emona proizvodnja trgovina turizem engineering glasilo delovne skupnosti podjetja emona Ljubljana Na 140 voliščih 5626 volilcev . Savski svet podjetja Je na svoji 20. redni seji •marca 1973 na osnovi Pooblastila 22 temeljnih panizacij združenega de-^ sklenil razpisati volitve c anov delavskih svetov in o anov komisij delavske ^ontrole v TOZD, članov ^°ra delegatov TOZD ter bora delavske kontrole Podjetja Emone. Volitve so 1'o razpisane za 2. april '973 med 7. in 18. uro. namestnikov in 11 članov delavske kontrole podjetja. Delavski svet je na 20. redni seji imenoval volilno komisijo z nalogo, da koordinira priprave in potek volitev, zbiranje podatkov o volitvah v TOZD in da pripravi poročila o volitvah. 2a volitve samoupravnih rganov in organov delav-e kontrole je delavski li^et Podjetja določil 25 vo- vil0 enot. Glede na šte- zaposlenih in v so- ?!a®iu z vsemi predstavni-delavskih svetov TOZD l.! njihovimi namestniki je 0 določeno število čla-! Ji delavskih svetov v ter skladno z dolo-^ 1 114. in 138. člena sa-v°PPravnega sporazuma, ■ 'hm 75 članov zbora de-9at°v TOZD, prav toliko Volilna komisija je ugotovila, da so volitve v 22 TOZD potekale normalno, v treh TOZD, in sicer v Gozdarstvu Mengeš, Perutnini Zalog in Trgovskem obratu Koper volitve niso bile izvedene ali samo delno. V Trgovskem obratu Koper so volili člane delavskega sveta TOZD in komisijo delavske kontrole. V TOZD Gozdarstvo in Perutnina volitve sploh niso bile izvedene. V zbor delegatov TOZD so bili izvoljeni: Nemec Franc Klarič Fabijan Maček ing. Olga Erker Jakob Člani: 63. Butinar Adela Kocjančič Rudi Slodnjak Marija 1. Jeraj Alojz 64. Ažman Antonija Kocjančič Rudi Starin Ana 2. Lekan Stane 65. Bračika ing. Milan Škvarč Peter Danjelič Milojka 3. Lemut Alojz 66. Zupančič Milica Vehar Jože Košuta Ivan 4. Pentek ing. Jože Bernard Janez Rovšček Vida 5. Zalokar Franc Namestniki: Bešter Franc Rodošek Štefanija 6. Ros Janko Škafar Štefan Rojec Feliks Opsenica Anka 7. Groznik Pavel Lužovec ing. Jože Toni Jaka Letnik Nada 8. Nastran Ivan Štepec Alojz Marentič Jože Fekonja Avgust 9. Korbar Boštjan Čandek ing. Alojz Berdajs Darinka Gorenšek Slavica 10. čertanec Dušan Lukman Rafael Cvelbar Jože Longo Ivan 11. Kranjc Anton Bajt vet. Gregor Pogačar Meri Brožič Viktor 12. Pušenjak France Hren ing. Janez Lah Srečko Adam Marija 13. Kovič Jože Grošelj Primož Burazin Kaja 14. Ponikvar Mitja 15. Rahne Anton Galjot Anton Turkovič Marija Nadaljevanje i Skupno je bilo 140 volišč, udeležba volilcev pa je bila naslednja: tozd število prNl. - Jedelstvo-govedoreja h °zdarstvo p^ibereja Ihan ^ rutnlna Zalog To°Perac^a Ljubljana i/arna močnih krmil Tr!3na 'ndustrija Zalog |9°vina na veliko JSmarket . r\o|, SP9errT1arket Ljubljana Ma|-rmarket 0sijek °Prodajna mreža ]•,. ^^bljana /\I avski obrat Koper Zjj °merc Tolmin anja trgovina Ljubljana HQ;lr)eering Ljubljana H®] Slon Ljubljana Not i Ftiv'era Portorož Nn^ Flavija Maribor C vV,ropa Celie ^drn v a B,ed Čateške toplice Bernardin v izgradnji C^°Ur Ljubljana XbtC- ^uuijana '-^^l^zadeve Ljubljana KuPaj volilnih Skupno Odstotek upravi- čencev glasovalo udeležbe 270 259 95 102 100 98 721 544 75 101 94 93 454 366 82 606 486 80 521 457 87 283 242 94 150 143 95 1356 1232 90 (107) (98) (91) 366 337 92 248 215 86 22 21 100 208 171 82 186 159 85 159 130 81 68 62 90 36 32 89 170 162 95 10 10 100 108 101 93 340 303 89 6485 5626 89,59 16. Pozaršek Franc 17. Perčič Jože 18. Remec Jože 19. Škoberne Anton 20. Mihajlovič Ivica 21. Vidrih Anton 22. Toni Stane 23. Sivka Tončka 24. Popit Olga 25. Dorič Franjo 26. Lišnjič Nada 27. Vrabac Stanko 28. Žunko Franc 29. Faleskini Marija 30. Topolinjak Gizela 31. Brkič Milan 32. Kutin Lado 33. Uršič Rok 34. Dovjak Boža 35. Pirnat Marija 36. Marc Stane 37. Dolinar Franc 38. Jelenc Jože 39. Jenko Uroš 40. Jošt Franc 41. Košorok Polde 42. Strajner Anton 43. Čendak Vinko 44. Merše Ivana 45. Legat Iztok 46. Kovačič Anton 47. Šabeder Berta 48. Lipovnik Adolf 49. Bremec Alojz 50. Lotrič Tone 51. Slemenšek Fanika 52. Muhič Franc 53. Planinc Tončka 54. Pristavec Janez 55. Brod Adi 56. Butara Zlata 57. Franovič dr. Anton 58. Piry Branimir 59. Gorjan Dare 60. Vujoševič Marina 61. Zabukovec Rozi Nadaljevanje s 1. str. Suhor Helena Delja Andrija Iskra Angelca Ogorevc Martin Brilej Jože Križanič Branko Kokalj Tatjana Cigoj Jelka Pavlič Vladimir Vodeb Peter Lampič Slavko Novak Nada Senožetnik Jože škorja Jože Petrovič Janko Murko Nikolaj Rupreht Brigita Lesjak Franjo Magolič Vera kontrole podjetja so bili izvoljeni: TOZD Alpkomerc Tolmin TOZD Prašičereja Ihan TOZD Mesna ind. Zalog TOZD Hotel Riviera Portorož TOZD Maximarket Ljublj. TOZD Globtour Ljubljana TOZD Trgovina na veliko TOZD Hotel Slon Ljubljana TOZD Zunanja trgovina TOZD Maloprodajna mreža Emone Ljubljana TOZD Tovarna močnih krmil V odbor delavske Cuder Jurij Dokl Rudolf Djurica Obrad Galjanič Anton Grčar Marija Jarc Slavica Kori at Edvard Kovačič Andrej Linzner Miljenko Pašič llija Pivač Ramo Razen nekaterih izjem so bile kandidatne liste odprte, to pomeni, da je bilo več kandidatov, kot so jih volili. Volilni upravičenci so torej imeli možnost izbire. Skupno je bilo 776 kandidatov, volili pa smo jih 595. Iz seznama članov zbora delegatov TOZD je razvidno, da so v ta organ vključeni skoraj vsi novi delavci in ne že dosedanji člani delavskega sveta. Po določilih drugega od- stavka 4. točke 132. člena samoupravnega sporazuma delavskih svetov niso volile tiste TOZD, kjer kolektiv ne šteje več kot 50 članov, to so Engineering, Hotel Vila Bled in Hotel Bernardin v izgradnji. Te TOZD so volile predsednike delovne skupnosti in namestnike predsednikov. Ostale TOZD pa so volile delavske svete s številom, skladnim s sklepom 20. redne seje delavskega sveta podjetja. Skupaj je torej Izvoljenih: 66 članov zbora delegatov TOZD 60 namestnikov članov zbora delegatov TOZD 11 članov odbora delavske kontrole 333 članov delavskih svetov TOZD 125 članov komisij delavske kontrole Člani zbora delegatov so na svoji 1. seji 20. aprila 1973 imenovali kolegijske izvršilne organe, In sicer: — odbor za razvoj In organizacijo ter gospodarske in finančne zadeve — odbor za delovna razmerja, sistem nagrajevanja, družbeni standard In socialna vprašanja. Odbor za razvoj in organizacijo ter gospodarske In finančne zadeve sestavlja 22 članov in prav toliko njihovih namestnikov: Peterlin Ing. Franc, (Orehek Mavricij) — Poljedelstvo-govedoreja Domžale Škerjanc Minka, (Krivec ing. Lucijan) — Prašičereja Ihan Hren ing. Janez, (Homan Božidar) — Kooperacija Ljubljana Gederer Janez, (Kranjc Anton) — TMK Ponikvar Mitja, (Kovič Jože) — MIZ Zalog Intihar Anton, (Mekine Ivan) — Trgovina na veliko Vidrih Anton, (Korošec Viktor) — Maximarket Škufca Vinko, (Lah Srečko) ■— Supermarket Ljubljana Rimač Zvonko, (Marjaševič Božo) — Supermarket Osijek Smoljan Anton, (Colja Emil) — Maloprodajna mreža Emone Ljubljana Brkič Milan, (Uršič Rok) — Alpkomerc Tolmin Dolinar Franc, (Korošec Marija) — Engineering Ljubljana Novak dr. Jože, (Marc Stane) — Zunanja trgovina Arhar Gizela, (Jankovič Emil) — Hotel Slon Ljubljana Adam Marija, (Šturm Palmira) —• Hotel Riviera Portorož Turk Ivo, (Rupreht Brigita) ■— Hotel Slavija Maribor Hrovatič Slavko, (Kos Elica) — Hotel Evropa Celje Ažman Slavica, (Husar Vinko) — Hotel Vila Bled Butara Zlata, (Ereš Vida) — Zdravilišče čateške toplice Gorjan Dare, (Brilej ing. Jože) — Hotel Bernardin v izgradnji Štirn Jurij, (Pavli Vladimir) — Globtour Ljubljana Blaha Miran, (Brišnik Vlado) — Skupne zadeve Ljubljana Predsednik odbora je Blaha Miran, njegov namestnik pa Intihar Anton. Odbor za delovna razmerja, sistem nagrajevanja, družbeni standard In socialna vprašanja sestavlja 22 članov in prav toliko njihovih namestnikov: Muck Ing. Oto, (Kozin Peter) — Poljedelstvo-govedoreja Domžale Zalokar Franc, (Čandek ing. Alojz) — Prašičereja Ihan Groznik Pavel, (Culk Franc) — Kooperacija Ljubljana Nemec Franc, (Maček Olga) — TMK Ljubljana Ferjančič Olga, (Rahne Anton) — MIZ Zalog Delorenzo Robert, (Bolta Franc) — Trgovina na veliko Grčar Marija, (Kastelic Majda) — Maximarket Ljubljana Kratochvvil Marija, (Tušar Marija) — Supermarket Ljubljana Lišnjič Nada, (Marjaševič Božo) — Supermarket Osijek Golobič Valerija, (Jaklič Marija) — Maloprodajna mreža Emone Ljubljana Rot Andrej, (Leban Albin) — Alpkomerc Tolmin Kramar Anton, (Jelenec Jože) — Engineering Ljubljana Kurnik Viktor, (Filipič Janez) — Zunanja trgovina Pogačnik Stane, (Gorenšek Slavica) — Hotel Slon Ljubljana Knafelc Magda, (Legat Iztok) —• Hotel Riviera Portorož Cvirn Petra, (Kolar Boris) — Hotel Slavija Maribor Lotrič Tone, (Žerdoner Marija) — Hotel Evropa Celje Muhič Franc, (Bratina Beno) — Hotel Vila Bled Regovič Ignac, (Iskra Angela) — Zdravilišče čateške toplice Vujoševič Marina, (Križanič ing. Branko) — Hotel Bernardin v izgradnji Mežnar Miro, (Cigoj Jelka) — Globtour Ljubljana Golob Avgust, (Rems Edvard) — Skupne zadeve Ljubljana Predsednik odbora je Kramar Anton, njegov namestnik pa Pogačnik Stane. Zbor delegatov TOZD je imenoval tudi komisijo za pripravo splošnih aktov podjetja in za spremembe ter dopolnitve samoupravnega sporazuma, predsednik je Tomaž Milan, njegov namestnik pa Velikonja Janko. Sestava komisije je naslednja: Kozin Peter, (Peterlin ing. Franc) — Poljedelstvo-govedoreja Domžale Bajt Gregor, (Milavec Stanko) — Prašičereja Ihan Groznik Pavel, (Kranjc ing. Anton) — Kooperacija Ljubljana Nemec Franc, (Kropivšek Metod) — TMK Ljubljana Demšar Stane, (Furlan Franc) — MIZ Zalog Tomaž Milan, (Poljak Elvira) — Trgovina na veliko Vidrih Anton, (Kačar Drago) — Maximarket Ljubljana Erkar Marica, (Zajc Malči) — Supermarket Ljubljana Sudar Duka, (Grubač Stanko) — Supermarket Osijek Erker Jakob, (Pilih Dragica) — Maloprodajna mreža Emone Ljubljana Bizjak Renato, (Rot Andrej) — Alpkomerc Tolmin Jelenec Jože, (Mak Slavko) — Engineering Ljubljana Dreflak Franc, (Pirnat Marija) — Zunanja trgovina Skrt Franc, (Nograšek Cvetka) — Hotel Slon Ljubljana Trnovec Mitja, (Čandek Vinko) — Hotel Riviera Portorož Uršnik Sonja, (Lipovnik Adolf) — Hotel Slavija Maribor Lotrič Tone, (Žerdoner Marija) — Hotel Evropa Celje Gros Janez, (Pristavec Janez) — Hotel Vila Bled Regovič Ignac, (Tomše Milica) — Zdravilišče čateške toplice Piry Branimir, (Kokalj Tatjana) — Hotel Bernardin v izgradnji Skledar Fred, (Klobučar Franc) — Globtour Ljubljana Velikonja Janko, (Hočevar Boštjan) — Skupne zadeve Ljubljana Predsednik zbora delegatov TOZD podjetja Emona M Jože PENTEK Družbeno politične organizacije podjetja so na podlagi predhodne temeljite razprave zboru delegatov predlagale kot kandidata za predsednika zbora delegatov TOZD podjetja tovariša ing. Jožeta Pentka, pomočnika direktorja TOZD Prašičereja Objavljena kandidatna lista za samoupravne organe TOZD za skupne zadeve Volišče v Mesni industriji Zalog Ihan, za njegovega namestnika pa tovariša Frt nja Pozarška, direktor^ sektorja III v TOZD trgovine na veliko. V imenu Sveta ZK Emf ne in sindikalne konference podjetja je predlog na'1' zočim podal novi sekretar ZK v Emoni tovariš Franc Žunko. Poudaril je, da kan-didata izpolnjujeta vse p° goje in zahteve za pred sednika oz. namestnik8 najvišjega samoupravne?!8 organa v podjetju, član' zbora delegatov so se soglasno odločili za predlo!! tovariša Žunka. Torej \l novi predsednik zbora d8" legatov podjetja Emona variš Pentek ing. Jože, & mestnik predsednika pa '\l tovariš Franc Pozaršek. Ha-Ha! Znana filmska igralk8 Joan Cravvford je na vaj1 igrala zelo slabo. Ko Je besni režiser videl, da se igralka v novi vlogi n6 znajde, je začel vpiti: »Popolnoma zanič! ^ ne razumete svojega po^ žaja? Ljubimec vas je pustil. Kako to, da ne ^ ste, kaj naj storite?« Joan, ki je bila znaO8 lahkoživka, se veselo a3 smeje in odgovori: »VeO1, vem! Najti si moram dr11 gega!« Duhovitemu satiriku Gjj' golju je v družbi posta'8 slabo. »Hitro, hitro, pomagaj*8 mu!« je vzkliknila gosP^ dinja, »dva moža naj P. držita, eden pa naj mu ^ je žganje v usta!« j »Ali bi me ne mo98 eden držati in dva vl^, ti?« je šepetaje vpra3 Gogolj. Skladatelj in dirig«; Gustav Mahler se je sel nad fagotistom: boste tako igrali, ne b° prijatelja!« . »Saj tudi nočem,« je vrnil godbenik Mahi6** »glede prijateljev sem 1 1 lo izbirčen!« Skupni sestanek za člane organov delavske kontrole bi se natančneje se-znanilj 2 nalogami in prisojnostmi pri svojem de-u- so se člani organov de-'avske kontrole zbrali na skupnem sestanku 19. apri-a 1973. Uvodno besedo je Podal tovariš Mitja Švab, Predsednik komisije za samoupravljanje republiškega sveta Zveze sindikatov biovenje. Delavska kontrola je na !'avni podjetja formirana odbor delavske kontro-e' ki je organ celotne dem/ne skupnosti Emone, v , ^D pa so komisije de-Havske kontrole kot organ '•siovne skupnosti TOZD. dbor delavske kontrole ,.teie 11 članov, katere vodo vsi člani delovne skup-Posti Emone za dobo ene- 9a leta. Odbor se je že se-a na 1. seji in izvolil Predsednika. Na predlog ružbeno političnih organi-acij je izvoljen za pred-aednika tovariš Mija Pašič, a njegovega namestnika pa tovarišica Marija Grčar. Komisije delavske kon-role v TOZD štejejo po 5 0 9 članov, ki jih volijo Pelavci TOZD. Kakšne naloge in pri-°jnosti imajo organi de-avske kontrole po samo-Pravnem sporazumu? 1. da kontrolirajo izvajanje splošnih predpisov, samoupravnih aktov podjetja in TOZD, sklepov samoupravnih in izvršilnih organov ter uveljavljanje načel, ki jih posredujejo družbeno politične skupnosti z resolucijami in priporočili; 2. da nadzorujejo, ali se uveljavljajo in razvijajo v podjetju in TOZD samoupravni odnosi in pravice delavcev glede samoupravnega organiziranja in razpolaganja s sredstvi in rezultati njihovega dela; 3. kontrolirajo, ali izvršilni organi in delavci opravljajo svoje funkcije vestno in skladno s koristmi podjetja in TOZD tako, da se bo nenehno krepil ugled podjetja; 4. da nadzorujejo, kako se v delovni skupnosti razvija čut solidarnosti, medsebojne povezanosti in odgovornosti in da posamezniki in organi podjetja poleg formalno pravnih predpisov upoštevajo tudi splošne moralno politične norme; 5. opravljajo druge vrste kontrol in nadzora, ki jim ga narekujejo praktične potrebe. Kontrola kot organiziran vpogled v dogajanja v delovni organizaciji, v tovarni, podjetju ali ustanovi, je splošno sprejet princip politične akcije vsake družbene grupacije. V tem smislu ima družbena kontrola splošen pomen. Konkretna vsebina in tudi oblike pa so odvisne od družbeno ekonomskih odnosov. V pogojih kapitalističnih proizvodnih odnosov žele delavci doseči vsaj nadzor nad uresničevanjem pravic do današnjih prizadevanj sindikatov, da bi zagotovili delavcem vsaj delen vpogled v delitev profita in še zlasti kontrolo nad tistim delom, ki je namenjen za razširjeno reprodukcijo. Kontrola ob prevzemu oblasti je pogojena z odločilnim vplivom nastajajoče države delavcev na vsa družbena in gospodarska dogajanja. Organizator kontrole je država in izvajajo jo njeni organi. Samoupravljanje ni združljivo s klasičnimi oblikami in vsebino delavske kontrole. Samoupravna delavska kontrola ni novim odnosom niti nadrejena niti podrejena funkcija samoupravljanja. Namen delavske kontrole je ena od funkcij uresničevanja samoupravnih produkcijskih odnosov. Ne gre za novo stvar, gre za nalogo organiziranih političnih sil, da kontrolo dosledno in brezkompromisno uveljavljajo in razvijajo na samoupravnih osnovah. V samoupravljanje integrirana kontrola pomeni kontrolo vseh nad uveljavljanjem novih družbenoekonomskih odnosov, kontrolo nad reprodukcijo in razpolaganjem z rezultati živega in minulega dela. Razvoj samoupravljanja v 20 letih je pokazal, da je učinkovitost odvisna tudi od ustrezne organiziranosti. Organizacija in organi kontrole morajo omogočiti vsem delavcem kontrolo, torej jim morajo ponuditi tiste podatke, ki bodo pomembni za ocenjevanje uspešnosti gospodarjenja, dobrega ravnanja z obratnimi in osnovnimi sredstvi, racionalnosti pri uporabi namenskih sredstev, zakonitost v odnosih iz delovnih razmerij itd. Seveda je tudi obratno, da ima vsak »kontrolor« pravico in dolžnost iniciative, če ugotovi, da se katerikoli odnos oddaljuje od sprejetih samoupravnih in družbenih norm. Organi kontrole so samostojni pri svojem delu v skladu s pravicami in dolžnostmi, zapisanimi v splošnih aktih in pravilih. Njihovo delo je javno in dostopno vsem delavcem. Samostojnost organov kontrole se kaže tudi v pravici iniciative, v pravici angažiranja strokovnjakov in služb za pripravo ocen, dostopni morajo biti vsi dokumenti o poslovanju TOZD. Organi delavske kontrole imajo pravico iniciative tudi navzven, vendar mora delavski svet prej vedeti in ne potem, kakšne ukrepe ali zahteve naslavlja kontrola na zunanje organe (SDK, inšpekcije, tožilstva itd.). Neposredno obračanje navzven je možno šele takrat, ko notranji organi ne bi podvzeli predlaganih ukrepov ali postopkov. Sankcije za kritiko neustreznih samoupravnih odnosov in odločitev bomo preprečevali za vse člane različnih organov in za vse samoupravljalce sploh, če bomo najostreje kaznovali tiste posameznike ali skupine, ki bodo zaradi kritike izvajali sankcije nad posamezniki ali nad skupinami delavcev. Samoupravni kontrolni organi praviloma ne morejo sami izrekati kazni niti organom niti posameznikom. Svoje ugotovitve bo moral organ kontrole ures- ničiti preko zborov delavcev ali preko delavskega sveta. Kontrola mora biti praktična, torej uporabna, priročna in taka, da bo gradila na dejstvih, biti mora učinkovita, torej dosledna, brezkompromisna in odločna. Kaj kontroliramo? Predvsem moramo organizirati kontrolo nad dohodkom, ki je namenjen za enostavno ali razširjeno reprodukcijo. Gre torej za kontrolo nad tem, kaj se dogaja z rezultati živega in minulega dela. Tudi pri stroških bo kontrola neizogibna. Dosledno izpeljana kontrola dohodka podjetja na drugo mesto preprečevanje ekscesov (okoriščanja, prisvajanja, korupcije itd.). Središče vsebine dela kontrolnih organov in delavske kontrole sploh je kontrola nad gospodarjenjem in kroženjem »presežnega« dela. V ta okvir sodi tudi kontrola uresničevanja samoupravno sprejetih norm, kontrola sklepov ter njihove skladnosti z določili samoupravnih aktov. Tudi kontrola postopkov in odločitev s področja delovnih razmerij so pravice, ki počivajo na delu in ustvarjanju presežnega dela. Obsežen spisek nalog bodo v učinkovito in praktično kontrolo izoblikovale izkušnje. Deset uspešnih let sektorja III TOZD trgovine na veliko » P*5 desetletnici ktorja lil v temeljni “Alzaciji združenega c v9°vine na veliko bi r kratkih obrisih priki u v°j tega sektorja anovitve do danes. f_ desetimi leti je p piiran oddelek pri bi v Obrani v Kersnikovi u edanjih prostorih Suj - arketa. Takrat je Prpt ^0 - — - - - w » J — »»v. I na področju sadja in ,. Jave ter pijač delo\ 8ai?e'0 maJbnem p J J® bil takratni prc 190 starih m |e ■ Oddelek sadje — Java, kasneje formi £laS'0V.a*n'ca’ se ie z d® oo JO £. lai ®k'm kolektivom a ^ zelo g0j. Pod zelo težkimi SJ ' v kletnih prost cj0° 2ačeli s primitiv Če|i°revaniem banan. |0J SfT1o poleg oskrbe tUcj|Odain0 mreže Preht oJ.2 grosistično proi Pl . "m kupcem v Ljul n dtugod. tp'^gradnjo Supemu se preselili v Ra šmartinski. a so bila za to fc0rna. sai i® - Vg1 ■ mesecih tenn 32 °C, v zirr pa se je spi ii m kC.d° —15 »C. Imeli 'J 'zredno te/avn lovne pogoje, izredno visok odstotek kala in gnila-di. Deležni smo bili mnogih kritik. Kljub temu pa se je poslovnica razvijala in dosegala vedno boljše finančne rezultate. Zaradi hitrega razvoja lastne prodajne mreže in vedno večjega kroga kupcev sem predlagal generalnemu direktorju in takratnemu kolegiju, da je treba nujno začeti z gradnjo skladišč in hladilnice. Kljub odporu nekaterih članov kolegija je naš predlog zmagal. Tako smo začeli z načrti za gradnjo. Leta 1969 je kak mesec pred otvoritvijo v hladilnici izbruhnil požar, ki so ga zakrivili izvajalci del. Velika škoda je otvoritev preložila še za eno leto. Dokončna preselitev je bila leta 1970. Eno leto pred otvoritvijo hladilnice smo sprejeli mlad kader: inženirje agronome , kmetijske tehnike. Spoznali so način poslovanja, tehnologijo skladiščenja blaga, pakiranja. V tem razdobju smo napravili nešteto reorganizacij in prišli do takšne organizacije, ki najbolj ustreza našim potrebam In zahtevam. Sektor je razširil poslovanje po vsej državi. Pred osmimi leti je začel sklepati enoletne in dolgoročne pogodbe z jugoslovanskimi proizvajalci, čvrste pogodbe dajejo garancijo dobre preskrbe naše mreže in ostalih kupcev. Sektor III se organizacijsko deli na: — poslovnico A, — poslovnico B in — poslovnico C. Sektor v celoti oskrbuje našo mrežo s sadjem, južnim sadjem, zelenjavo, alkoholnimi in brezalkoholnimi pijačami ter pakiranim blagom. Ima tudi dolgoročne pogodbe za preskrbo maloprodajne mreže širom države. Z maloprodajno mrežo smo dosegli zelo dobre, iskrene odnose, razlog za to pa je popolnejša oskrba, ne glede na rentabilnost nekaterih artiklov. Velik napredek je dosegla tudi poslovnica pijač. Skupno z vodstvom maloprodajne mreže smo določili asortiment in s tem dosegli večjo ekonomiko poslovanja. Tudi na področju alkoholnih in brezalkoholnih pijač imamo sklenjene dolgoročne pogodbe. .................. IM.............................. Udeleženci seminarja za sindikalne delavce v Emoni so se zbrali v Škofji Loki Uspeli smo tudi s prodajo sadja za predelavo, kar omogoča finančne kompenzacije, to pa je v današnji finančni situaciji zelo dobrodošlo. S pakiranjem sadja in zelenjave se razvijamo že v pravo industrijo. Z novim strojem bomo lahko zapolnili še nekatere vrzeli. Naši kupci si želijo čim več pakiranega blaga. Zaradi premajhne kapacitete strojev ne moremo zadovoljiti vseh potreb. Prepričani smo, da bomo v šestih mesecih lahko zadostili vsem željam kupcev. Po pripojitvi dela sektorja II Mesni industriji Zalog in drugega dela sektorju lil nameravamo to dejavnost razvijati in razširiti izbor delikatesnih proizvodov. O poslovanju z južnim sadjem in uvoženimi pijačami smo se sporazumeli s TOZD zunanja trgovina. Postali smo servis prodaje teh artiklov v celoti, ne glede na tržno situacijo. Trdim, da je ta popolni servis dal odlične rezultate. Odnosi s to TOZD kot tudi s TOZD maloprodaje so res odlični ter dajejo garancijo nadaljnjega razvoja. Pripominjam, da smo zaradi izredno dobrih odnosov s oroizvodnio širom Jugoslavije, z maloprodajno mrežo Emone in TOZD zunanja trgovina postali pomemben faktor v tej specializirani stroki, saj nas dajejo za zgled v Jugoslaviji. Kot specifična dejavnost sadno-zelenjav-ne stroke in pijač, smo postali med največjimi podjetji v državi. Smo na prvem mestu v Sloveniji In na drugem mestu v Jugoslaviji. Po realizaciji v letu 1972 smo na drugem mestu v TOZD trgovine na veliko, po dohodku pa na prvem mestu. Tudi količinski promet je pri sadju, zelenjavi, Nadalievanie na 4. str. Deset uspešnih let sektorja III TOZD trgovine na veliko Obliko dopolnilnega izobraževanja priporočamo Nadaljevanje s 3. strani alkoholnih in brezalkoholnih pijačah velik. Pred desetimi leti smo začeli z devetimi ljudmi in z začetnim prometom 190 starih milijonov. Ob tej priliki čestitam vsem, ki so teh deset let v sektorju in jim izrekam vso zahvalo za trud in sodelovanje. Vsem ostalim članom se zahvaljujemo za prizadevnost in trud, da smo uspeli doseči takšne zadovoljive rezultate. Vodstvu podjetja in predvsem samoupravnim orga- nom podjetja in TOZD trgovine na veliko najlepša hvala za razumevanje in podporo v najtežjih časih razvoja našega sektorja! Če želijo, si člani kolektiva Emone lahko ogledajo poslovanje in delovne prostore sektorja III na šmar-tinski. Želimo, da se naši poslovni odnosi razvijajo v združenem podjetju še bolj zadovoljivo kot doslej! Lep pozdrav! Franc Pozaršek direktor sektorja III Mladinski aktiv »Riviera« Portorož je organiziral skupno z Osnovno organizacijo ZK v podjetju in z Delavsko univerzo »Ivan Regent« Koper predavanja o samoupravljanju. Ta predavanja so enkrat tedensko v konferenčni dvorani hotela. Zelo zanimive teme, ki so si jih izbrali mladinci sami so: 1. Kaj ovira in kaj pospešuje samoupravljanje 2. Poslanstvo in vloga ustavnih amandmajev 3. TOZD 4. Kako naj v samoupravljanju sodeluje vsak delavec itd. Na pobudo in obenem prošnjo mladih iz Riviere je Delavska univerza organizirala brezplačna preda- vanja vsak četrtek popo1 dne. Posebno pohvalo K služita tov. Elza KRŽIč i' Marija VOGRIČ, ki st vodji te vrste izobraževs ne oblike v delovnih org* nizacijah. Da so teme rtf zanimive, vidimo iz obši1 nih razprav ter vedno vet jega števila udeležence’ na predavanjih. Maks Furla( Razporeditev delovnega časa in produktivnost Težiti bi morali k celodnevnemu delavniku in ne k še zgodnejšim jutranjim uram Obravnava in razpisana anketa o spremenjenem delovnem času v TOZD za skupne zadeve je v podjetju sprožila vrsto komentarjev, mišljenj in kritik. Trdim, da je treba k vprašanju razporeditve delovnega časa pristopiti veliko bolj seriozno. Pri tem ne smemo upoštevati samo ozkih interesov posameznikov, ampak predvsem odnose do ostalih TOZD v sklopu Emone, zunanjih poslovnih in drugih partnerjev v Sloveniji in Jugoslaviji ter seveda tudi odnose do dela z inozemstvom. Vsekakor pa ne moremo in ne smemo zanemariti inozemskih in jugoslovanskih študij o vplivu delovnega časa na produktivnost in učinkovitost dela. Izhajajoč iz tega osnovnega parametra lahko ugotovimo, da imajo v večini evropskih držav, tako na zahodu kot na vzhodu, delovni čas razporejen preko celega dneva z začetkom med 8. In 9. uro zjutraj in zaključkom med 17. in 18. uro. Vse te države so se opredelile za tak delovni čas zato, ker so upoštevale človekove sposobnosti za doseganje največjih delovnih učinkov preko dneva. Ne bom se zadrževal pri strokovnih analizah in študijah, ki so bile izdelane tudi v Jugoslaviji, omeji! se bom le na nekaj osnovnih načel: 1. Delavčeva sposobnost v zgodnjih jutranjih urah je omejena, ob šestih zjutraj je še zaspan in zato je efekt dela manjši. 2. Naša težnja bi morala biti usmerjena tako, da bi tudi v Jugoslaviji vsaj postopoma prešli na celodnevni delavnik. V prihodnjih letih bi morali začetek delovnega časa pomikati od 6. na 7. uro, od 7. na pol 8. uro itd., dokler ne bi dosegli normalnega toka delovnega časa, preizkušenega v tujini. 3. S tako postopno usmeritvijo bi prav tako postopoma dosegli spreminjanje ostalih pogojev, ki spremljajo delavca v njegovem vsakodnevnem življenju, na primer: dnevno podaljšanje varstva za predšolske otroke, celodnevno varstvo za šoloobvezne otroke, urejanje družbene prehrane v podjetjih ali specializiranih gostinskih obratih, prilagajanje vseh vrst prireditev in tudi televizijskega programa na kasnejši čas itd. Za dosego teh ciljev smo nekaj že storili — v večini občin so sprejeli samoprispevke za izgradnjo AFORIZMI Zamrznjeni osebni dohodki pridejo prav ljudem v toplih krajih. Poezija golega telesa se začne, kadar lačen poet slači družbo, da ne bi hodil bos. Tudi pošteni ljudje so naprodaj, samo pošteno jih moraš plačati. Kdor hoče v družbi ugajati, naj ve, da bo moral sprejemati nauke o mnogih stvareh, ki jih pozna, od ljudi, ki o njih nimajo pojma. Trajanje naših strasti je prav tako malo odvisno od nas, kakor trajanje našega življenja. Nič velikega se na svetu ne more narediti brez »trasti vrtcev in šol, delovne organizacije usposabljajo in modernizirajo obrate družbene prehrane za nudenje toplih obrokov, ki se z veljavnimi zakonskimi določili tudi regresirajo. Kot sem že omenil, bi se morala TOZD za skupne zadeve prilagoditi potrebam in delovnemu času drugih TOZD iz sfere proizvodnje, trgovine, turizma in gostinstva, zlasti pri slednjih je delovni čas v razkoraku s predlogom TOZD za skupne zadeve. To je samo nekaj misli in skromen prispevek k sproženi javni razpravi o spremembi delovnega časa v TOZD za skupne zadeve, ki pa naj bi pri končnem odločanju spodbudile k razmišljanju o perspektivah in širših aspektih po- mena razporeditve delovnega časa. Iz temeljnega izhodišča povečevanja produktivnosti in boljšega izkoriščanja delovnega časa bi morali težiti k podaljševanju delavnika in ne obratno. Vse to učinkuje tudi na sproščanje človeških sil pri stabilizaciji našega gospodarstva, s čemer je posredno povezano povečevanje osebnih dohodkov zaposlenih. Iz vsega tega, kar sem navedel, torej sodim, da izid ankete za delovni čas od šestih do pol treh ne ustreza nobenemu faktorju za dosego opisanih ciljev. Bilo bi primerneje razmišljati o delovnem času od sedmih do treh in ne obratno. Ljubo Filipan pomočnik gen. dir. Zamrznitev na nizkem poprečju Člani osnovne organizacije Zveze komunistov TOZD trgovine na veliko so se sestali dne 5. aprila 1973 in razpravljali o vlogi ZK pri uresničevanju ustavnih dopolnil in samoupravnega sporazuma. Tovariš Marko Potokar je uvodoma opozoril na nekatere posebnosti samoupravnega sporazuma. Prisotni so se posebej zanimali za namen, pomen delavske kontrole ter za njen način dela. Delavska kontrola bo ugotavljala nepravilnosti v izvajanju samoupravnega sporazuma, pri delitvi dohodka in štednji sredstev, pri delu vodilnih kadrov. Ugotovitve bodo komisije delavske kontrole posredovale samoupravnim organom, ki bodo potem ustrezno ukrepali. Tovariš Filipan je v razpravi dodal, da premalo razmišljamo o produktivnosti, ki naj bi bila izhodišče. Izkoristiti bi morali vse rezerve in hitro ukrepati. Sistem sodelovanja ni le parola. Brez povezovanja v širše ekonomske odnose ne bomo ujeli koraka za napredek. Podpis samoupravnega sporazuma je šele začetek, moramo ga realizirati v praksi, v vsakdanjem delu. Komunisti v TOZD trgovine na veliko so govorili tudi o problematiki zamrznjenih osebnih dohodkov. Bili so enotnega mnenja, da delavci z nizkimi prejemki ne morejo v nedogled zatiskati pasu, njihova potrpežljivost ima meje. Lahko je potrpeti ob zamrznitvi, če so osebni dohodki 300.000 ali več starih dinarjev, od delavca s 100 starimi tisočaki mesečno pa ne moremo in ne smemo pričakovati, da bo razumel objektivne okoliščine, še posebno ne, če se je že več let zavestno odpovedoval višjim dohodkom, da smo lahko dokončali nekatere načrte. Posledica je nezadovoljstvo In močna fluktuaclja. Na sestanku so zato sklenili posredovati zahtevo o proučitvi možnosti, da bi izenačili fizične delavce v trgovini in proizvodnji, organom, ki so sprejeli sklep o zamrznitvi osebnih dohodkov. Obvestilo o pogojih letovanja v Počitniškem domu v Crikvenici Počitniški dom v Crikvenici je odprt od 1. junija do 20. septembra Cena penziona v predsezoni in posezoni, ki je od l-F nija do 20. junija in od 1. septembra dalje Pred in posezona: za člane kolektiva, nezaposlene zakonske tovariše in nepreskrbljene otroke nad 10 let 35,C za zakonske tovariše, ki so zaposleni pri drugem podjetju 50,0 za otroke od 1 do 3 let brez ležišča 20,0 za otroke od 3 do 10 let 25,01 za vajence 30,01 za upokojence in njihove zakonske tovariše 30,0 tuji gosti 60,00 za otroke od 1 do 3 let 30,0' za otroke od 3 do 10 let 40,^ Glavna sezona od 21. junija do 31. avgusta za člane kolektiva, nezaposlene zakonske tovariše in nepreskrbljene otroke nad 10 let 45,01 za zakonske tovariše, ki so zaposleni pri drugem podjetju 60,0' za otroke od 1 do 3 let brez ležišča 25,0* za otroke od 3 do 10 let 35,0* za vajence 45,0’ za upokojence in njihove zakonske tovariše 45,0* za tuje goste 70,0* za otroke od 1 do 3 let 40,0' za otroke od 3 do 10 let 50,0* Vstopnico za kopališče in turistično takso plača koris1 nik sam. Letni dopust v Crikvenici se lahko koristi 10 dni $ pretrgoma in to I., 11. in 21. v mesecu. Prijavljene! morajo pri prijavi priložiti akontacijo •’* dinarjev. Položena akontacija zapade v primeru, da Pr! javljenec najmanj 10 dni pred letovanjem ne odpove Pr' jave letovanja. Prijave za letovanje zberejo tajništva direkcij oz. Pf slovnih enot za vse zaposlene v direkciji oz. eno*' Skupno s poimenskim seznamom (navesti tudi imel1 družinskih članov ter starost otrok) In pobrano akon^ cijo jih dostavijo službi za družbeni standard podjeU1 Miklošičeva 4, soba št. 6, dvorišče levo, in to do 15. ^ ja 1973. Po tem roku prijav ne bomo sprejemali. Če se le da, postavite v prijavi dva možna termi11' zaradi lažjega rasporeda, predvsem v času sezone. Prosimo vse odgovorne v direkcijah oz. posloVfl|* enotah in obratih, da razporede dopuste tako, da bo do lahko koriščen ves čas obratovanja, to je tudi v jun1) in septembru. V primeru, da bodo prijave presega|, zmogljivost doma, si pridržujemo pravico razporedit'' na drug termin. _h$ V plačilo za osebe, zaposlene v Ljubljani, je tre^ vplačati ob prevzemu nakazila v pisarni službe za dd1. beni standard Miklošičeva 4, soba št. 6, 10 do 15 C pred odhodom, v nasprotnem slučaju bomo smatrali' se odpovedujete letovanju. Kolikor koristnik v razporejenem terminu iz kat®^, gakoli vzroka ne bi zasedel rezervirane sobe, svoje P jave pa ne pravočasno preklical, mora obvezno plaC rezervirana ležišča za ves čas, ko ostanejo prazna, j Vplačila za letovanje sprejema blagajna vsak TOP in SREDO. ^ Za bivanje v koči na Veliki planini je cena poviš0^ na 50,00 din, za bivanje v koči v Vlkrčah pa ost0 30,00 din. JI Služba za družbeni standj- Samoupravnim organom v podjetju nalaga zakon o narodni obrambi in zakon o splošnem ljudskem odporu nekatere naloge: — Samoupravni organi i vodijo in usklajujejo kon- kretne priprave za splošni I ljudski odpor organizacij i združenega dela in drugih j notranjih enot in služb de- j lovne ali druge organiza- i cije, njenih enot civilne j zaščite, morebitnih parti- , zanskih enot in služb teri- torialne obrambe ter pro-aramirajo in organizirajo i ustrezen strokovni pouk; — Sprejemajo vojni načrt organizacije in predla-9ajo sprejem razvojnega načrta in drugih aktov in ukrepov, za katere je pristojen zbor delegatov TOZD ali delavski svet TOZD; — Organizirajo in pripravljajo vse možne oblike, metode in načine odbora, ki ustrezajo poseb- V EMONI so organi samoupravljanja pravilno razumeli zakon o narodni obrambi in zakon o splošnem ljudskem odporu in sprejeli program za razvoj financiranja enot civilne zaščite v podjetju. Glavna naloga poučevanja članov civilne zaščite je organiziranje in vodenje v temeljni organizaciji združenega dela Obiskovalci raznih oblik strokovnega pouka se morajo usposobiti za opravljanje določenih nalog, in sicer za: — organiziranje in izvajanje vseh nalog civilne zaščite, samozaščite delavcev kolektiva, ukrepov zaščite in reševanja premoženja v temeljni organizaciji združenega dela; — vodenje, organizacijo in taktiko uporabe sil civilne zaščite v temeljni or- Zaščititi proizvodnjo in delavce je pomembna naloga civilne zaščite Usposabljanje članov civilne zaščite nlto razmeram v delovni a'l drugi organizaciji; — Predlagajo pristoj-ulm organom razpored delavcev organizacije, ki so vojaški obvezniki, za delo v Partizanski enoti, službi toritoriaine obrambe, v enotah civilne zaščite v 0rganizaciji ter za delovne dolžnosti v vojni; — Organizirajo obramb-no vzgojo delavcev ter jih seznanjajo z njihovimi dolžnostmi v vojni glede na vojne razmere, ki jih je toogoče predvideti; — Skrbijo za izvajanje varnostno zaščitnih ukre-P°v pri pripravah splošne-9a ljudskega odpora in za Uveljavljanje družbene samozaščite; Določajo ukrepe in Postopek za zavarovanje 29 splošni ljudski odpor Pomembnih podatkov, ki v skladu s statutom ali dtogjrn splošnim aktom °r9anizacije tajnosti; ~~ Samoupravni organi določajo v soglasju s pristojnimi občinskimi organi delavce, ki opravljajo za-uPoa dela pri pripravah za sPlošni ljudski odpor; . Opravljajo druge na-?9e s področja splošnega todskega odpora, ki jih za-i °o daje v pristojnost de-0voi organizaciji, kolikor fa Posamezno takšno na-ogo ni določena izrecna dostojnost zbora delega-°v TOZD in delavskega sveta TOZD. Zakon o narodni obramb-^ je izšel 1969, nalaga dlevnim in drugim organi-.acijam, da formirajo v dednih enotah enote clvil- 00 zaščite. Zakon predpisuje, da se °ra vključiti v enote cl-/toe zaščite od 15 do 20 dstotkov vseh zaposlenih da delovne in druge or-jpOizacije morajo do kon-a leta 1975 formirati, aPosobiti in opremiti eno-civllne zaščite. b ' ganizaciji združenega dela; — organiziranje in delo samoupravnega organa za civilno zaščito kot operativnega organa za vodenje celotne aktivnosti civilne zaščite v izrednih situacijah, v vojni nevarnosti, v vojni in ob večjih elementarnih in drugih nesrečah; — organiziranje, priprava določene strukture, ki se na podlagi svojih rednih dejavnosti v TOZD usposabljajo za sistem civilne zaščite (zdravstvena služba, če obstaja, veterinarska in druge podobne službe, če obstajajo v podjetju in TOZD); — organiziranje in sodelovanje štaba civilne zaščite podjetja z občinskim štabom civilne zaščite in z drugimi družbeno političnimi organi. Osnovna oblika pri uresničevanju takšne učne vsebine pa so tečaji. Na tečajih je bila predelana tematika, ki je predpisana v zakonu o narodni obrambi in zakonu o splošnem ljudskem odporu. Tako so si slušatelji tečaja pridobili znanje, ki ga bodo lahko prenašali na sotovariše. Znali bodo ukrepati pri reševanju ljudi in premoženja podjetja. Na območju petih ljubljanskih občin, občine Kamnik in Domžale smo zaključili s formiranjem in usposabljanjem ter delno z opremljanjem enot civilne zaščite v TOZD. V temeljni organizaciji združenega dela Poljedel-stvo-govedoreja Domžale in temeljni organizaciji združenega dela Prašičereja Ihan smo v spomladanskem ciklusu zaključili tečaje univerzalnih enot civilne zaščite. V specializirane in univerzalne enote civilne zaščite je sedaj v podjetju vključenih 592 članov. Nadaljnje usposabljanje članov civilne zaščite Zakon o narodni obrambi (člen 142) predpisuje, da mora vsakdo, ki opravi tečaj civilne zaščite, v naslednjem letu opraviti deset ur dopolnilnega pouka. Ta dopolnilni pouk izvajamo s praktičnimi vajami in na ta način urimo člane enot civilne zaščite, da bodo sposobni v dani situaciji pravilno ukrepati in reševati zadane naloge. Skrbimo tudi za kadrovsko ažuriranje formiranih enot, da so le-te stalno v polni formaciji in da se njihovi člani nenehno usposabljajo. Ceršak Andrej ■ ‘p' ^ 1 Na koncu je treba še preveriti znanje članov civilne zaščite, ki so obiskovali tečaje PRAVOČASNO PRIPRAVITI KOREKTURE OSEBNIH DOHODKOV Predsedstvo konference sindikata Emone Je na svoji seji 4. aprila 1973 opozorilo na nujno korekturo osebnih dohodkov pred odmrznitvijo. Zaradi razmeroma nizkih osebnih dohodkov, posebno v maloprodaji, kjer je poprečje za leto 1972 komaj 1.654.— dinarjev, je občutno porasla fluktuacija delovne sile v druga sorodna podjetja, kjer so osebni dohodki precej višji. Trenutno so za trgovino osebni dohodki zamrznjeni in jih ni mogoče povečati. Strokovne službe prizadetih TOZD in podjetja naj ne čakajo odmrznitve osebnih dohod- kov, temveč naj do 1.6. 1973 pripravijo in dajo v razpravo vse potrebne korekture, in sicer tako, da bodo le-te v okviru kvote, ki je določena s samoupravnim sporazumom o delitvi dohodka in osebnih dohodkov v trgovini. Uskladijo naj jih z ravnijo osebnih dohodkov v drugih sorodnih delovnih organizacijah. Izvršni odbori osnovnih organizacij sindikata naj o teh sklepih razpravljajo in zavzamejo svoja stališča, nato pa naj jih posredujejo samoupravnim organom in vodstvom TOZD. Uorčuimo pri hranilno-Mtni služU Emone POROČILO BLAGAJNE PREKLIC VELJAVNOSTI ZA FEBRUAR 1973 HRANILNIH KNJIŽIC Blagajna Dvigi Vloge Supermarket 1,329.890,90 1,600.735,05 šmartinska 510.518,00 690.925,40 Vižmarje 7.870,00 14.254,95 Šentvid 14.567,79 21.034,85 Zagorje 6.580,00 17.279,00 Opatija 6.820,00 9.166,65 Osijek 81.109,65 131.322,40 Koper 106.226,05 148.491,55 Stražišče 6.200,00 14.814,35 Bled 22.359,40 34.795,95 Litija 8.209,10 9.662,65 Dol 5.487,55 11.211,45 Vir 32.683,40 27.607,95 Mengeš 22.508,70 13.904,75 Kamnik 7.261,60 28.321,90 Škofja Loka 5.830,00 9.560,15 Sežana 8.442,75 21.639,85 Jesenice 9.790,00 29.633,20 Kranjska gora 49.565,90 61.166,80 Nova Gorica 39.446,80 59.416,35 Gornja Radgona 35.780,00 35.240,60 Črnomelj 33.027,85 34.282,70 Hrastnik 4.797,55 23.173,95 Velika Nedelja 2.550,00 Razkrižje 4.170,45 27.010,00 Rijeka 19.990,00 23.300,00 Beograd 6.220,00 12.360,00 Maribor 48.023,35 65.778,55 Tovarna močnih krmil 278.932,35 281.543,85 Mesna industrija Zalog 263.247,65 343.693,00 Perutnina Zalog 134.109,25 159.101,50 Prašičereja Ihan 146.243,70 227.347,95 Govedoreja Domžale 80.078,60 144.859,55 Kooperacija Ljubljana 30.510,85 39.914,80 Kooperacija Kamnik 42.790,00 69.326,10 Kooperacija Domžale 41.920,35 125.375,70 Kooperacija Lukovica 7.400,00 29.574,65 Perutnina Duplica 59.186,85 73.283,90 Pršutarna Lokev 40.370,00 47.620,15 Vodice 49.156,70 56.992,95 Gozdarstvo Mengeš 33.679,45 37.215,95 Uprava, Miklošičeva 250.814,90 314.481,68 Maximarket 441.143,62 567.469,90 Trbovlje 5.300,00 15.414,60 Skupaj 4.338.261,06 5.711.857,23 8. marec so primerno proslavljale tudi naše žene in matere v hotelu Riviera. Predsedstvo naše sindikalne podružnice je pripravilo manjšo zakusko in skromna darila. Tako smo se ob mednarodnem dnevu žena spomnili vseh naših sodelavk in se jim poskusili vsaj delno oddolžiti za njihovo delo in skrb. Maks Furlan Preklicujemo veljavnost naslednjih hranilnih knjižic in čekov: — Pogačar Janez, osebna številka 25999, zaposlen v Mesni industriji Zalog, je prijavil izgubo hranilne knjižice št. 15842; — Rismondo Mihaela, osebna številka 49593, zaposlena v Supermarketu Ljubljana, je prijavila izgubo hranilne knjižice številka 25379; — Černe Matjaž, osebna številka 89649, iz enote Globtour — Poreč, je prijavil izgubo čeka, ki glasi na 300.— dinarjev, ček je bil izdan v juniju ali juliju 1972; — Zupančič Ladislav, osebna številka 05363, zaposlen v Maximarketu, je prijavil izgubo čeka v vred- nosti 110.— dinarjev in je bil izdan 1. 2. 1973; — Škandali Igor, osebna številka 034579, zaposlen v direkciji za ekonomske in splošne zadeve, je prijavil izgubo hranilne knjižice. Hranilno kreditna služba poziva vsakogar, ki si lasti ali zagotovo ve, kje so ti dokumenti, da to prijavi v 15 dneh Hranilno kreditni službi Emone, Ljubljana, Miklošičeva 4. Pazite na vaše listine in osebne dokumente, da jih ne izgubite! Izguba teh listin vam povzroča težave in skrbi, nam pa stroške! Čuvajte dokumente, saj pomenijo denar! Vodja H KS Ernest Krume BLAGAJNIŠKI PROMET HKS V MESECU FEBRUARJU 1973 V februarju znaša presežek vlog nad dvigi milijon 373.596,17 din. Stanje hranilnih vlog na dan 28. 2. 1973 je 11,267.632,22 din. Hranilne vloge so se povečale ža pet in polkrat v primerjavi s stanjem vlog 1. 1. 1971. Zaupajte naši hranilnici, ki uspešno posluje v korist posameznikov in v korist naši delovni organizaciji! Za hranilne vloge jamči republika Slovenija. Denar, ki je naložen na hranilnih knjižicah ali na čekih, je skrbno zavarovan pred tat- vinami ali morebitno izgubo, gotovina pa ne. Zato se odločite, da boste prejemali osebni dohodek v celoti na hranilno knjižico. Prijavite se vaši blagajničarki. Če boste dvigali svoje vloge med mesecem postopoma in ne naenkrat, boste laže shajali, saj se na ta način vaša kupna moč zanesljivo poveča. Do teh ugotovitev so prišli vsi delavci, ki so zaupali našim nasvetom! Vodja HKS Ernest Krume Učka 73 uspela Na slovenski obali se je iz koprske, izolske in piranske občine zbralo nekaj čez 60 mladincev, ki so se udeležili tradicionalnega pohoda na Učko goro. Vsako leto se mladina iz cele Istre zbere na Učki gori, da se slavnostno spomni na istrsko brigado Vladimir GORTAN, ki je bila 1. IV. 1944 na istem mestu ustanovljena. To brigado lahko imenujemo brigado bratstva in prijateljstva, ker so se v njej skupno borili za svobodno Jugoslavijo Hrvati, Italijani in Slovenci. Istra je tako most prijateljstva, ki ga moramo čuvati še naprej. Letos je pohod trajal kar tri dni za slovenske predstavnike. Prvi dan smo se po postrojenju in razdelitvi po četah napotili do Movraža. Tam so nas domačini zelo lepo sprejeli in nam pripravili večerjo. Malo pred večerjo se je približno 3 km od vasi v gozdu pojavil požar. Štab pohoda je sklenil, da takoj odidemo na kraj požara in pričnemo gasiti. Ko smo ogenj skupno z vaščani in gasilci pogasili (ogenj je zajel okrog 10 ha gozda), nam je zelo teknila večerja in nato spanje. Ponoči se je straža v vasi redno menjavala, naslednji dan pa smo nadaljevali pot do Buzeta. Po dveurni hoji po istrskem kamenju in pod vročim soncem smo dobili povelje za desetminutni odmor ob poti, po kateri smo hodili. V štabu so se komandirji posvetovali ob zemljevidu, mi pa smo počivali in močili usta z vodo iz čutar. Po ponovnem zboru čet se je pohod nadaljeval. V četah je nastajala vedno večja tišina, ker so bili nekateri že precej izčrpani in so gledali samo še v tla in se tu in tam spotikali ob kamenju, ki ga je na poti veliko. VARČEVALCI, DVIGNITE OBRESTI! Vabimo delavke in delavce, ki še niso prejeli obresti na hranilne vloge za 1972. leto, da jih dvignejo v upravi Hranilno kreditne službe v Ljubljani, Miklošičeva 4, pritličje. Lahko vam pošljemo tudi ček, če nam sporočite svoj naslov. Vodja HKS Ernest Krume DELO IN USPEHI MLADIH V RIVIERI Kljub obsežnemu in zelo zahtevnemu akcijskemu programu mladinskega aktiva pri nas, ga vsi želimo docela uresničiti. Sedaj se počasi že iztekajo uspešna predavanja o samoupravljanju. Povezava s športnim strelskim društvom Portorož nam je dala tudi veliko športnega duha. Sodelovali smo pri izbirnem tekmovanju za zlato puščico v Piranu, odlične rezultate pa smo dosegli na občinskem tekmovanju mladincev z zračno puško in smo kljub pomanjkljivemu treningu dosegli tretje mesto. Odkar je pred meseci zaživel boksarski klub v Piranu, se redno udeležuje treningov tudi nekaj naših mladincev. V bližnji prihodnosti bodo imeli tudi oni svoj prvi javni nastop v ringu. Udeležba na seminarjih, ki jih je pripravila Obalna konferenca ZMS Koper, je bila vedno zadovoljiva. V zvezi s pripravami na SLO smo se udeležili tudi pohoda na Učko goro. Maks Furlan Mladi s seminarja spremljajo predavanje IŠČEMO Za počitniški dom v Crikvenlci 1 GLAVNO KUHARICO 1 POMOČNICO GLAVNE KUHARICE VEČ KUHINJSKIH DELAVK VEČ SERVIRK Delo traja od maja do septembra 1973. Vse informacije dobite v kadrovski službi podjetja v Ljubljani, Kidričeva ulica 13, kamor naslovite tudi ponudbe. Rok za prijavo je 15 dni po objavi. Počasi se začne oglašati pesem, ki prežene vse misli in prinese pogum za hitrejši, čvrstejši korak. Tako prispemo v Buzet, kjer smo skupaj z njihovimi udeleženci pohoda položili venec na grob padlim med NOB, potem pa po kosilu odšli do Roča. Tukaj nas je po večerji razveselila glasba in ples, zjutraj pa smo skupaj z ostalimi mladinci odšli na Učko, kamor smo prispeli ob 10. uri. Osrednja proslava se je pričela s položitvijo venca pred spomenik padlim v NOB in z daljšim govorom častnih gostov. Pohoda so se udeležili tudi nekateri preživeli borci. Maks Furlan masno aoiovna SKupnosu kv'" Emona, Ljubljana — Izdaja avet podjetja — Izhaja enkrat sečno — Ureja urednlftkl odbor: ^ likonja Janko. Novljan Jasna, 1,0^l Franc. Žunko Franc — urednik: Janko Velikonja — ^l*., urednik: Jasna Novljan — V&ziL itvo: Ljubljana. Kersnikova 2, fon 310-655, Int. 224 — Tiskam* r Ljubljana