ZAKAJ PO 30 LETIH BLEJSKO JEZERO ŠE VEDNO NI ČISTO
WHY AFTER 30 YEARS BLED LAKE IS NOT YET CLEAR
prof. dr. Mitja Rismal, univ. dipl. inž. grad.	Strokovni članek
Barjanska cesta 68, Ljubljana	UDK: 556.55:62819
Povzetek l Članek obravnava vzroke, zakaj Blejsko jezero po dveh sanacijah v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja še vedno cveti. Država je jezero prvič sanirala okoli leta 1970 s površinskim splakovanjem onesnaženega jezera s svežo alpsko vodo Radovne, kar pa ni dalo pričakovanih rezultatov. Po drugem poskusu sanacije leta 1980 z globinskim splakovanjem onesnaženja z dna jezera s pomočjo natege pa se je jezerska voda izboljšala. Zaradi nestrokovnega upravljanja natege in vodenja drugih sanacijskih del je jezero po dvajsetih letih leta 2000 spet zacvetelo (oscilatoria rubescens) in po nepopolnem popravilu natege čez deset let ponovno leta 2010. V članku sta opisana napačno upravljanje natege in neupoštevanje drugih del, ki so potrebna za končno sanacijo jezera.
Summary l The paper answers the question why the sanitation in the 70 years of the past century of the highly eutrofied lake of Bled has not been successful. In recent 40 years two methods to improve the lake have been applied. The first one, surface flashing of the lake with fresh water from the nearby alpine rivulet of Radovna, remained without expected results. After the bottom flashing with siphon was introduced in 1980 the lake improved noticeably. But during the next 20 years again the lake slowly deteriorated to the next algal bloom of oscilatoria rubescens in 2000, and again 2010 after 10 years, in latter case because of repeatedly not proper reconstruction of the siphon. The paper describes the unprofessional management of the siphon and the negligence of other sanitation measures necessary for the final sanitation of the lake.
1«UVOD
Blejsko jezero, naravni biser Slovenije, je letos po sanaciji z dovodom vode iz Radovne med letoma 1970 in 1980 po izgradnji sanacijske natege ponovno zacvetelo v rdeči barvi. Prvič
okoli leta 2000, še močneje pa med zimo 2010. Da po tridesetih letih kljub vloženim sredstvom države jezero še vedno ni čisto, kaže, da upravljanje z vodami kljub poudar-
janju o pomenu še vedno nima pravega interdisciplinarnega znanja in pripravljenosti za produktivno sintezo znanj za to področje relevantnih strok biološke in kemične znanosti ter ekološke hidrotehnike. V nadaljevanju opisani potek sanacije jezera je za to simptomatični primer.
2 • KRATEK POTEK SANACIJE
Zaradi močnega cvetenja jezera že v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja je tedanja Vodna uprava RS poverila sanacijo jezera trem univ. profesorjem biologije, kemije in hidravlike,
ki so predvideli za sanacijo dva poglavitna in na prvi pogled tudi vsakomur razumljiva ukrepa: a) preprečitev onesnaževanja jezera iz kanalizacije z novim kanalom okoli jezera
in b) izplakovanje s hranili (fosfor in dušik) močno onesnaženega jezera z 2,0 m3/s sveže vode iz Radovne.
Uporabi Radovne za izplakovanje jezera pa je tedaj energično nasprotoval znani publicist Pirkovič s trditvijo, da je za jezero edina
pravilna rešitev natega, ki bo z dna jezera pobrala najbolj onesnaženo vodo, enako, kot je to uspešno naredil že Poljak Olšewski na jezeru Kortowo.
Ko pa se proti pričakovanju stanje jezera po izgradnji cevovoda iz Radovne ni izboljšalo,
se je Pirkovič ponovno oglasil z zahtevo po izgradnji natege.
Zato se je tedanja vlada z ing. Goriškom, direktorjem strokovnih služb ZVSS, odločila za ponovno presojo obeh rešitev sanacije (Ra-dovna - natega) pri IZH FGG, ki je obe različici
preveril z v ta namen prirejenim Imbodenovim modelom biokemičnih in fizikalnih procesov fosforja, poglavitnega omejitvenega dejavnika rasti alg, oziroma evtrofikacije jezera [Rismal 1980, 2005].
3 • REZULTATI LIMNOLOŠKEGA MODELA SO POKAZALI PREDNOST NATEGE
S stališča sanacije gre pri globinskem in površinskem splakovanju jezera za dva nasprotna procesa. Pri globinskem izpiranju se v jezeru zmanjšuje količina škodljivih hranil, akumulira pa se toplota, temperatura jezera se zvišuje. Nasprotno pa se jezero pri površinskem splakovanju ohlaja, hranila pa akumulirajo. Prednost je torej na strani globinskega splakovanja natege. Za način in obseg sanacijskih del pa je potrebna tudi kvantitativna ocena teh procesov, ki je bila v tem primeru opravljena s fosforjevim modelom.
Rezultati modela so tako dodatno potrdili utemeljenost Pirkovičevih opozoril, da je mogoče z natego jezero bolje in hitreje očistiti. Pri globinskem izpiranju dna z natego prenese jezero večje zunanje onesnaženje iz zaledja, ki ga zaradi urbanizacije in turizma ni mogoče popolnoma preprečiti. Učinkoviteje od površinskega pa zmanjšuje tudi notranje onesnaževanje z dna jezera, ki nastaja zaradi odsotnosti kisika na dnu jezera. Podobno rezultate je pokazala tudi analiza blejske kanalizacije. Namesto zahtevanega
novega kanala okoli jezera bi bilo mogoče onesnaževanje jezera zmanjšati na zanemarljivo količino že z izgradnjo zadrževalnikov padavinskega odtoka na obstoječih kanalih. Te rezultate modela so potrdili ugledni strokovnjaki za sanacijo jezer - direktor Limnološkega instituta na Dunaju prof. Loffler, izvedenec za koroška jezera ing. Sampl iz Celovca, izvedenca Stauffer in dr. Goldberg iz Amerike ter prof. dr. Jorgensen iz Danske. Zato je blejski mojster Pelko po naročilu ZVSS in pod strokovnim nadzorom IZH natego med letoma 1980 in 1981 tudi ekspeditivno položil (slika 1).
4 • NAPAČNI POSEGI V KONSTRUKCIJO IN DELOVANJE NATEGE
Hiter upad koncentracije fosforja (slika 3) v jezeru leta 1980 po zagonu natege je tudi empirično potrdil rezultate modela. Videti pa je, da nekaterim hitro izboljšanje jezera ni bilo po godu.
S pripiranjem natege od njene zmogljivosti 360-400 l/s na polovico, 0,180 m3/s do 0,220 m3/s, kot je iz diagrama razvidno, se je naglo upadanje koncentracije fosforja v jezeru ustavilo. Da so načrtovani večji iztoki z natege za jezero koristni, se vidi tudi zaradi kratkega povečanja iztoka natege v letu 1995 na 0,304 m3/s (glej diagram 1), ko je koncentracija fosforja kratkotrajno upadla, prosojnost jezera pa se je približala prosojnosti oligotrof-nega jezera.
Kljub nasprotovanju projektanta so začeli natego pripirati, da je delovala le s polovično zmogljivostjo (le približno 200 namesto 360 l/s-400 l/s). Nadzor nad dokončanjem in delovanjem natege pa so namesto projektanta prevzeli drugi. Kot se je izkazalo po dvajsetih letih, pa obveznega odplinjevanja podvodnega temena natege iz vgrajenega nastavka (slika 2) sploh niso izvedli. Zato se je pretok v zahodnem kraku natege sčasoma popolnoma ustavil.
Slika 1 • Shema krakov natege z označbo nasilnih odprtin na zahodnem in vzhodnem kraku natege. Vzhodni krak natege na dnu jezera pa je za enakomerni odvzem onesnažene vode po načrtu perforiran v dolžini približno 400 metrov
Da bi natego ponovno usposobili, so namesto predvidenega odplinjevanja le-to tik pod podvodnim temenom nasilno odprli (slike 4 do 8), da je namesto onesnažene vode z dna jezera odtekala čista voda s površine. Podobno (sliki 9 in 10) so odprli tudi cev vzhodne natege. Ko je jezero leta 2000 po dvajsetih letih ponovno zacvetelo, so te odprtine (na slikah 3 do 7) končno zaprli. Odplinjevanja na podvodnem temenu zahodne natege pa spet niso naredili. Zato ni čudno, da jezero med zimo 2010 in 2011 zopet cveti, saj brez evakuacije plinov, ki nastajajo na dnu jezera in z vodo potujejo proti podvodnemu temenu natege, le-ta ne more delovati. Pri nižjem tlaku v temenu se plini iz vode izločijo in postopoma ustavijo pretok v nategi. Brez samodejnega odplinjevanja, kot je izvedeno na drugem temenu na iztoku iz jezera, natega ne more delovati. Na te in druge nepravilnosti sem ponovno opozoril leta 2005 v Gradbenem vestniku.
Slika 2 • Shema zahodnega kraka natege.
Na sliki je posnetek predvidenega in vgrajenega priključka za evakuacijo plinov na podvodnem temenu natege, ki pa na bil izveden tudi po popravilu natege leta 2000. Pod te menom je označeno mesto nasilno izvedenih odprtin na slikah 4 do 8
Slika 8* Nasilna odprtina na zahodnem kraku natege
Slika 4 • Nasilna odprtina na zahodnem kraku natege
Slika 9* Druga nasilna odprtina na vzhodnem kraku natege
Slika 5 • Stik na cevi je za dotok vode namerno razprt
Slika 6* Nasilna odprtina na zahodnem kraku natege
Slika 3 * Histogram gibanja koncentracije fosforja ter srednje in minimalne letne prosojnosti jezera potrjujejo medsebojno odvisnost obeh kakovostnih parametrov jezera
Slika 7 * Nasilna odprtina na zahodnem kraku natege
Slika 10 * Nasilna odprtina na vzhodnem kraku natege
Danes, kot je leta 2010 poročal mag. Rekar, pa ribiči brez nadzora celo krmijo krape v jezeru s tonami ribje hrane, kar je s prej povedanim nezaslišano uničevanje Blejskega jezera in dokaz, da upravljanje Blejskega jezera preprosto ne deluje.
Blejsko jezero ni ribogojnica. Ostati mora plemenito alpsko jezero, ki ne prenese nobenega za naravno alpsko jezero tujega onesnaževanja. Da je to mogoče, je po polnem zagonu med letoma 1980 in 1982 dokazala še nepoškodovana natega (diagram 1). Po strokovni in korektni obnovi natege ter izvedbi že leta 1980 v dokumentih IZH FGG predvidenih in spodaj navedenih ukrepov bo jezero ob strokovnem vodenju doseglo kakovost podobnih jezer, kot je na primer Klopinjsko.
5 • POTREBNI UKREPI ZA USPEŠNO SANACIJO JEZERA
Za dokončno sanacijo jezera je treba dosledno realizirati naslednje ukrepe: 1. Obstoječo natego je treba obnoviti in zagotoviti njeno delovanje, kot je bilo načrtovano leta 1980. 1.2. Že zgrajeni dovod iz Radovne se uporabi le, če prispeva k polni izrabi pretočne zmogljivosti natege preko celega leta in
le deloma za čiščenje površine jezera. Preostala voda pa naj ostane Vintgarju in za energijo na obstoječi HE.
1.3. Dotok Mišce v jezero se preusmeri mimo jezera po njenem naravnem koritu nad jezerom, da se odstrani onesnaževaje jezera iz površin, ki niso naravno prispevno območje jezera.
1.4.	Ribogojnica ob Mišci se premesti na drugo vodo.
1.5.	Prepove se vsakršno krmljenje rib v jezeru.
1.6.	Na obstoječi kanalizaciji se dogradijo zadrževalniki za preprečitev onesnaževanja jezera z onesnaženimi padavinskimi pretoki.
1.7.	Dokončno se uredi odvod odplak iz Zake in z Otoka.
6'SKLEP
Opisana usoda natege v preteklih tridesetih letih ponovno kaže, da v Sloveniji upravljanje voda ne deluje, kot bi moralo. Zakaj so pripirali natego in dopustili opisano poškodovanje natege - država je za sanacijo jezera namenila dovolj sredstev -, pa bi morali odgovoriti tisti, ki so to počeli. Obravnavana sanacija Blejskega jezera pa tudi kaže, da podobno kot večkrat v
medicini za sanacijo jezera ne zadostujejo več le preventivni ukrepi. Potrebni so tudi kirurški posegi ekološkega inženirstva, ki s svojim orodjem, matematičnim modeliranjem ekoloških procesov, inženirskim znanjem in načini rešuje probleme tam, kjer preventiva več ne zadostuje. Navedeni ukrepi so nujni, ker urbanizacije blejske kotline, turizma in širšega zaledja ni mogoče odstraniti.
Na koncu naj še omenim, da je Blejsko jezero eno izmed redkih, če ni edino, kjer je mogoče in situ proučevati učinkovitost praktično vseh načinov, ki so za sanacijo jezer na voljo: površinsko in talno splakovanje jezera s preusmeritvijo Mišce, zmanjšanje prispevnih površin, ki onesnažujejo jezero, zadrževalniki na kanalizaciji za preprečevanje prelivov v jezero itd. Načrtna spremljava in analiza teh ukrepov bi bili prispevek k razvoju limnoloških modelov in tehnik za sanacijo jezer na ravni svetovne stroke. Kljub opisanim slabim izkušnjam pa priložnost za to še vedno ni zamujena.