Štev. 13.
Cena ednoga drobca 50 fil.
28. Marc. 1920. Leto VII.
Glasilo Prekmurskih Slovencov. Cena na leto 12 K., na mesec l K. Urednik i izdajatelj Klekl Jožef vp. pleb. Črensovci Prekmurje
Rokopisi se ne vrnejo. Oglasi (Inserati) se sprejmejo. Cena za eden kvadratni centimer 1-10 fil. za ednok, za večkrat popüst.
Marc. 25.
Začetek novoga življenja. Bü-dita se obe naravi, (naturi), Stvo-ritelova 1 stvorova. Stvorltei se gene nad prevelikov nevolov človečov -—povrže svoj nestvorjeni tron t stopi do! v svoj najlepši stvorjeni tron —- v utrobo neke čiste devojka židovskoga roda: Marije.
Te den, gda se cela narava bodi iz zimskoga sna, gda se seli življenje na mesto smrti, príde v tenjo smrti. Večno Življenje, da, ©živi mrtve düše človeče.
Se čüdüjete, da prva stopnja Boga, ki je sam düh i tela nema — se položi v hižičke devojke? Žensko iščejo njegove oči na zemlji, pa še lepo žensko, najlepšo devico. Je čüdna to pred vami? Ne čüdüjte se. Glejte v tom iskanji se potrdi i z ednim tüdi obsodi vaše iskanje.
Žensko išče Bog — a gleda pri tom iskanji njeno düševno lepoto, jakosti i vrline njenoga srca. Bogastvo, — ne gene ga,
— čast visoka — ne vleče ga — telovna lepota — ne vabi ga — samo znotrašnja moč te prečiste hčeri Izraelske ga oblada, ki je nepremagljiv, da prestopi nepremostljivo dalečino med nebov i zemljov: Bog postane človek, deviški sin deviške matere.
Lepoto iskati je nasledüvanje božjega dela. Bog je sama i. neskončna lepota, vretina vsega lepoga. Ki lepoto išče — po njegovih stopnjah hodi2 Ki nema smisla do lepote, jé pozabo da je izišo iz rok najlepšega Boga. Komi se rora lepota, taji njeno vretino, Boga.
Iskati lepoto, je pot najti k veri. A ta lepota je düševna. Bog je to iskao pri ženski i zavolo te zavüpao svojega Sina na njo. To ki išče naide Boga. Pokusite!
Iščite düše čiste, ponizna, nese-bične, iščite düše, štere gorijo za rešenje svojih bratov, siromakov, zatiranih, blodnikov, iščite düše, Štere trpeti ščejo, naj drügi, prijatli 1 sovražniki ne bi frpcíi —- pa naidete Boga. A iščite to lepoto blizu — v lastnih prsah obprvim — zatém prí drügih. Gda najdete to 'lepoto ste najšli Boga, Bogotaj-nik ne more lepe düše meti, sia-bovernik sí podira, živo vernik pa zida i uírdjava lepoto v düši. /
Najlepše devojke den je dnes, štera je s svojov lepotov genola neskončno bogatoga i lepoga kralja, da je postao njéni sin: Marija božja mati, Bog njeni sin i ta skrivnost sküpno je rešila mene, vas i celi svet.
Marija naj bo ideal za vsakoga moškoga i vsako žensko:
njeno dušo iščimo v sebi i v drügih.
   Sosvet.
Marca 17. se je vršila 3. seja prekmurskoga sosveta. Glavna potrza celoga spravišča je bila: tožbe izvira-joče iz raznih nezadovoljnosti Milo, tolažlivo je znao na vse te odgovorjala i vsem vüpanje podigavati v lepše čase. dr. Verstovšek Karol, zastopnik vlade, poverjenik za uk i bogočastje pri deželnoj vladi v Ljubljani. Petek sptavišča je té.
Otvoritev seje.
Zvün uradnikov komisarijata so obiskali sosvet kotriga toga puno-številno, počastio ga je tüdi dr. Slavič, profesor z Maribora, kapetan Sagadin, i drügi gospodje pa glasiteije večih časopisov iz Ljubljane i Maribora.
Sejo je odpro dr. Verstovšek Karol, zastopnik vlade. V svojem pozdravi »meni teškoče štere so povsod i zato tüdi v Prekmurji. A ob Vüpati — pravi.— ne smemo. Celi svet je v nevoli mi j še v najmenjšoj proti drügim. Posledice vojske so té nevole pa pomali se bodo Odstranite, samo mejmo vüpanje iz vüjianjom naznani ino, kaj nam trebe, Vlada nam po mogočnosti vse bo včinila. Zato je on sem poslan, naj v imeni vlade to Prekmurcom naznani.
Prva točka.
Dnevnoga reda je bila naznanijo g. e. komisara od zadnje seje sosveta. Naznano je sledeče: Uprava dela na vse. mogoče načine, a zavolo velikih lejko, vsega nemoči doseči. Civilni 1 zakon je. odpravijen i ljüdstvo je šteri popolnoma zadovoljno. Šolstvo še vrcjüje, mest prek Müre se še ne začeo gradiii bo na Bistrici, pre Veržeji i na Petánci a naednok vse tri me mogoče vpostaviti: zato na srditih pride prvi v Dokležovje—Veržej. Železnica zavoljo zgübe Radgone de se kak naznani na njegovo pozvanje g. Pusch. jmvejjnik policij'e v Soboti -r obprvtm od Sobote do Lendave deveto. Sladkoj dobimo, a dragi -bo, da ga dobimo iz inozemstva (drügih držav), za petrol j« pa dozdáj še nej poskrbi] čuo. Prošnje zavoljo obleke i Žedra, da bi dobili, so vloženi večkrat, — a prišlo je nikaj nej. ravnotak nej dozdáj še prišlo dovoljenje da bi kaj vövoziti. Prosiš kmečke zveife .na fo-.gledüč je.-še ne poslana.na višje mesto, zdaj je pa kVoK itak znova prepovedan. Knjige matfce dühovnik! . vseh vereizpoved dobro speletejo, delo za delavce se je pro-süo, kak i podpora za evangetičaiislee pastire, štera v kratkom pride. zavarovanje (sekulacija/ betežnikov se tüdi osnavija zdaj v Soboti. kam sta prišla dva uradnika,, da to blagajno (kaso) za betežnike odpreta:
Drüga točka.
G. nadzornik, Jürko, naznani kak stoji šdlstvo v Prekmurji. Sol je 93. 9 šol nema še oiednoga vučitela, na 81. šolah je j 22 učnih moči, 53 vučitelov pa še merijka. Višji šolski svet je skleno, da se pravice verskih šol ne odvzemejo, Šolski stolci do vsi pitani koga voljo za vučitela, to imenüvanje je samo začasno, naj hitrej pride deca do včenja. Vučitele plača držáva — drügo vse moro dati verske i politične občine. -Slovenski jezik se mora na vsakoj šoli včiti, sme se tüdi tri vöre na tjeden nemški i vogrski, če to 15-Starišov žele, a v Čisto mati; rskih i nemških krajih se pa vse bo včilo madjarski i nemški poleg slovenskoga jezika. Vsakoga maternoga jezika, pravica je spoznana v slovenskih šolah se deca. mora vse slovenski včiti ka se je dozdáj vse včila vogrski, samo ka je dovoljeno tüdi madjarski i nemški se včiti. Gledoč na šolske njive bi želeti bilo, da
2
NOVINE
1920. marc. 28.
bi šolski stolci té vučitelom püstili, ka bi z vekšim veseljom včili deco v šoli zvüna nje pa odraševe v gospodarstvi.
	Tretja točka.
Pitanje penez. Prošeno je bilo,
kak naznanja g. civ. komisar, da bi se penezi ešče ednok štemplali ali ali, a dozdaj še ne prišo odgovor.
                   Štrta točka. Vlada zdaj ne dovoli izvoza, kak je prle ne, zato je osnovana, naznanja g. civ. komisar, novčevalnica, kak v Ljubljani, to je ljubljanska je raztegnola svoj delo krog tüdi na Prekmurje i tü spoküpila dosta svinj i živine pa plačala po 2 pa še po 4 K dragše, kak se plačüje prek v Sloveniji.
Odgovori. Vogrin Štefan iz Bogojine protestira v imeni občine da bi njim župana orožniki devali. Ljüdstvo naj se opita. Prošnja v ta namen vložena te ne bila rešena. Podpira protest g. Bašša, pleb. z Bogojine, g. Sever, župan z D. Lendave i jo odobrava celi sosvet. Civ. kom. odgovori, da prošnje še ne meo časa preglednoti.
Režonja M. župan iz Renkovec
   protestira i celi sosvet se zjedini sprotestom, zakaj se je dala küpčija živine pa še belic Benki, ki ma sto plügov svoje zemlje, ravnoteliko še z arende je milijonar, gostilničar, kupinar nikdar ne bio, nam pa, ki smo od toga živeli, ki smo meli leta dugo — moja hiša že 80 let — dovoljenje za to trštvo, smo nej smeli tržiti. — Nekak zmes kriči: Jezerko njim vržejo
pa včasi dobijo dovoljenje na trštvo. Dr. Verstovšek: Posvedočite z čini, kaj trdite!
Obal Fr. z Rankovec graja to küpčijo i naglašüje, ka ravno tisti ki neso jugoslovanskoga mišljenja, so jo dobili, dobri Jugoslavani so pa zapostavljeni.
Sever B. z. D. Lendave obsodi Benkovo trgovino, zahteva, naj se odpre en stalen trg v Slovenji, kam de prekmurje izvažalo svoje pridelke, naj se domačim küpcom da dovoljenje tržiti, kak to vsi želejo, naj drügoč poslanec od finančne delegacije tüdi pride na sejo, naj država prevzeme nežigosane peneze tüdi, če dobi bogato Prekmurje, naj prevzeme tüdi njegov dug, naj se elektrika iz Fala tüdi sem pripela, naj se agrarna reforma vrši bolje vljüdno, naj se dovoli šajenje tobaka, kak je madjarska Vlada dovolila, še pošlje obleka za sirote v Prekmurje, se krčmár e m odpüsti vinski davek od tistih 4 mesec, kda so njim boljševiki prepovedali vino tožiti, naj še Prekmurje ne loči od Slovenije, nego ma samo nešterne posebne pravice, njemi nej trebe guvernöra i naj se postavi v Lendavi gor edna kmetijska šola.
Gomboši Peter z Šalamenec i drügi*, zahtevajo trn j se dovoli-iteš-tcrrro puško dišati doma proti fojve-jom. — Nekak med gučom omem i edno noč jih je 22 v našoj vési hodilo. — Prošnjo podpira kspeían Sa-gadiii — Sklene sé,-naj dobi civ. komisar za to dovoljenje, ka ne de trebelo za . vsako puško pisati i Ljnbljáno i Belgrad.
Baèia Ivan, pleb. z Bogojine zahtev, naj šolski-svet stopi \r stric© z vikarijatom prí ímenüvanji verskih vučitelov, ka se pravice verskih šol ne okrajša}*). Gledoč na njive šolske omeni, ka so té večinoma kantorske, to je vučiteo je dobo za opravljanje bože slüžbe, ar so cerkve i tak škol-niki prle bili kak šole i vučitelje. Zahteva. naj se šolske dreVesnice (fais-kola) obdržijo i spopoinijo. ka de občina haske meIa ž njih, naj je'strokovnjaki preglejüjejo i vodijo.
Vojsk, potovalni učitelj omeni ka kmetijstvo, sadjereja itd. se te bo pozdignolo, kda se ednok do vrži agrarna reforma.
Štrekelj, uradnik za agrarno reformo pojasni, ka se agrarna reforma pomali i dobro mora zvršavati, dače se kaj prcnagli i pokvari se vse pokori i je več kvara kak haska. Zahteva, naj se hitro esnávljajo po občinah odbori za agrarno reformo. — Gaber Sz. župan z Male Polane, se zmes oglasi. grofovski Slüžbenci zadržavljejo dele g. oirekljana.
Klekl Jožef, vp. pleb. odobrava izjavo g. Štrekljna, naj se pomali i pametno postopa z agrarnov roforalov. Ljüdstvo naime krivorazmi vnoge reči i si' je po boljševiškom razlaga. Deliti si hoče vse, grofovsko, popov-sko pa še kmečko zemljo. Ne odobrava odredbe, zakaj se je dao sekvester jedino slovenskomi veleposestnik! v Prekmurji g. Pitzi, komi celo Prekmurje ma zahvaliti ves svoj gospodarski razvoj i od koga boljšega gospodara ne mogoče najti. G. Štrekelj odgovori, da več ne sekvestrov, samo nadzorniki (Pazitelje) so na veleposestvah takše pa majo rüdi prek na kranjskom slovenski veleposestnik. Govornik nadale za proti postávno spozna, da bi se tistim njive odjemale, ki so je pognojili, posejati, posebno ar so je tüdi še potrebni. Pripetilo se je naime, da so takim odozeli njive, ki so meli pogodbe, štere bi zdaj v jesen potekle i želi do drügi tisto, kaj so oni posejali. lto se te godi gda se vngim bogatejši m jie dotekne njiva z arende vzeta. Župan iz Strehovec odgovora: siromakom se ob prvim mora dati. Govornik Prav je tak, a kaj ví küpite je vaše i vam vsaka Sodnija prisodi. Siromakom se mora predvsem pomagati a postava pravice se nesme pres-tapati.' Govornik nadalje zahteva, naj
sobočka gimnázija ostane kak je -fcamantstična, to je, ka iz njé se lehko prestopi v - višje šole za dühovnike, zdravnike, lekarnar (apotekah). > če bi postaja; kak nešteti nameravajo, realna, bi se ne mogla naša deca navčiti za vršebnefiüvane stane. " Vid protestirajo' proti' realnoj gimnaziji-. Govornik ne privoli v to, da bi mi samo v Ljubljano i Maribor pošiljali naše blago za’ blago, lam bí je dobro najeti mi bi pa daleostali bosi pa nagi. Zahteva, naj se" odprejo meje i blago za blago da, da če še ravno ne odprejo, Ide vö Še 'Več. pride pa notri slab penez, šteti kvari našo valuto. Zahteva, naj se siromakom dovoli par kil nesti prek meje't ta to Si küpiti najpotrebnejše reči Prosi g. uradnike, naj milo postople z ljüdstvom, ka se stara grobianstvo ne ponovijo on toti ne ve gotovih podatkov od nikoga, a vendar tožbe se čujejo pá list Jugoslavija je tüdi omeni. Protestira, da bi se komi njegova hiša ali drügo imanje zaplenile, zato ka neje Jugoslovan, poleg mednarodnoga prava vsaki v vsakoj državi sme meti imanje. Obsodi na-meo, ka bi. prišo v Prekmurje guverner, šteri bi samo ter, plačo ljüdstva povekšavao, naj bodo delavna uradniki tű i naj bodo iz Prekmurcov vsi, ki so li sposobni. Luthar Adam. ev. pastir i drügi v guč segncjo: že jih tak preveč mamo, inda jih menje bilo. Govornik: zato- jih več, ka' zdaj nej notariušov, teh posle opravljajo oni. Končno je govornik glas zdigno ze hrome vojake i sirote vojaške zakaj ne dobijo podpore pa proso'naj najbolje posebnim občina da tečas, dokeč njej z interešom- držáva ite povrné, ka se za par tjednov zgodi.1 Župan iz Strehovec i drügi so proti predlog!. Dr. Verstovšek naznani, naj vsaka občina hrani, — to njej jí dužnost, — svoje sirote, hromi vojaki pa v kratkom dobijo vsi podporo.
Končno zahteva naj se ponarejene jez. za prave spoznajo, ljüdstvo kvarno biti ne sme, stržilo je državnoj novče-valnici svojo marho pa nešteri krive peneze dobili v Soboti od jugos-íovanske banke, nešteri vučitelj celo svojo plačo od teh, pa te penez neščo nazaj vzeti. Krivci naj se poiščejo, ki so banke ponarejene davali. Sever: majo vrednost, z té naj se plača kvarnim. Dr. Verstovšek: tožiti trebe i Sodnija prisodi, da banka mora božen penez nazaj vzeti. Napeto* Sagadin: Preiskava se je pri večih vršila i se še vrši pa akti so Že pri sodniji.
Luthar Adam, ev, pastir z Püconec omeni sledeče Zroke vsikdar se povekšavajoče nezadovoljnosti v Prekmurji: 1) ka so Vnogi izgnani vő iz Prekmurja ki bi Iehko tű bili, posebne vučitelje, stari izgnant, novih pa zd-
1920. marc. 28.
NOVINE
3
dosta nej; 2) penez nega ljüdstvo niti  teliko  nema,  da	bi si najpotreb-
küpiti,   zadruga  ma
60 milijon dohodkov v kratkom časi,
lüdstvo pa odati nikaj ne more pa 3) če ravno kaj oda, to je fal, küpiti pa mora vse drago; 4) šole so razbite, razbilo jih je vojaštvo, to pa popravljati nešče. — Sklene se, naj kvar po
  šolah država da popraviti. — Dr.
Verstovšek: Jugoslovani nikoga nesmo osmrtili, kak so to Madjari i drügi proti nam včinoli i nišče nam ne more voči vrči, ka smo nej milo postopali proti vsakomi, z vučitelmi mamo potrpljenje i smo je pozvali, naj se glasijo na slüžbo, če neso se šteli, mi nesmo krivi. I vi sami domači ste vučitele odslovili, šterih neste šteli meti.
(V zimi je bila tista seja i so kotrige sosveta ali ne dobilo pravočasno poziva, ali, ne mogle priti na sejo, na šteroj so vučitelje domači ne bili sprijeti. To se je prenaglilo i bi mogla biti revizija. Op. Ur.)
	  Sklep.
Dr. Vertovšek sklene zborovanje Zahvali se kotrigam za potrpljivost i sodelovanje v blaženost države i posebno Prekmurja. Zatem pohvali naše šolare štere je obiskao v Soboti na meščanskoj šoli i na gimnaziji, prosi uradnike, naj bodo potrpljivi z ljüdst-
  vom. ljüdstvo, pa náj ne zameri vse, da je, uradnik tüdi človek i če 100, 150 ljüdi na den terja od njega delo, ne čüda, če se včasih kaj razčemeri. Obeča, ka naše prošnje i zahteve predloži visokoj vladi i vse mogoče včini, da se poslühnejo. Prosi, naj potrpimo, vse dobro bo, celi svet je zburkan, zato ka ljüdstva veliki del nešče delati.
Civ. komisar se zahvali vladnomi zastopniki za trüd, celi sosvet pa navdüšeno da vdanostno izjavo do visoke vlade i z glasnimi „živio“ klici z naj popolnejšim vüpanjom razide, ka se razmere dobro bodo vredile v Prekmurji.
Dolnja Lendava.
Na ljübi slovensko-madjarski poziv župana g. Sever Božidara se je v D. Lendavi 1085 podpore nabralo na" Novine”. Gda br se za to požrtvovalnost iz dna srca zahvalo tak gorečemi začetnik! pobiranja kak vrlim darovnikom, si štem v dužnost, dvoje -Omeniti. 1) Dobrovóljrie dare vaše sem obrno za naše siromaške i pomoči jako potrebne prekmurske dijake, naj morejo svoje včenje dokončati; -2) Novine bodo v tistom pomirljivom dühi kak dozdáj iskalo sporazum doseči med vsemi narodnostne i velkimi ločinami v Prekmurji na najsta-rejšim i vsikdar varnom temelji, na podlagi krščanske ljübezni, štera vse ljüdi obsega i ob jemlje brez razlike
vere i narode, brez pogleda na prijatelstvo ali sovraštvo. V toj ljübezni vsi naši.
Sever Božidar, polgármester urnak sz!óvén-ina'gyarnyelyti kedves fcl-fiivására * 10§5 K sa jíósegély gyÖJt öšsze a NbVmc timü’ lapra D. |.én-dáVa-AlsOfendva Vátosában. Amidőn C7.cn áldöžatkészségért szivent mélyé-böl moudanék köszönctet ugy a gyiij-|és buzgö kezdeményeéöjének rami a j óakáró adákdíóktíhkj köteičšségemnek Ismeremi hdgy let doiögra rámutassak. T) Kedves ádörtványáikat Szegény 'če segélyre igen jásiprulö muráninoeni tanulóink feisegélyezésére. forditottam, fípgv' tánuimáriyaikat béfcjezfieksék; 2) A Novine czentul is abbatt az engesz-felékeny szeilemben, mint eddig log keresni' m e g e g y e z č š t létrehozni Müráninnen a ‘nemzetiségek és fele-kezetek között és pcdig a legrègibb és mindig biztos alapön, azon keresz-íény stürétett alapján, mely minden émberré kiterjeszkèdik és minden em-bcrt átölel, he.m tekintve hitet és netn-zetiséget, nem nézve baráíot. és ellen-ségeh E szeretetben mináenki a micnk.
Črensovci, 1920, marc. 19..
Klekl Jožef
vp. pleb. uradnik nyag. pléb. Novine Novin,	  szerkesztője
Zveza prekmurskih dijakov.
Na podporo naših siromaških t dijakov 'f so' darüvali: Ivan Šašelj, župnik, AdlešiČe 18 K, Levašič Verona z D. Lendave 20 K. Štimec Jürij, Sr. Bistrica 50 K- te D. Lendave v koronah: Sever Božidar, župan J 00, Gril . Dragotin, nadporočnik 20, Novak Franc, posestnik 8, Eppinger Sa-muel, tovarner 28, Ivanič Jürij, posestnik 8, Dolgos Mihael, trgovec 8, Paller Eugen, posestnik 8, Erményi Ivan, medičar 8, Mayer Edmund, vörar (urar) 8, Šchvvarz Mavro tovarnar 10, Szántó Riza, zasebnica 8, Neu-; bauer Ana, zasebnica, 8, Horvat Karol, živinozdravnik 8, Sándor Béla, bančni uradnik 8, Šchvvarz Arnold jsaromlinar 28, Arnstein Benc, trgovec 12, Halász Franc, gostilničár 16, Bader Herman trgovec 8, Pleischman Henrik, posestnik 8, Büchler Adolf, posestnik 20, Engèl Ludovik, knjigo-vodja % Révész Ludovik, krojač (szabój 7, Freyer Leopold, trgovec 8," Levasič Viktor, gostilničar
12, Flisar Števan, natakar 8, Beck Oskar, brivec 9, Tivadar Franc, trgovec 8, Elefant David, klepar 10, Fuss Nandor, lekarnar,
8, Weisz Leopold, trgovec 8, Ko-
kot Ivan, trgovec 8. Bienenfeld Adolf, tovarniški delavec 3, Markovič Henrik trgovec 3, Pollak Jožef, trgovec 38; Fuchs Koloman brivec 10, Stern Henrik posestnik 5, Pollak Emil ravnatelj posojilnice 28, dr. Józsa Fábian, zdravnik 10 kron. (Nadaljávanje.)
Dom i svet.
Jugoslavija. Narodno pred-stavníšivő * je od 17—‘ do 24. marca nej melo sej. Dela se za končetrijski kabinet, to je, ka bi tüdi drüge stranke prišle na vlado. Posebni Odsek razpravila Volilni red, to jé kak mo poslanec volili. — Da je predosta üradnikov, plač pa ne za nje, se njihovo število bo zmenjšaio. — Pokojnine' (penzijo) bodo znašále od 1. aprila naprej 200 dinarov mesečno. ustanovila še je 21. marca po celoj Jugoslaviji „Jugoslovanska Matica.« V Prekmurji je v D. Lendavi i Soboti ustanovljena. Namen drüštva je podpirati tiste Slovence, pač Jugoslovane, ki prek mej Jugoslavije živejo, naj se gospodarski kulturno (včenje) pozdignejo. Redne kotrige plačajo na mesec .eden dinar. — Regent se je zdrav povrno z KruŠevca v Belgrad. Amerikanski poslanik v Belgradi je posla! Hehry Bronow, naš v Rimi pri sv. Stolici pa dr. Lujo Bakotič.
Nemčija. Revolucija je pobita. Baron Lüítwitz Ja zvrpo Samomor (sterelo se):. Stara vláda je znova v Berlini. Namen revolucije je bio vpostaviti casarstvo. Boljševiki so neobhodno lovili v kolnih vodah revolucije, i so, se štele vlade polastiti a ne se njim tüdi posrečilo. Na stotina je mrtvih i ranjeníh.
Poljska. Železoičarska stavka (Štrajk) se je začela po celoj PoljSkoj.
Albanija. Atbanci So se v večih mesti uprli Italijanom, kak pri Foni i v Luriji.
4
NOVINE
1920. marc. 28.
Madjarska. Vlada je dala pred parlament postaviti pravdo, poleg Štere bo -Vogrske znova kraljestvo. Vlada seno odsemah tod! imenüvala kraljevska vláda. Lzišo je poziv na naročitev vojaškoga lista »Move« (Gent se.) Šteroga nam en je v narodnom dühi obdržati vojaštvo tak doma kak v zasédenom ozemlji. Župani Prekmurja so tüdi dobili po pošti té poziv.	
Glasi.
Visoki obisk. Obiskao je naše lepo Prekmurje, i poverjenik za uk i bogočastje, g. dr. Verstovšek Karol.. Müdio se je v Soboti, Beltincih, Črensovcih. Obiskao je tüdi v spremstvidr. Slaviča, prof. bogoslovja z Maribora, Civ. komisara, dr. Berbuča, Bračka, ravnatelja sobočke gimnazije i Urednika Novin, šolske sestre v Žižkih.
Na znanje—delavcom. Podpisani jparlerje naznanili) delavcom, naj ne hodijo na Madjarsko na deto tam ne dobijo zrnja. Naj .se pogodijo z nami na delo v Jugoslaviji, kje dobijo zrnje i jugoslovanske [leneze. Potrebüjemo jezeroste delavcov. Rajner Anton z Sobote, Šiftar Ferenc z Gornje Polane, Ž/5r/k Štefan, z Brada-novec.
Kí majo čiste peneze, naj se popaščijo ž njimi prek meje. Na Madjarskom je te dni bodo štemplani i 50% odračunali. To je od 100 koron se 50 koron odračunao Tih 50*/» ostáne na vojno posojilo. Naša oblast gotovo ne bo prehoda branila, ki ga v te. namen bo proso. Ne verno pa, če madjarska ne bo protistala. Bodobfo- pozvediš prlé. Čisti penezi se lehko v kaso denejo tam prek ali se dajo na akcije nove krščanske banke, štera se zdaj ustanavíja v Budapešti a vse vsaki na lastno odgovornost naj dela kak šče.
Poštne predge za vojaku v Soboti je meo o. Tomo jeznit iz Ljubljane. Pri toj priliki je bio gost sobočkoga esp.-pleb. i vikara g. Slepec Ivana.
Dar sv. Očé. Sv Oča so poslali v Beč na nuncijaturo teliko olja za dar, ka bo zadosta za vse cerkve nekdašnji Austro-Vogrske. Te olij je za krst, betežnike i firmo.
" izmenjave blaga z Madjarskov. Naša i madjarska Vlada sta se dogovorile da. si bodeta blago izmenjavale. Vüpamo se ka, g. Civ. komisar za Prekmurje tüdi sprosi to, kaj vsi Prekmurci tak dugo Ža zahtevamo.
Iz srca se zahvalim. Vsem drágim svojim častilcom, ki so me na god s svojimi srčnim! pozdravi obsipaH. Urednik.
Grad. Lani so naš vreli g. pleb. ustanovili v našoj cerkvi lepi pevske zbor. a sovražniki Materecerkve so ga razbili. Zdaj je znova vpostavljen i vsem farnikom na radost se milo razle-gajo po njem naše lepe Slovenske pesmi v cerkvi. Toga zbora več nikša sila ne razžene. P x Cena penez. En dolar košta idaj 1 ŠO K- 100 netnško-austrijskih kron se vzeme za 68 naših jugoslovanski!!.
Za siromake v D. Lendavo, v goré so plačali Novine g.: Sever Božidar, župan z D. Lendave zopet za dva siromaka, Rácz Ludovik,. kavarnar pa za ednoga. Devét üh je zdaj že dalo siromakov, v roke lepi prekmurski list. Desétera Čakamo.
Vkradnoli so v Črensovcih na farofi korčíč pšenice. Tolvajija se je odkrilo,
Petánci. Vozila sem se na Goričko. Prosimo vozni listek v Soboti. Da mi ga uradnik plačani z dinari Kronskimi. Penezi mi idejo nazaj, 1 čeravno ma več ménjših dinarskih bankovcov uradnik i čeravno je prosim, ne dá mi je. nego slabo Žigosane krone. Gda protestiram, mi odgovori : Kaj mam to dam i mogla sem vzeti, da je vožnja bila silna. V Šalovcih sam štela za te dobljene krone vozni listek küpiti, a načelnik postáje mi odgovori: odpüstite, ne smem jih sprijeti. — Ide tak tüdi ?
Čentiba. Zadnja nedeia 22. t. m. je bio pri nas shod Slovencov iz Čentibe,. Doline, Pince pa Treh mlinov. Prišlo je nad 300 lüdi. Govorili so g. nam Civ. kom. dr. Kočar in lendavski župan g. Božidar Sever od gospodarskih in drügih lüdskih zadevah...
Pošta.
Varga Fr. Küpšinci. Odposlao sem Vam Marijiniva Lista. Ste jihva dobili?
Ivanič Janoš. Nuskova. Vaš Marijin List je pri vašem g. kaplani. Jelenska, jürjenska fara pri njih najde svoje M. Liste.
Civilni komisar za Prekmurje v Murskoj
Soboti dneva 14. III. 1920.
Štev. 2413/20.
Razglas.
Zazavojoč se na svoj razglas od 25. januara 1920 št. 779. gledoč naküpitve ino izvoza živine z Prekmurja dam na znanje, da je prevzela Gornja radgonska gospodarska zadruga oziroma njene podrüžnice v Soboti, v dolnjoj Lendavi, na Cankovi i v Beltincih naküpüvanje belic, kür (perotnine) i drügih deželnih pridelkov po celom Prekmurji.
Imenüvana zadruga bo nastavila posebne küpce domačine iz Prekmurja, šteri so tüdi že prle tržili s temi pridelki t šteri bodo hodili od vesi do vesi v Prekmurji. Vsaki küpec se bode izkazal z posebnov
pravlcov s fotografijov izdanov od toga urada. Drüge peršone nemajo pravice nakupüvati teh pridelkov v v imeni imenüvane gospodarske
zadruge.
Plačüvale se bodo koliko mogoče visiko i dnevne cene, štere se pa ne mora naprej določiti, ar se iste zmerom preminjavajo.
Povdarja se izrecno, da nišče nej dužen odati svojega blaga imenüvanoj zadrugi, če se njemi ne zdijo cene primerne. Vsakomi na prosto dano, da oda svoje blago v obmeji obstoječih predpisov tüdi drügim küpcom.
M. Sobota, dneva 14. marc. 1920. Civilni komisar za Prekmurje: Berbuč s. r
Najnovejše.
Na udanostni pozdrav šteroga je poslal prekmurski sosvet na Njega Visočanstvo prestolonaslednika — regenta Aleksandra je prišel naslednji odgovor:
Beograd, dne 20. marc. 1920.
Berbuč civ. komisar
v Murski Soboti.
Iz vsega srca se zahvaljujem za pozdrav šteroga so mi poslali zastopniki Prekmurja
Aleksander.