organizirana. Brž ko se prične, se odvija točno kot kolesje ure. Nemogoče je, da bi se kaj ponesrečilo, ker sem upošteval vse okoliščine. Po tem, kar sem ocenil, pride na vsakega po 10.000 dolarjev čistega ... Zdaj lahko greste. Samo Hilton ostane. Z njim se bom še pomenil zaradi nočnega čuvaja."
Člani Sullyjeve tolpe so svojemu šetu na kratko pokimali in zapustili prostor.
Sully je napolnil dva kozarca z viskijem in enega porinil Hiltonu.
»Sam veš,” je rekel vodja tolpe, „da je vse odvisno od tvojega dela."
Hilton je prikimal.
»Nočni čuvaj ima kar enako postavo kot je razlagal Sully. »Najbrž je tudi tvojih 'e*- Mislim, da je oborožen. Pod nobenim Pogojem ne sme dvigniti poplaha. Glej, da 9o z enim samim udarcem odpraviš. Zato nobene obzirnosti. Mrtvec ne more več govoriti. To je v prvi vrsti tudi zate najugodnejše. Razumeš?"
Zopet je Hilton pritrdilno pokimal.
Ko pa je nato odšel na cesto, se ni po-outil preveč dobro. Doslej se je bil v San Franciscu še vedno s priložnostnim delom Oekako preživljal. Na stranska pota je pri-tel šele v slabi družbi. Pričel je z malimi tatvinami in goljufijami. Potem je postal olan tolpe, ki se je ukvarjala s prodajo ma-mil. Njegov položaj je bil podrejen. Zado-**°val pa je, da je prišel za teto dni v ječo. tele nedavno je odložil kaznilniško obleko. Hiti poizkusil pa ni, da bi našel pošteno telo. Kdo še najame bivšega kaznjenca? Menil je, da se bo lahko preživljal edinole
s sodelovanjem pri newyorških tolpah. Že v ječi je našel povezavo.
Hilton je občutil nekakšno slabost v želodcu. Gotovo, saj se je že večkrat pregrešil zoper postavo. Toda moril ni nikdar. Sedaj pa ni bilo več poti nazaj.
Pohajkoval je po mestu. Do izvršitve naročila je imel še nekaj ur časa. Šel je v kino in nato v gostilno na večerjo. Tedaj
je prisedel neki mož. Hilton je dvignil oči od krožnika in bil naslednji trenutek prav tako presenečen kot prišlek.
„Ni mogoče! Ti, William?"
»George!” je zaklical Hilton. »Kaj pa delaš tukaj? Mislil sem, da si v Franciscu."
»Ko je Sally umrla, sem se preselil," je razlagal novodošli. Obujala sta spomine in čas je prešel kot blisk.
»Škoda," je rekel George obžalujoče, »da moram že iti. Moje delo se prične zvečer." — »Dober posel?" se je pozanimal Hilton.
»Sem zadovoljen," je prikimal tovariš. »Če ima človek hromo nogo, ni lahko dobiti dobre službe. Toda moj šef je uvideven. Zdaj sem nočni čuvaj." — »Kje?" je vprašal Hilton. »Poznaš Standard Matew Company?" — Hilton se je prepaden zastrmel v sobesednika. »Ti — ti si tam — nočni čuvaj?"
»Seveda. Zakaj se ti zdi to tako čudno?"
»Ker------1" Hilton je nenadoma umolk-
nil in zaprl oči. Samo trenutek je premišljal. Potem je spregovoril. Kratko in hripavo. »Pojdi, greva."
žh
Sully je napeto opazoval okna velikega poslopja. V pritličju je dvakrat kratko in enkrat dolgo zažarela luč.
»Vse okay!" je rekel zadovoljno poleg njega čakajočim članom tolpe. »Hilton je opravil točno po planu. Gremo! Pot je prosta!"
Kakor sence so možje smuknili iz avtomobila in se postavili poleg Hiltona.
»Je mrtev?" je vprašal Sully in pogledal na tleh ležečega nočnega čuvaja, katerega glava je bila vsa krvava.
»Z vso silo sem moral udariti," je odvrnil Hilton. »Zagrabil je že za pištolo."
»Dobro," je pohvalil Sully. »Za vsak primer ostani tu in pazi. Čez dve uri pride avto po nas. Do takrat bomo opravili."
Gotov svojega uspeha je s svojimi pajdaši odhitel v prostor, kjer je bila blagajno. In koj je izurjen strokovnjak pripravil svoje orodje, da jo čimprej odpre. Naenkrat pa je zasijala stropna razsvetljava. Cevi revolverjev so bile z vseh strani naperjene v zločince. Ko so videli, da ne morejo misliti
na beg, so se pustili brez odpora odpeljati.
V pritličju je ležal Hilton zleknjen po tleh.
»Tale dečko," je rekel vodja kriminalne odprave enemu stražniku, »pride v mrtvašnico. Raje bi ga videl na vešalih.” Obrnil se je k možu v halji nočnega čuvaja in nadaljeval: »Vam bi se zgodilo prav tako kot vašemu tovarišu, če ne bi bili hitrejši.”
Zdaj je zaslutil Suliy, zakaj se je bil rop ponesrečil. Hiltona je presenetil in ubil drugi nočni čuvaj. In ta mož je takoj nato obvestil policijo.
S tem je lahko svojega pajdaša črtal iz seznama.
Ko pa se je patrulja z zločinci odpeljala, je zaostali kriminalni komisar Hiltonu stisnil roko. »Komedija se je obnesla. Celo dvojno. Prvič, ko je bila tolpa prepričana, da je nočni čuvaj ubit in drugič, ko so bili tudi glede vas prepričani, da ste že na drugem svetu. Pravočasno ste se premislili in s tem, da ste nam razkrili zaroto, ste napravili policiji veliko uslugo. Povrh se vam ni več treba bati, da bi se tolpa nad vami maščevala, ker vsi mislijo, da ste mrtvi. S preiskovalnim sodnikom se bom pa že o vsem potrebnem pomenil. Mislim, Hilton, da se sedaj precej boljše počutite kot pred nekaj urami. Spet ste našli pravo pot. Za to ni nikdar prepozno."
»Drži, inšpektor," je odvrnil Hilton in se prisrčno nasmehnil možu, s katerim se je bil pogovarjal v gostilni. »Srečen sem, da sem naletel na Georgea in da je on nočni čuvaj prav v tem podjetju, katerega je hotela Sullyjeva tolpa okrasti. S tem se je v meni vse preokrenilo. Saj vendar nisem mogel ubiti moža, ki je bil poročen z mojo pokojno sestro."
NIKDAR NI PREPOZNO
Bilo je pol desetih zvečer, ko je parkirala ■v°j falcon pred hišo številka 121 na Waver-leyevi aveniji ter počasi stopila iz avtomobila. , ^ogledala je na desno in levo med gosto ,r.evje, ki je obdajalo hišo. Nikogar ni opa-Zl'a. Ugotovila je, da so bile druge hiše do-y°lj oddaljene, da je med sosedi vladal mir, 111 hnela to za dobro znamenje.
, M levici je stiskala torbico in pletene rokice iz bombaža ter se obotavljajoč napotila
»Česa ste tako hudo potrebni?« je presenečeno vprašal.
Imela je za dobro znamenje, ker je ni vprašal za ime. Vendar je čutila, da mu ne more kar tako odgovoriti. Stisnila je kolena in zajecljala:
»No, doktor ... to gotovo veste. . * ne? Natalie mi je povedala, da ste na tekočem . . .«
Tedaj so jo zdravnikove oči prvič temeljito pogledale. Opazil je, da je bila bledikava,
James holding:
Pogodba
P? tlakovani poti. Šla je mimo tablice z na-Plsom: »Dr. Elijah Turner«. Nato je videla, 1a Je v eni izmed sob v prvem nadstropju c ter da nekdo hodi za spuščenimi zavestni.
P Je prišla do
zvonca, si je oddahnila.
)e doma.
^Vendar je morala trikrat pozvoniti, pre-P.je zaslišala odgovor.
Ko se ji je naposled le oglasil, je prižgal j0nanj° svetilko. Na pol je odprl vrata in 1 Pogledal. Bil je v srajci z zavihanimi ro-tev* in odpetim ovratnikom. Vročina je bila nenavadna.
n,. . n?« je počasi spregovoril. »Kaj bi radi, °s‘m?«
jat p.°ktor Turner?« je boječe vprašala. »Primica iz Summersida mi je svetovala, naj
jP1 k vam.«
'jnkoliko bolj je odprl vrata.
<ja Ne stanujete v mestu? Žal mi je. Bojim se,
minif
prišli zaman. Čas obiskov je že davno
veste, sicer pa ...« tiej^ r°sim vas, doktor,« je moledovala ter rn0 0t.e stopila korak naprej, tako da se je a* umakniti. »Moram govoriti z vami. °ratn! Zelo važno je.«
•°°ro je nejevoljno rekel. »Vendar samo v Pel'SfkUn<^' Vstopite.«
Kal T~‘ 1° Je v sprejemnico za bolnike, pri-ittč in z roko pokazal na dolg sedež. edite,« je tiho dejal.
n5|a Jn je, pri tem je stisnila kolena in vzrav-ti3 1 hrbet. Torbico in rokavice je položila Ijive °lena' Medtem ko je doktor sedel v vrt-glej111 naslanjaču za pisalno mizo, se je raz-ala°Ia*-a F50 s°Bi) kakor da bi lahko zagle-torj Kaj posebnega. Nato je pogledala dok-ti)is| j Videti je bil dosti Starejši, kot si je tliia' n- »Približno šestdeset let ima‘, je pomije :n ,*I je vitek in mišičast, grivaste sive lase e‘ skrbno počesane.
»D1 Ste res doktor Turner, kajne?« f'tn ?a’ sern« ji je odgovoril. »Kaj lahko sto-]\jea vas, gospodična?«
tiila. rv°zno je požrla slino, nato pa izbruh-
tli b )ateljica iz Summersida mi je rekla, da )'am °Ste,. Pomagali, doktor. Rekla je, da se Ki 'jeckrat pripeti, da pomagate ljudem,
tM
utila je, da je močno zardela.
skoraj fizično živčna, da je bila premočno napudrana. Tako je hotela zakriti izpuščaje na čelu. Razen tega so bile njene zenice že čisto ozke.
»Mislite — mamila?« je suho spregovoril.
Pobesila je pogled.
»Morfij?«
Prikimala je.
»Zakaj ne greste k svojemu zdravniku, dekle?« je vprašal in stisnil pesti. »Ničesar ne morem storiti za vas.«
»Lahko bi mi pomagali,« je vztrajala in
»Ki so tega tako potrebni kot jaz.« mečkala rokavice v rokah. »Natalie mi je rekla, da ste ji pomagali, ko je potrebovala.«
Z roko si je šel skozi lase in namrščil obrvi.
Hotela je premagati njegovo neodločnost:
»Oh! saj ni zame, doktor! Nikar ne mislite, da potrebujem morfij zase! Za mater. Umira za rakom, pa potrebuje pomirjevalnih sredstev, ki bi ublažila njeno trpljenje. Uboga mati, trpi kot mučenica h<
»Če je tako vas še enkrat vprašam: Zakaj ne greste k svojemu zdravniku?«
Nepremično se je zastrmela vanj in ga skušala prevarati:
»Ne ordinira več ... V stiski je . ..«
»Kako se piše?« je vprašal dr. Turner.
»V redu,« je nadaljevala in spustila rokavice na tla. »Lažem. Potrebujem ga zase. Moram ga dobiti. Napišite mi recept, doktor. Obljubljam vam, da bom vzela morfij v Chicagu, kjer vas lekarnar gotovo ne pozna. Plačala bom, kolikor zahtevate.«
»Plačali mi boste! Koliko?« je dejal tako tiho, da ga je komaj slišala.
»No, Natalie mi je rekla, da ste hoteli od nje pet dolarjev za recept. Pri sebi imam tisoč dolarjev.«
Spet jo je obšlo upanje in prvi strah jo je minil. Segla je v torbico in potegnila na dan šop bankovcev. Nagnila se je naprej ter položila denar na pisalno mizo.
»Tako,« je rekla in sunkovito dihala. »Prosim vas! Dam več, kot je treba!«
»Kaže, da ne veste, kaj govorite. Napisati recept za mamilo je v takšnih okoliščinah več kot nezakonito, gospodična. To je neodpustljiv zločin proti vsem moralnim načelom, po katerih se ravnajo pošteni ljudje! Kaj ne uvidite tega?«
»Zdaj ni čas za moralne pridige, stari mazač!« je zavpila. »Vzemite denar in napi-
šite mi recept! Vem, da ves čas delate tako. Natalie mi je povedala.«
Mračno jo je pogledal, vstal in odrinil denar proti njej.
»Ne poznam vaše prijateljice,« je trdo spregovoril, »in je tudi ne maram poznati. Vendar, kdorkoli je že, hudo se moti. Nikoli nisem počel tega, kar mi pripovedujete, in tudi nikoli ne bom. Zdravnik sem, gospodična, ne pa prekupčevalec z mamili!«
Zgrabil jo je za komolec in jo dvignil s sedeža.
»Vzemite denar in pojdite v bolnišnico, kjer bodo poskrbeli za vas. Ne bo vam žal.«
Hitro jo je odvlekel k vratom, čeprav se je upirala, in jo potisnil ven.
»Hudo mi je, gospodična,« so bile zadnje besede, ki jih je spregovoril, preden je zaprl vrata, »bolj mi je hudo, kot si mislite,« je še zamrmral sam zase.
Ko je odšla, je ugasnil luč v sobi za sprejemanje bolnikov ter šel po stopnicah v drugo nadstropje. Stopal je počasi, kot zelo star človek, kot starec pri devetdesetih letih, morda...
Počasi je stopil v sobo in šel k postelji, kjer je ležal njegov sin, doktor Elijah Turner, ki je imel hud napad astme. Med zobmi je tiščal ustnik kisikove bombe in vsrkaval življenje. Vprašujoče se je zazrl v očeta.
»Neka ženska iz Summersida,« je mukoma spregovoril Noah Turner in potegnil stol k postelji.
Migljaj v sinovih očeh mu je povedal, da ga posluša. Slabotno sikanje kisika je skoraj napolnilo sobo.
»Hotete je, naj ji napišem recept za morfij, Elijah. Uživalka mamil je in mislila je, da sem ti. Prepričevala me je, da si ti to redno delal.«
Obup, strah in osramočenost so se pokazali v Elijahovih očeh. Vendar ni mogel potegniti ustnika iz ust, da bi spregovoril. Oče je nadaljeval:
»Ko sem videl, da boš imel nov napad, sem mislil da bi bil nocoj ob tebi namesto bolničarke, fant moj. Sprejel bi tudi bolnike, ki bi morda prišli k tebi. (Govoril je premišljeno, kakor da bi se pogovarjal sam s seboj) Sicer nihče ne ve za tvojo bolezen, nihče, razen mene, ne? Stari doktor Turner. Zdravnik, ki te je rodil in vzgojil, ker nisi imel matere, in ki ti je pomagal, ko si študiral medicino. In ki je skoro umrl od ponosa, ko si postal doktor Turner, šesti po vrsti.«
Umolknil je. Čelo se mu je nagubalo. Nenehno je gledal sina v obraz.
»Oh, ponosen sem bil nate, Elijah! Ponosen nate vse do nocoj. Ponosen na tvoj uspeh, ko si začel privatno prakso. (Glas mu je bil vse bolj strt.) Privatna sprejemnica! Resnično, zelo privatna ... Umazana, najbolj umazana stvar, ki jo lahko storiš, če hočeš onečastiti naš poklic in pet zdravnikov, ki ga je opravljalo pred teboj. (Glas se mu je skoraj zgubil v tišini sobe.) Zdaj nisem več ponosen nate, fant moj.«
Nagnil se je naprej.
»So umazanije, ki jih zdravnik lahko premaga in pozabi, take, ki mu jih lahko celo oprostiš, fant moj. Toda tega, da piše recepte za uživalce mamil, tega mu ne moreš opro-
stiti. Samo smrt lahko opere tako umazanijo. Kaj misliš?«
Zvišal je glas.
»Se strinjaš z mojo diagnozo, doktor?«
Elijah je avtomatsko vdihaval kisik, v njegovih očeh pa je bilo videti obžalovanje, opravičilo in prošnjo. Pritrdil je.
»Ne morem čakati tvojega odgovora,« je dejal oče. (Stegnil je roko in pograbil cevko, ki jo je sunkoma izpulil iz sinovih ust.) »Odgovori mi, če te vprašam, fant moj.«
Sin je bil brez kisika, zvijal se je na postelji in obupno lovil sapo, stokal je in se dušil. Z že modrimi in mrzlimi prsti je iskal kisikovo bombo.
Oče se ni zmenil za njegovo trpljenje.
»Če se strinjaš z mojo diagnozo, doktor Turner, se bova tukaj lotila zdravljenja,« je mirno dejal ter skrbno držal kisikovo bombo stran od sinovega dosega ...
DOMISLICE
Sreča daje mnogim preveč, nikomur pa dovolj.	(Marcial)
■
Mnogim se sreča nasmeje medtem,
ko SpijO.	(Verdiet]
Noben zli človek ni srečen.
(Juvenal) ! J
Težko je prenašati nesrečo, še teže SreČO.	(Hdlderlin)
■
Skrivnost sreče je v tem, da pričakuješ mnogo od sebe pa malo od drugih.	(Ouinon]
■
Življenje je pač tako: kar nekoga osreči, drugega nujno onesreči.
(Gautler)
■
Srce je bogastvo, ki se ne prodaja in ne kupuje, marveč daruje.
(Flaubert)
■
Sreča je samo ljubezen in zamo ljubezen je sreča.
(Chamisso)
■
Pri nekaterih starodavnih ljudstvih so šteli samo srečni dnevi; tako si je neki modrec pred smrtjo dal vklesati tale epitaf: „Doživel sem šestinpetdeset let, živel sem samo štiri.1'
(Pananfi)
■
Jeza zamegli razum, vendar prezrači Srce.	(Tommaseo)
Um išče, srce najde.
Kolonializem še vedno važen problem
Politika »klasičnega♦ kolonializma je sicer danes že precej iz rabe in se je kolonializem po zaslugi junaškega osvobodilnega boja dolga desetletja zasužnjenih narodov že omejil na redke predele sveta ter postal v bistvu le še lokalni pojav afriškega območja, vendar je ostalo vprašanje kolonializma še vedno eden glavnih problemov sodobnega sveta. Gre za tri glavna vprašanja: osvoboditev preostalih kolonialnih dežel izpod tujega gospostva, odstranitev posledic, ki jih je v danes že neodvisnih deželah zapustila dolgoletna kolonialna politika ter vključitev teh držav v splošni razvoj, in končno boj proti pojavom tako imenovanega neokolonializma.
Na ruševinah včerajšnjih velikih kolonialnih kraljestev je zraslo na desetine neodvisnih nacionalnih držav, ki so se že uveljavile na mednarodnem političnem odru kot zrel, aktiven politični subjekt, ki je vzel trdno v svoje roke urejanje regionalnih problemov in brez udeležbe katerega si je čedalje manj mogoče zamišljati obravnavanje ali reševanje širših svetovnih problemov. V nasprotju s položajem, kakršen je bil pred dvema ali celo samo pred enim desetletjem, ko so kolonialni upravljalci vladali skoraj nad vso Azijo in Afriko, so se dandanes že skoraj vse azijske države z neznatnimi izjemami otresle tujega gospostva, pa tudi v Afriki so se ostanki tega gospostva obdržali le še v nekaterih deželah.
Kljub temu pa so tudi v zadnjih letih na številnih velikih konferencah obravnavali kot enega glavnih problemov sodobnega sveta vprašanje kolonializma odnosno njegove dokončne likvidacije. Da omenimo le konferenco neangažiranih držav v Beogradu in zasedanje Generalne skupščine OZN, pa tudi na nedavni konferenci najvišjih predstavnikov neodvisnih afriških držav v Adis Abebi se je pokazalo, da je kolonialni problem še vedno največje važnosti za afriško in splošno neanga-žirano politiko, ki uvrščata neodložljivo in radikalno rešitev tega problema v isto vrsto z zahtevo po pozitivni rešitvi drugih temeljnih problemov, od katerih sta odvisna
ureditev odnosov v sodobnem svetu in sožitje med narodi
Afriške države, ki so se zbrale na konferenci v Adis Abebi, so izvenafriškim državam in velesilam dovolj jasno povedale, da bodo v prihodnje njihovi odnosi močno in predvsem odvisni od odnosov izvenafriških sil in izvenafriške politike do zahtev in prizadevanj Afrike, da bi odpravila na svojih tleh ostanke kolonializma in se otresla ostankov ter posledic kolonialne preteklosti.
Vse dotlej, dokler so v veljavi kolonialni odnosi, pa četudi v najmanjšem obsegu in na najbolj omejenem prostoru, negibno nastajajo eksplozije in krize, ki v današnjih svetovnih razmerah nenehno grozijo, da se bodo spremenile v širše konflikte. Če omenimo le krize, ki jih je kolonialna politika povzročila v zvezi z Zahodnim Irianom, Kongom, Laosom, Alžirijo, Angolo itd., potem lahko razumemo, zakaj je tako glasna in nestrpna zahteva po likvidaciji kolonialnih odnosov in zakaj pripisuje napredna in neangažirana politika temu vprašanju takšen pomen. V eksplozivnih odnosih, kakršni so odnosi v sedanjem razdeljenem svetu, pomeni nadaljevanje kolonial-
ne dominacije — četudi na najmanjšem prostoru — nad večjim ali manjšim številom držav spričo svojih posledic in neposrednih učinkov
stalno agresijo in stalno grožnjo miru
Zato se likvidacija kolonialnih odnosov, ki so tudi sicer očitno kršenje naravnih in zgodovinskih pravic narodov do svobode in neodvisnosti, vsiljuje ne le kot stvar prava in pravice, temveč predvsem kot bistveni sestavni del splošne politike miru in kot prvi pogoj za uspešno ohranitev miru.
Poleg tega obsega kolonialni problem širok krog neurejenih odnosov, nenormalnih pojavov in nerešenih problemov, ki so posledica kolonialnega sistema in kolonialne politike v stoletjih in desetletjih na obsežnih predelih sveta. Gospodarska in splošna zaostalost nekdanjih in sedanjih kolonialnih dežel ter
neenakopravni položaj in diskriminacija
le-teh na področju mednarodnega gospodarskega in drugega sodelovanja, to so vprašanja, s katerimi se v zadnjih letih bavijo najpomembnejši svetovni forumi. Kairska konferenca o razvojnih problemih kot tudi bližnja svetovna konferenca o trgovini in razvoju sta rezultat potrebe sveta in zahteve držav v razvoju — bivših kolonij, da se raznim oblikam diskriminacije in neenakopravnosti napravi konec in da se neenakopravni odnosi, podedovani iz časov kolonializma nadomestijo z odnosi enakopravnega sodelovanja.
Okoliščina, ki v novejšem času še posebno zapleta rešitev tega problema, pa je v prizadevanjih nekaterih neokolonialnih sil, da bi zasedle pozicije kolonialistov in da bi jih zamenjale v nekdanjih in sedanjih kolonijah, seveda v spremenjenih, sodobnih oblikah. Takšno politiko skušajo opravičiti, češ da je treba obdržati splošno »ravnotežje«, ki naj bi ga porušil odhod kolonialnih sil. V resnici pa pomeni
napadalna in vsiljiva neokolonialna politika
veliko nevarnost, kajti kaže se kot novejša varianta imperializma.
Tako razširjena vsebina sodobnega kolonialnega problema sama po sebi določa njegovo težo na torišču svetovne politike in opozarja na pomen, ki ga ima pozitivna rešitev tega problema za konsolidacijo mednarodnega miru in kot prvi pogoj za uresničenje resničnega sožitja med narodi.
3iiiiiiiiiiiiiiiiniHmiiiiiMiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii£ Državna založba Slovenije
I------------------------------------------------------------------------------------------------------------------------|
5	je razpisala subskribcijo za	=
=	=
Zbrana dela Lovra Kuharja — Prežihovega Voranca
ki bodo v okviru najslih knjigah:
.Zbranih del slovenskih pesnikov in pisateljev" izšla v dva-
1.	POVESTI
2.	SAMORASTNIKI
3.	DOBERDOB
4.	POŽGANICA
5.	JAMNICA I.
6.	JAMNICA II.
7.	POTOPISI
8.	REPORTAŽE IN ZAPISI
9.	SOLZICE IN DRAMA
10.	PUBLICISTIKA
11.	KORESPONDENCA
12.	MONOGRAFIJA
Zbrana dela Prežihovega Voranca (urednika zbirke sta Drago Druškovič in Jože Koruza) bo Državna založba Slovenije izdala v štirih serijah. Prva serija (tri knjige) izide v letu 1963, ostale tri serije po 3 knjige pa vsako nadaljnje leto, tako do bo zadnja knjiga izšla v letu 1966. Letos izidejo: Povesti ter Jamnica I. in Jamnica II.
Knjige bodo tiskane na brezlesnem papirju, vezane v celo platno s {žitnimi ovitki, v obsegu 1300 strani za serijo.
V subskribciji (prednaročilu) znaia cena prve serije, torej za tri knjige skupaj, 210 {ilingov, plačljivih tudi v obrokih; v redni prodaji bodo knjige dražje. Cene preostalih serij bodo določene naknadno.
Zbirko lahko naročite tudi v knjigarni „Naša knjiga”, vendar opozarjamo, da z naročili pohitite, ker sprejema založba prednaročila le do 30. junija.
„Na£a knjiga”, Celovec, Wulfengasse
•aiiiiiiimiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiHiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiimiiimiiiiiiiiiiiiiiimmiimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiiiitcMČ
R A D S O CELOVEC
!. PROGRAM
Poročila: 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 16.45, 20.00, 22.00. Dnevne oddaje: 5.55 Kmečka oddaja — 6.00 Pesfro mešano — 7.00 Pestro mešano — 7.55 Gospodarske vesli
—	9.00 Pozdrav nate — 10.00 Za gospodinjo — 13.00 Pestro mešano — 13.05 Opoldanski koncert — 14.00 Objave — 16.55 Kulturne vesti — 18.45 Pestro mešano — 18.55 Lokalni šport — 19.30 Odmev časa.
Sobota, 22. 6.: 8.00 Otroški zbor radia Celovec — 8.05 Naš hišni vrt — 8.15 Sodobna orkestrska dela —
14.15	Pozdrav nate — 15.50 Za filateliste — 16.30 Sirni pisani svet — 16.55 O lepem vedenju — 17.00 Popoldanski koncert — 18.00 Gledališka in filmska kritika —
19.00	Šport — 20.15 Koncert dunajskih filharmonikov. Nedelja, 23. 6.: 8.05 Kmečka oddaja — 9.05 Popevke —
11.00	Koncert v zelenem — 13.00 Operni koncert — 13.45 Iz domovine — 14.30 Pozdrav nate — 16.30 Skozi svet, skozi čas — 17.05 Plesna glasba — 18.00 Veselo petje, veselo igranje — 19.00 Šport — 20.10 Človek, ne jezi se
—	21.18 Ob lepi modri Donavi.
Ponedeljek, 24. 6.: 8.15 L'Orchestre de la Suisse Ro-mande — 13.30 Male melodije — 15.00 Posebej za vas
—	15.45 Koroški knjižni kotiček — 16.00 Glasba zate
—	18.25 Za vas? Za vsel — 18.35 Mladinska oddaja —
19.00	Pomemben dan v življenju naših otrok — 20.15 Sto let medicinske fakultete v Gradcu — 20.30 Koroška lovska ura — 21.15 Operetni koncert.
Torek,	25.	6.:	8.00	Zveneč	jutranji	pozdrav	—	8.15
Orkestrski koncert — 15.00 Posebej za vas — 15.30 Komorna glasba — 16.00 Glasba zate — 17.00 V koncertni kavarni — 18.25 Če mene vprašate — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 »Potovanje v zelene sence' — 21.00 Pesem za lahko noč.
Sreda,	26.	6.:	8.00	Zveneč	jutranji	pozdrav	—	8.15
Mali jutranji koncert — 15.00 Glasba za mladino — 15.45 Predstavljamo: Mladi	talenti	— 16.00	Glasba	zate —
18.15	Pomoč vsakdo potrebuje — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Dunajski slavnostni tedni — 21.25 Zabavna glasba.
Četrtek, 27. 6.: 8.00 Zveneč jutranji pozdrav — 8.15 Orkestrski koncert — 14.45 Ura pesmi — 15.15 Posebej za vas — 15.45 Koroški avtorji: Gerhard Glawischnig —
16.00	Glasba zate — 18.00 Kulturne vesti — 18.20 Oddaja za delavce — 18.35 Mladinska oddaja — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 »Zrušeni angel'
—	21.00 Zveneča alpska dežela.
Petek,	28.	6.:	8.00	Zveneč	jutranji	pozdrav	—	8.15
Mali jutranji koncert — 15.00 Komorna glasba — 15.45 Kulturno ogledalo — 16.00 Glasba zate — 18.00 Koroška ljudska univerza — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 19.15 Biseri lepote — 20.15 Z glasbo gre vse lažje — 21.00 Orkestrski koncert.
II. PROGRAM
Poročila:	6.00,	7.00,	8.00,	13.00,	17.00	19.00, 22.00,
23.00, 00.00.
Dnevne oddaje: 5.30 Dobro jutro — 6.10 Z glasbo v dan — 6.50 Pestro mešano — 7.10 Pestro mešano — 7.20 Jutranja glasba — 11.45 Kmečka oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 13.10 Pestro mešano — 14.50 Objave — 17.10 Kulturne vesti — 17.30 Reporter na poti — 18.00 Dobro razpoloženi — 19.00 Za otroke — 19.10 Pestro mešano — 19.20 Kaj slišite danes zvečer — 21.55 Šport Sobota, 22. 6.: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.45 Ti in žival — 10.00 šolska oddaja — 11.00 Ljudstvo in domovina — 13.20 Odmev iz Avstrije — 13.55 Agrarna politika — 14.40 Tehnični razgled — 15.15 Vsaka stvar ima dve strani — 16.00 Za delovno ženo — 16.30 Za prijatelja popevk — 17.10 Ustavna zgodovina srednjega veka — 17.40 Vseh devet — 19.10 Oddaja zveznega kanclerja — 19.30 V zvezdah je zapisano — 21.00 Strauss igra.
Nedelja, 23. 6.: 7.05 Godba na pihala — 8.15 Kaj je novega — 9.00 Operni koncert — 10.15 Koncert za začetek poletja — 11.15 Orkestrski koncert — 13.10 Za avtomobiliste — 14.10 Madžarska glasba — 15.00 »Evropa pleše in igra”, odlomki iz 1. in 2. folklornega festivala ob Vrbskem jezeru — 16.00 Glasba ne pozna meja
—	18.25 Nazaj v šolsko klop — 19.10 Teden dni svetovnega dogajanja — 19.30 Dunajski slavnostni tedni: Sergej Prokofjev — 21.15 Kobilice pridejo.
Ponedeljek, 24. 6.: 6.05 Premislite prosimo sami — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 11.00 Ljudske viže — 13.30 Za prijatelja opere — 14.35 Mednarodna radijska univerza — 15.00 Poletje, sonce in glasba —
16.00	Otroška ura — 16.30 Švicarski komponisti — 17.40 Ženska oddaja — 19.30 Graške poletne igre — 22.15 Tisoč taktov plesne glasbe.
Torek, 25. 6.: 6.05 Preden odidete — 8.20 Z veselo igro
—	9.00 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 11.00 Lahka kri — 13.20 Teden pri Združenih narodih — 13.30 Pomembni orkestri — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.30 Življenje se začne pri šestdesetih — 17.15 Znanje za vse — 17.40 Znanost v Ameriki — 17.50 Esperanto — 19.30 Salzburg, krasni Salzburg — 20.00 Od operete do musikla — 21.30 O tem lahko govorimo.
Sreda, 26. 6.: 6.05 Premislite prosimo sami — 8.10 Prosimo, prav prijazno — 9.00 Iz ustvarjanja velikih mojstrov — 10.00 Poletje, sonce in glasba — 11.00 Vedno veselo — 13.30 Za prijatelja opere — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 Poletje, sonce in glasba
—	17.40 Domači zdravnik — 19.30 Halol Teenagerjil —
20.15	»Glasbene note' — 21.10 Temza-Donava. četrtek, 27. 6.: 6.05 Preden odidete — 8.10 Glasba na
tekočem traku — 9.00 Iz ustvarjanja velikih mojstrov —
10.00	Poletje, sonce in glasba — 11.00 Malo kratko, malo dolgo — 13.30 Orkestrski koncert — 15.00 Poletje, sonce in glasba — 16.00 Šahovska igra in kriminalistika
—	17.40 Ženska oddaja — 19.30 Zveneče platno — 20.00 Pozor, snemanjel — 22.15 Ritem veselja.
SLOVENSKE ODDAJE
Sobota, 22. 6.: 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
Nedelja, 23. 6.: 7.30 Duhovni nagovor. S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo.
Ponedeljek, 24. 6.: 14.15 Poročila, objave. Pregled sporeda. Z zaključne prireditve državne realne gimnazijo in gimnazije za Slovence v Celovcu, dne 23. 6. 1963 (I. del) — 18.00 Za našo vas.
Torek,	25.	6.:	14.15	Poročila,	objave.	Solistična	ura.
Sreda,	26.	6.:	14.15	Poročila,	objave.	Kar želite	za-
igramo.
Četrtek, 27. 6.: 14.15	Poročila,	objave.	Žena in dom.
Petek,	28.	6.:	14.15	Poročila,	ob]ave.	Od petka	do
petka po nših krajih in pri naših ljudeh. Malo ljudskega humorja . . .
RADIO LJUBLJANA
Poročila: 5.05, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 22.00, 23.00, 24.00 Oddajo na iradnjem valu 327,1 — 257 — 212,4 — 202 m UKV frekvence 96,5 — 92,9 — 94,1 — 08,5 — 97,9 MHi
Dnevne oddaje: 5.00 Dobro jutro — 5.10 Nekaj domačlk
—	8.25 Zabavni kaleidoskop — 10.15 Od tod In ondod —*
12.15	Kmetijski nasveti — 12.25 Melodije ob 12.25 —
16.00	Vsak dan za vas — 18.00 Aktualnosti doma la * svetu — 19.05 Glasbene razglednice — 19.30 Radijski
dnevnik.
Sobota, 22. 6.: 8.35 Zabavni orkester RTV Ljubljana
—	9.25 Deset pianistov iz desetih dežel — 10.15 Popevke za vas — 12.15 Po domačih logih in planincah — 13.30 Trikrat pet — 13.45 Jugoslovanski pevci v popularnih operah — 14.35 Voščila — 15.15 Zabavna glasba —’
17.50	Kitara v ritmu — 18.00 Aktualnosti doma in p® svetu — 18.10 Skladbice za kratek čas — 18.45 Novo v znanosti — 20.00 Po domače ... — 20.00 Arsene Lupi**
—	21.00 Za konec tedna — ples.
Nedelja, 23. 6.: 8.00 Mladinska radijska igra — 8.42 Najboljši pevski zbori na III. mladinskem festivalu v Celju — 9.05 Voščila — 10.00 Se pomnite, .tovariši —
11.50	Tisoč taktov za dober tek — 12.05 Voščila — 13.30 Za našo vas — 14.00 Koncert pri vas doma — 14.10 S slavnimi opernimi pevci — 15.15 Zabavni orkester Man-tovani — 15.30 Prijetno nedeljsko popoldne — 19.05 Glasbene razglednice — 20.00 Številnim zvestim poslušal' cem naše pesmi — 20.40 Zabavni orkester Bela Sanders*
Ponedeljek, 24. 6.: 8.05 Vesele domače izvajajo slo*" venski zbori — 8.30 Domača ansambla »Ad hoc" ,Weekend' — 8.55 Za mlade radovedneže — 9.25 Narodne pesmi doma in na tujem — 12.05 Zabavna glasb®
—	12.25 Domači napevi za prijetno dopoldne — 12.45 Dalmatinske narodne — 13.30 Trideset vedrih minut 14.05 Morda si želite to poslušati? — 15.15 Pojo zabavni zbori — 15.40 Literarni sprehod — 16.00 Vsak dan *® vas — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Od takta do takta — 18.45 Na mednarodnih križpotjih —'
20.00	Dva češka mojstra iz 18. stoletja — 20.20 S P°' pevkami po svetu — 20.45 Kulturna kronika — 21-08 Skladatelji dirigirajo lastna dela.
Torek, 25. 6.: 8.05 Uspehi sopranistke Brigt Nilsson 8.35 Z lokom po strunah — 9.10 Mojstri simfonije — 10-1^ Plesna orkestra Delle Haensch in Jerry Mengo — 12-05 Zabavna glasba —	12.25 Domači napevi za prijetno
opoldne — 12.40 Igra pihalni orkester — 13.30 Plošč® za, ploščo — 14.05 Domači izvajalci — 14.35 Voščila ^ 15.30 V torek na svidenje — 17.05 Koncert po željah
—	18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 Odmev' z gora ... — 18.45 S knjižnega trga — 20.00 Pojo ju' "joslovanski pevci zabavne glasbe — 20.20 Radijska igrC
—	21.20 Serenadni večer.
Sreda, 26. 6.: 8.05 Opera in balet — 8.55 Človek zdravje — 12.05 Zabavna glasba — 12.30 Domači nap©v’ za prijetno opoldne — 12.45 Poje Komorni zbor rad*® Ljubljana — 14.05 Ob zvokih zabavne glasbe — 14-3$ Iz slovanske glasbene lirike — 15.15 Ob glasbenem ®v' tomatu — 15.40 Amaterji na našem odru — 17.05 Pr0* menadni koncert — 18.00 Ljudski parlament — 20-08 Panorama zabavnih melodij — 21.05 Skupni prog'’®f', JRT: studio Zagreb.
Četrtek, 27. 6.: 8.32 Pojeta Lola Novakovič in Rafk® Irgolič — 9.35 Malo instrumentov, veliko glasbe — 10.4^ Odlomki iz slovenskih oper — 12.05 Zabavna glasba 12.25 Domači napevi za prijetno opoldne — 12.40 P°ie Invalidski partizanski pevski zbor — 13.30 Zabavni P0** puri — 14.05 Zabavni orkester Rudy Risavy — 14.35 ščila — 15.15 Če želite, zaplešite! — 17.05 Sovjetski v'°* linisti — 18.00 Aktualnosti doma in po svetu — 18.10 f ristična oddaja — 19.05 Glasbene razglednice — 20$ četrtkov večer domačih pesmi in napevov — 20.45 ^ hollywoodskim simfoničnim orkestrom —	21.00 IzrO^
XX. stoletja.
televizija
Sobota, 22. 6.: 18.30 Kaj vidimo novega — 19.30 ?° ročila — 20.15 »Bingo-bingo", zabavna igra — 22-Evropsko prvenstvo v družabnem plesu.
Nedelja, 23. 6.: 13.45 Obisk ameriškega predsednik v Zahodni Nemčiji — 17.30 »Fury’f zgodba konja ^
18.00	Svet mladine — 18.30 Za družino — 19.00 Sed®1 2 3 4 5 6’’ dni dogajanj — 19.30 Družina Leitner — 20.00 Poročil® športni komentar — 20.15 »Vrata treskajo” — 21.45 ^ o umetniški cesti Rima — 22.15 Evropsko plesno
sivo — 22.55 Poročila.
Ponedeljek, 24. 6.: 16.30 Obisk ameriškega predsednik v Zah. Nemčiji — 19.00 Aktualni šport — 19.30 P°r<r čila — 20.15 »Dober let" — 21.15 Športno omizj® X
22.00	Poročila.
Torek, 25. 6.: 10.45 in 15.30 Obisk ameriškega Pre. sednika v Zah. Nemčiji — 19.00 Leteča policija l*®r — 19.30 Poročila — 20.15 »Zaljubljen v tri oranže*, ope,C^ Sreda, 26. 6.: 10.00 Obisk ameriškega predsednik® Zah. Nemčiji — 17.15 Za otroke: Pavliha — 18.00 družino — 19.00 Slike iz Avstrije — 19.30 Poročil®
20.00	Divji zapad, kot je res bil — 21.00 »Kaj sem?*- ^ Četrtek, 27. 6.: 11.00 Šolska oddaja — 19.00 Sp®rl
19.30 Poročila — 20.15 Oknar — 21.00 Deske, ki pom«n,)
svet — 21.45 Poročila.
Petek, 28. 6.: 19.00 Trg ob koncu tedna — 19.30 ročila — 20.15 Gledališka predstava — 21.50 Por®^’
Promet s poštnimi avtobusi * inozemstvo
Pošfna in telegrafska direkcija	Celove^
sporoča, da je uvedla avtobusni promet naslednjih linijah v inozemstvo:
Proga Celovec—Ofok—Vrba—Baško I zero—Trbiž—Višarje v torkih,	četrtkih	in	i0
botah;	,1
proga	Vrba—Poreče—Celovec—LjuP
—Bled v četrtkih in petkih;	(,
proga Beljak—Baško jezero—Bled v 0 kih in petkih;	y
proga	Weissensee—Šmohor—VlšorJ®
torkih in od 6. julija dalje tudi ob prazniLe proga Koče—Plockenpass—Grado v kih in od 5. julija dalje tudi ob nedelj0'1 praznikih.
Iidajatelj, lastnik In laloinlk: D,. Franc Petek, ' j*r Uredništvo In uprava:	Celovec - Klagenfurt,	^
gasse 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado J®0®* govorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska zal®ln^ pf* tiskarska drufba z o. J. Drava, Celovec - Borovi]®* ^ P pisl naj se pošiljajo na noslov: Celovec - Kl®9#n Postfach 124.