__ , __ _ — Uredništvo: Kopi- uL St 6/(11. ka I Din BKCI^UA) trn *• •prejema Hst v upraH, uroteini 4 Din. na dom ia po poŠti doatavtjea list S Din. • Celoletna naročnin« {• 50 Din, polletna 25 Dia. četrtletna 13 Din. Cene ins«- rmtom p« dotfovor« — l>ONEl>E£JSKI s SEOVEJVEC Telelon St. 4001, 40-02, 40-03. 40-04 m 40-05. L »t izhaja vsak ponedeljek Uprava: Kopitarjeva ulica Stev. 0. Postni ček račun. Ljubljano 1G.050 Telefon štev 4001. Kongres za ceste pod pokroviteljstvom hneza-namestnika Še dve milijardi za nove ceste Slovenska mladina navdušeno pozdravlja dr• Stojadinoviča Veličasten sprejem ministrskega predsednika in gradbenega ministra v Ljubljani Ljubljana, 5. junija. Za iskreno manifestacijo, ki jo je slovenska mladina priredila v soboto zjutraj ministroma dr. Spaliu in dr. Kreku ob njunem prihodu v Ljubljano, je danes sledila morda še bolj veličastna manifestacija ob prihodu ministrskega predsednika in našega zunanjega ministra dr. Milana Stojadinoviča ter gradbenega ministra g. Dobrivoja Stošoviča. Gospoda ministrski predsednik in gradbeni minister sta prišla v Ljubljano davi ob 10 z brzini vlakom iz Belgrada. Na kolodvoru ju jc že pričakovala ogromna množica prebivalstva, raznih zastopnikov in pa zlasti mladine JRZ. Pri sprejemu so bili navzočni: ban dr. Marko Natlačen z načelniki banske uprave, ban savske banovine dr. Ružič, ki se zdaj mudi v Sloveniji, številni ljubljanski občinski svetniki, kakor dr. Kamu-šič, Novak in drugi, mariborski podžupan Fr. Žebot, celjski župan Mihelčič, ptujski župan dr. Remec, član ban. sveta štrein in druge odlične politične osebnosti, dalje predsednik Društva z.a ceste dr. Vrhunc, narodna poslanca dr. šem-rov in Kersnik, član banovinskega odbora JRZ dr. Ažman, pomočnik direktorja drž. železnic inž. Kavčič, predsednik hanovinske mladinske organizacije JRZ Smersu in zastopnik krajevnega odbora JRZ Peršuli, zastopniki Zveze združenih delavcev ter predsednik Zveze fantovskih odsekov dr Žitko. G. ministrski predsednik jc namreč v častnem predsedstvu za mladinski tabor v Ljubljani. Navzočim je bila tudi po-štarska godba Ko je prišel brzi vlak, so zadoncli burili klici: Živci Stojadinovič!«, poštarska godba pa jc zaigrala koračnico. V salonski voz je vstopil ban dr. Marko Natlačen, ki je pozdravil ministrskega predsednika in pa gradbenega ministra Stošoviča. Ko sc je iz. voza pojavil dr. M. StojadTnovie, so sc ovac-ije mladine JRZ ponovile. Ministrskega predsednika je spremljal šef kabineta g. Protič. Najprej je ministrskega predsednika pozdravil predsednik Društva za ceste dr. Vrhunc, ki se mu jc zahvalil hkrati za dosedanje delo, ki ga je sedanja vlada opravila z.a rešitev cestnega vprašanja. . V imenu ljubljanske organizacije JRZ je spregovoril g. obč svetnik Avgust Novak, ki jc pozdravil ministrskega predsednika v beli Ljubljani. Slovenska mladina se zaveda tcžkili nalog, ki si jih je kraljevska vlada nadela, toda pripravljena je, pomagati ji pri izvajanju teli nalog, vse v blagor države, domovine, naroda in Nj. Vel. kralja, katerega naj živi Bog! (Poštarska godba je po teli besedah zaigrala drž. himno.) ... , Ponovili so se izrazi navdušenja, z.lnsti pa je učinkoval zbor mladine, ki je klical Bog živi!« . . v ., , ,. Dr. Žitko je izrekel nekaj prisrčnih besedi v imenu Zveze fantovskih odsekov. G. Rudolf Smersu je nato spregovoril v imenu mladinske organizacije JRZ v Sloveniji: sSrečni smo, da ste v naši sredi. Vemo, da ima kraljevska vlada dr Stojadinoviča, dr Korošca in dr. Spalia mnogo delovnih nalog, vemo pa tudi, da ji jc pri izvajanju teli nalog pripravljen pomagati ves narod, zlasti pa mladina JRZ Sv. Andrej Bobola v Ljubljani Iz Rima poročajo: V četrtek, dne 0. junija ob eni popoldne pride v Ljubljano nestrohnje-no telo poljskega svetnika in zavetnika sv. Andreja Bobola iz Družbe Jezusove. Poljaki so ga izprosili od sv. očeta in ga v posebnem vagonu, spremenjenem v kapelico, vozijo v Varšavo, kjer mu bodo postavili veličastno cerkev. V Ljubljani ostane do polnoči ter ga bodo takoj po prihodu prenesli v procesiji v cerkev sv. Jožefa, zvečer pa nazaj na kolodvor. Svetinje spremljajo: pomožni SkoT iz Pinjska msgr. Karel Niemira, papežev dvorni ceremonijar msgr. Respighi, slovanski asistent jezuitskega generala p. Anion Prešeren, provineial jezuitov iz Varšave p. Sopucli in nekaj drugih oo. jezuitov. Ostalo poljsko spremstvo sc bo priključilo v Ljubljani nočnemu vlaku. Prihod svetnika v Ljubljano je izreden dogodek. V Italiji sc nc bo nikjer ustavil in na daljnji poti na Poljsko samo šc v Budimpešti, kjer mu pripravljajo veličasten sprejem. Zato je za naš narod leni večja čast, dn ostane toliko časa med nami, in ga moramo dostojno sprejeti. . , , . „ Telo svetnikovo je oblečeno v masnisko obleko in drži srebrno palmo v rokah. I olo-ženo je v srebrno rakov, v katero je vdelano steklo, tako da sc svetinje lahko vidijo. Izpostavljeno bo vse popoldne v četrtek v cerkvi sv. Jožefa na ogled in počcščcnjc. Pričakovati jc posebno bolnikov s svojimi nadlogami, ra bodo prišli priporočit se novemu svetniku, ki je na Poljskem znan po mnogih cude/jti. Končni spored slovesnosti bo objavljen jutri in pojutrišnjem v dnevnem časopisju. t>po-zariamo pa. da se danes začne tr.dncvmca mi čast novemu svetniku v cerkvi sv. Jožefa, in sicer bo te tri dni vsak večer ob pol s govor o svetniku in nalo litanije presv Srca. in zlasti slovenska mladina. Dosti jc nalog, ki si jih je sedanja vlada naložila, toda v njeno uspešno delo zaupamo. Živel dr. Stojadinovič!« Govoru se je odzvala vsa zbrana mladina in navdušeno pričela vzklikati dr. Stojadinoviču. V imenu akademskega kluba »Slovenski jug«, v katerem je zbrana akademska mladina JRZ, jc pozdravil ministrskega predsednika g. Stanko Fišer. Izrazil jc čustva vdanosti in hvaležnosti mladine JRZ voditelju JIIZ dr. Stojadinoviču ter ga zagotovil trajne zvestobe, kar bo v prid domovine in kraljevske rodovinc. Med splošnim navdušenjem in živahnimi klici ter pozdravi so sc nato podali ministrski predsednik dr. Stojadinovič, minister Stošovič, oba bana ter drugi odličniki skozi špalir mladine in občinstva na peronu, na kolodvoru in pred kolodvorom v vozila. Navdušenje je bilo nepopisno ler so spontane ovaeije dr. Stojadinoviču trajale ves čas, dokler sc ni v družbi z. g. banom dr. Natlačenem odpeljal. Dr. Stojadinovič si je nato z. gradbenim ministrom Štošovičem in banom dr. Natlačcnom ogledal ljubljanski velesejero, kjer je obiskal skoraj vse razstavne prostore. Nato sta sc dr. Stojadinovič in minister Stošovič udeležila svečanega dela kongresa društva za ceste v Trgovskem domu, o čemer poročamo nn drugem mestu. V opoldanskih urah jc bilo v banski palači svečano kosilo, nakar jc ministrski predsednik dr. Stojadinovič odpotoval na Gorenjsko. Kongres za ceste v Ljubljani Ljubljana, 6. junija. Na binkoštno nedeljo jc bilo v dvorani Trgovskega doma v Ljubljani slavnostno zborovanje vsedržavnega Društva za ceste, s čimer je bil zaključen Iri dni trajajoči kongres lega društva. Slovesnost tega zborovanja je povečala še navzočnost zastopnika Nj. Vel. kralja in Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, ki ju je zastopal polkovnik Ljuba lladiipoporif, ministrskega predsednika in zunanjega ministra dr. Milana Slojadinovila, prometnega ministra dr. Mehmeda Spalia, gradbenega ministra Dobrivoja Stoioviia. bana dravske banovine dr. Marka Natlačena in bana savsko banovine dr. fluiiča ter mnogo drugih odličnih osebnosti iz Slovenije in vse države. Dvorana je bila slavnostno opremljena. Stene so bile okrašene z raznimi okusnimi cestnimi emblemi ler napisi, na govorniškem odru pa je bil pritrjen napis-geslo Drušiva za resle: -»Via vita-.. Ko so ob 11 dopoldne vstopili zastopnik dvora. predstavniki vlade in oba bana, so jih zborovalci sprejeli stoje. Takoj nato je predsednik Društva za ceste general in minister v pokoju Miln-savljevii otvoril kongres. Predlagal je udanostno brzojavko Nj. Vel. kralju, kateremu 60 zborovalci priredili ovaeije, nato pa Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu, ki jc pokrovitelj kongresa in ki je že, dosedaj pokazal toliko inciativnosti pri gradnji naših cest. (Burno odobravanje.) Nato jc toplo pozdravil ministrskega predsednika dr. Stojadinoviča (dvorana izbruhne v ovaeije: -»Živel Stojadinovič!«), ki se je uvrstil med glavne borce in pobudnike za ureditev jugoslovanskih komunikacij in v častno vrsto sodolavcev z.a ideale Društva za ceslc. Prav tako je pozdravil prometnega ministra dr. Spaha kot zaščitnika in prijatelja društva ter gradbenega ministra Stošoviča, ki ga je prosil, naj ohrani društvu še nadalje svojo naklonjenost, zakaj verujemo v uresničitev naših želja po dobrih cestah v državi. Pozdravil jo toplo bana dr. liužiča, dalje bana dr. Natlačena kot častnega člana predsedstva kongresa in sc mu zahvalil za vso pod|ioro, ki jo je dosedaj izkazal društvu in pa organizaciji kongresa. Zahvalil sc je tudi odsotnemu mestnemu županu dr. Adleiifu za vso naklonjenost ter je pozdravil njegovega namestnika podžupana dr. Ravnikarja. Pozdravil jo daljo zastopnika generalnega nemškega inšpektorata za cesto gg. Fritz. Totlia in Nordetlija, mestnega žu-pana zagrebškega dr. Pejčiia, osiješkega župana dr. Bntifa, sušaškega župana g. Ruiifa, zastopnika mesta Belgrad inž. Ruliia, predsednika ljubljanske Zbornice za TOI g. Ivana Jelatina, zastopnika zagrebške trgovsko-induslrijske zbornice dr. Stjo-pana Krasnika. zastopnika belgrajske inženjerske zbornico inž. Acorifa in predsednika ljubljanske inž. Pirkmaijerja ler vse druge odlične predstavnike, delegate in člane Društva za ceste, ki so napolnili prostorno dvorano. Brzojavni pozdrav dr. Korošca Voditelj-Slovencev, g. nolr. minister dr. Anton KnroSec je poslal kongresu naslednji brzojavni pozdrav, ki je bil prečitan: »Ob priliki kongresa Društva za ceste, Vas pozdravljam in želim kongresu kar največ srečo pri njegovem delu!« (Navdušeno odobravanje.) Nalo je govoril o programu Društva za ceste dr. Vinko Vrhunec. Razvijal jo potrebe našo države, zlasti Slovenije, glede cest, naglašal, da je Slovenija okno Jugoslavije v svet in da mora žo zaradi državnega ugleda pred tujino in zaradi tujskega prometa dobiti Slovenija čimprej najbolj važno ceste. Ob 20-letnici zedinjenja pa bi morala naša država najbolj dostojno proslavili svoj obstoj, namreč z. veliko cestno transverzalo: severna meja—Ljubljana—Zagreb—Belgrad! Kaj smo graditi doslej in kaj bomo v bodoče Govor gradbenega ministra Stošoviča Na novo delo! Minislcr za gradbe g. Dobrivoj Stošovič jo uvodno pozdravil kongres v imenu kr. vlade. Ugotovil je koristno prizadevnost društva za ceste za vso državo, da pa jc drugi faktor za pospeševanje in izboljšanje naše cestne mreže delo kr. vlade. Do 1.1935 skoro nič Nadalje jc izvajal: Kol znano je novost za ves svet in za nas izdelava sodobnih cestišč. Prva taka cestišča v drugih državah so stara komaj 30 let. Nekatere države so izpopolnile svojo cestno mrežo s takimi cestišči, drugo so že na koncu, nekatere delajo s pospešenim tempom. V naši državi v prvih 17 let po zedinjenju vprašanju izdelave sodobnih cestišč ni bila ali ni mogla biti posvečena skoraj nobena pažnja. Selc leta 1935 pride mali prve sekire v stare in slabe ceste za izdelavo sodobnih cestišč. Veliho izvršeno delo od 1935-37 Od 1935 do konca 1937 je bilo izdelanih 540 kilometrov novih cesl z objekti, dela pa sc še na 445 km, ki bodo večinoma do konca leta 1938 dovršeni iu tako bo prvih 1000 km naših cest sposobnih za neprestan, udoben in ekonomičen promet. Na lej novi cestni mroži je bilo izdelano: 238.000 kv. tn cest iz. ccmentbetona, 511.000 kv. m iz. asfaltbetona in 525.000 kv. m 'iz drobnih kock, 105.000 kv. m iz. ostalih vrst sodobnega cestisca in 1,030.000 kv. m z vodo vezanega makadama. Od začetka teh del dalje je našlo zaposlitev 125 tisoč delavcev in izvršenih jo bilo 4 milij. šihtov, skupno z delavci v kamnolomih in tvornicah pa 0,500.000. Vsa ta dola so bila financirana iz kreditov, ki so bili vzeti iz emisije 1 milijardnega posojila iz leta 1935. Toda ti krediti so v glavnem porabljeni v teku te gradbene sezone in s lem bo uspesiio končana prva etapa — poskusna etapa - izdelave sodobnih cestišč v naši državi. V teku naslednjih mesecev bodo posamezna podjetja z njih skupno organizacijo in delavstvom dokončala začeta dela, nekatera naša podjetja pa šele izpopolnjujejo svoje tehnično in materialno organizacijo. V takih razmerah jo nastalo vprašanje, ali naj ostanemo pri tej prvi etapi. Odgovor kr. vlade je jasen: niti hočemo, niti moremo! Čeprav je kr. vlada pod predsedstvom g. dr. Stojadinoviča storila že dosedaj na tem polju državno delavnosti več kot jo bilo narejeno v katerikoli dobi od zedinjenja do 1935, sc vendar še ne more zadovoljili z. doseženimi rezultati. Iz najnovejše uredbe o emisiji drž. jiosojila 4 milijard dinarjev, je dodeljeno z odlokom kr. vlade ministrstvu z.a gradbe nadaljne pol milijarde dinarjev za nadaljevanje dola pri modernizaciji naših cest. S temi novimi sredstvi, ki so iz prve tranše posojila že dana na razpolago ministrstvu za gradbe, vkljub nelojalni in nopatriotični propagandi z gotovih strani, borno nadaljevali naše skupno delo približujoč se postopno našemu končnemu cilju. Čeprav bo tudi ta delež porabljen za cesto in druga javna dela. bo vendar v kratkem prišel trenutek, ko bomo na eni strani imeli kompleliranih drugih 1000 km sodobnih cest, toda ostalo nam bo še 8000 km slabih in trikrat tolikšno število km banovinskih cest. Kaj naj delamo potem s tolikšnimi tehničnimi podjetji in njih dragocenim inventarjem in številnim delavstvom. Ali naj po zgraditvi drugega tisoča kin naših cest državna in zasebna tehnična organizacija razpade, da dragoceni inventar zasebnih podjetij rjavi neamortiziran in da zaposleno delavstvo preide v vrste nezaposlenih delavcev. Kr. vlada je stala pred tem vprašanjem in je čutila potrebo, da se vprašanje izgraditve cestne ga omrežja in modernizacije cestišč na drž. in važnejših banovinskih cestah reši radikalno in dokončno z zavarovanjem stalnih letnih sredstev izven okvirja proračunskih sredstev, ki bi prihajala rodno loto za letom in na ta način omogočila načrtno delo po žo določenem načrtu. Cestni fond Zalo je kr. vlada na svoji zadnji soji sprejela predlog ministra za gradbe in predpisala uredbo z zakonsko močjo o državnih in banovinskih cestnih fondih v smislu danega pooblastila v finančnem zakonu. S lom je realiziran štiriletni sen drušiva in vseh državljanov, ki so vedno zahtevali dobro in sodobno ceste. Dohodki državnega fonda Drž. cestni fond predvideva dohodke, ki niso odvisni od drž. proračuna in sicer: 1. dve tretjini vseh letnih dohodkov drž. skla- da za javna dela. v katerega prihaja trošarina na cement in bencin; 2. dohodki od raznih vozil; 3. dohodki od izrednega izkoriščanja državnih cesl; 4. dohodki od prevoza blaga po železnici; 5. dohodki od nepremičnin od sodobnih co-stišč; (i. dohodki od pogodbenih taks od zaključenih pogodb za zgradbo sodobnih cestišč; 7. razni drugi manjši dohodki. Slične dohodke bodo imeli tudi banovinski cestni fondi. Iz lega jc razvidno, da bodo plačevali največjo prispevke za modernizacijo naših cest oni, ki se jih tudi najbolj poslužujejo in imajo koristi od njih. Po načrtu državnega cestnega fonda bi znašali dohodki letno okoli 80 milij. din, naraščali p« bodo ti dohodki verjetno tako, da se bodo v kratkem podvojili. Eno milijardo in pol za ceste Ker pa bodo dela financirana s sklenitvijo |iosojila v državi in inozemstvu na osnovi dohodkov leh fondov, jc žc v prvem letu obstoja lega sklada dana možnost za najetje posojila dinarjev 1.500,000.000 1111 podlagi doliodkov fondov. S to milijardo in še pol milijarde, kolikor ima na razpolago gradbeno ministrstvo iz 0 odst. posojila za velika javna delu iu obrambo države, bomo lahko v naslednjih 6 letih večinoma zgradili držav, cestno mrežo. Te dve milijardi namerava kr. vlada porabili za novo in moderniziranje obstoječih cest takole: Kaj se bo gradilo 1. Dovršitev mednarodne ceste od madžarske meje skozi Subolico—Novi Sad — Belgrad — Krnguje-va,—Jagodino— Niš—Pirot do bolgarske mojo. 2. Direktna zveza Belgrad—Zagreb—Ljubljana 3. Direktna zveza Ljubljana—Logatec—italijanska meja. 4. Zgraditev resle Ljubljana—Celje —Maribor. 5. Ljubljana—Sušak in daljo od Sušaka ob morju skozi Novi—Sonj—Split— Molkovič—Dubrovnik— Kotor in Bar do albanske mejo. 0. Zveza Zagreba skozi Varaždin z madžarsko mejo. 7. Zagreb—Karlovac—Sušak. 8. Zveza Sarajeva skozi Banjuluko z Zagrebom. 9. Zveza Belgrada z Romunijo skozi Vršac. 10. Zveza Belgrada s Sarajevom, Mostar jem in Dubrovnikom. 11. Turistična cesla ob Donavi od Velikega Gradišta do Klndova. 12. Zveza Niša skozi Skoplje—Gjevgjelijo /. grško mojo. 13. Zveza zetske banovine z drinsko in var-darsko. V tem šestletnem programu so pa šc druge zveze. Sodelovanje z inozemstvom Čeprav je kr. vlada na načelnem stališču, da se gradba cest v naši državi dela z našimi finančnimi sredstvi, z našim materialom in našo delovno močjo, vendar no bo odbila sodelovanja inozemskega kapitala, če naša sredstva in tehnična organizacija no bo zmogla takega tempa pri delu, kakor ga zahtevajo interesi narod, obrambe, prometa, gospodarstva in turizma, toda samo kot dopolnilo našemu kapitalu in naši lehnični organizaciji, pri tem upoštevajoč pogoje toga sodelovanja, možnost in kapaciteto naših tržišč materiala in naše delovne moči. Skrb kneza-namestniha Končno jc g minister Stošovič v imenu kr. vlade izjavil, da jo začetnik in stalni razgibalen akcije za graditev, izboljšanje in moderniziranje naše cestno mreže visoki pokrovitelj današnjega kongresa Nj. kr. Vis. knez. namestnik Pavle (ob tej priliki so vsi navzoči priredili knezu namestniku burno ovaeije, ki so dolgo trajale). Njegova stalna in nam dobro znana briga nc gre samo za dvig naše kulturne, gospodarsko in obrambno moči, ampak so ludi nanaša n:i polje modernizacije naših cest. Tudi Ia grandiozni načrt jo doki neomajne volje Nj. Vis. kneza namestnika Pavla, z.a katerega izvršitev se trudi neumorno tudi častni predsednik lega kongresa in predsednik kraljeve vlado g. dr. Milan Stojadinovič (ludi predsednika vlade so navzoči burno aklamirali in g« pozdravljali). Ceste, ki so bodo zgradile, ne bodo služile interesom nas posameznikov, nili sedanji generaciji, ampak jih gradimo v splošni blagor in za dobro tudi bodoči generaciji. Govor g. ministra Stošoviča jo hil večkrat prekinjen 7. navdušenim odobravanjem in pritrjevanjem. Potrebe našega cestnega fonda Iz referala g. ing. Simeona I) a b i č a posnemamo, da io polreba za modernizacijo cestnega prometa prinesla izboljšanje cestnega omrežja v celi vrsti držav in da tudi mi 110 smemo zaostali 7, ozirom na našo gospodarsko in drugo potrebe ie potrebno modernizirali najmanj 40- 50% državnih cest obenem 7, vsemi važnejšimi doli iz mrože nedržavnih cesl. V lo svrlio jo potrebno pospešiti organizacijo tehnično službe na naših cestah in sicer naj se ustanovi stalna organizacija, ki se bo brigala za lo. Mladim inženirjem naj se omogoči praktično delo v inozemstvu. Posebno važno jo, da so ugotovi načrl del in njih financiranje za daljšo dolio lei, od katerega naj bi sc nc odstopilo brez posebnih, upravičenih razlogov. To bi dobro delovalo na investicije naše industrije, kar bi zopet imelo ugodno posledice za Nadaljevanje na 2. strani Knez-namestnik na letalski razstavi Belgrad, (i. junija, m. Davi se je vrnil v Belgrad Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle. V teku dopoldneva je prišel na I- mednarodno letalsko razstavo ua belgrajskem velesejmu ter si je ogledal vse razstavljene modele. Knezu namestnika so pred Spasičevim paviljonom sprejeli in pozdravili vojni minister armadnl general Ljubomir Ma-rif, poveljnik Belgrada, armadni general Kosi i č,. prvi udjutant Nj. Vel. kralja general Hristii, minister dvora g. Antif, poveljnik letalstva, general Simonovii z vsem svojim štabom in drugo občinstvo. Knez namestnik si je najprej ogledal razstavo Aerokluba v Spasičevem paviljonu. Posebno se je zanimal za oddelek jadralnih letal ter si jo podrobno ogledal delavnico akademskega Aerokluba. Pri vhodu v prvi paviljon, v katerem je nastanjeno vojaško letalstvo, je kneza namestnika sprejel inženirski major Lutič. V zgodovinskem oddelku je major Lučič knezu namestniku razkazal vse lipe starili fizirjev, nato pa mali Rouler Nj. Vel. kralja in stari aparat iz balkanske vojne. Knez si je staro letalo pozorno ogledal ter jo dejal, da je na takem letalu tudi on sam letel leta 1912. Knez namestnik se je nato posebno zanimal za vse naprave, s katerimi se preiskujejo zdravstvene in druge sposobnosti letalskih kandidatov. Strokovna pojasnila mu je dajal general Simovič. Tudi v vseh ostalih paviljonih se je knez živahno zanimal za vse razstavljene modele. Z vidnim za- dovoljstvom je posebno poslušal pojasnila majorja Lučiča o velikem Dornieru, ki so ga zgradile naše delavnice. Ob tej priliki se je knez tudi zanimal za včerajšnjo mednarodno letalsko prireditve, ki so nadvse lepo uspele. Tozadevna pojasnila je dajal podpredsednik Aerokluba, polkovnik Sondermajer. Knez namestnik je nalo pregledal hangar športnih letal, ki so bila vsa zgrajena doma. Nato jo obiskal puviljone razuib evropskih držav. Najprej si je ogledal paviljon nemške letalske industrije. Pri vhodu ga je sprejel in pozdravil nemški poslanik Viktor von Heeren s strokovnjaki posameznih nemških tovarn. V naslednjem paviljonu, ki ga je najela poljska vlada, je pozdravil kneza namestnika poljski poslanik Roman Dembicki s poljskimi vojaškimi piloti. Tu se jo knez namestnik povzpel v velik poljski bombnik, katerega mu je popisoval in razlagal eden izmed poljskih letalcev. V češkoslovaškem paviljonu je pozdravil kneza odpravnik poslov dr. Spaček s trgovinskim odposlancem Novakom, ki sta visokemu obiskovalcu razkazala razstavljeno modele. Knez je nato obiskal tudi italijanski paviljon, kjer ga je pozdravil italijanski poslanik Indelli s strokovnjaki. Nato si je knez ogledni še vse paviljone naše letalske industrije, kjer so mu strokovnjaki dajali potrebna pojasnila. Pred od-Jiodoni z velesejma se je knez namestnik zelo pohvalno izrazil o prvi mednarodni letalski razstavi v Belgradu. f Ljubljenec kinopublike NELSON EDDY v KINO MATICA tel. 21-24 ROSALIE Predstavi samo ob 16. in 21-15 uril Veličasten tabor v Trbovljah impozanten je bil tudi tabor slovenskih fantov in deklet, ki jo bil na binkoštno nedeljo v našem največjem rudarskem revirju v Trbovljah. Ker 1k> obširneje poročilo prinesel »Slovenec«, se omejimo na (»tek tega slavnostnega dne, ki jo pokazal, kako močna je naša misel tudi v Trbovljah. samo v glavnih obrisih. Zjutraj se jo od kolodvora na obsežno in okusno okrašeno telovadišče pomikal pester sprevod kmečke mladine na konjih, slovenskih fantov v njihovih uniformah, naših mladenk v njihovem plemenito stiliziranein kostumu in nepregledno množice krščanskega ljudstva vsega trboveljskega okraja. Dopoldne je bila na telovadižču sv. maša, med katero je imel cerkveni govor, ki je s svojo jedrnato lepoto poveličeval zmagoslavno silo ka-tolištva, g. dr. Trstenjak. Po sv. opravilu so zborovala najprej navdušeno pozdravili ministra dr. Kreka ter navdušeno vzklikali slovenskemu voditelju dr. Korošcu, ki je tabor brzojavno pozdravil. Pri otvoritvi shoda je množica viharno aklamirala Nj. Vel. kralja Petra II., kneza namestnika Pavla in predsednika vlade dr. Milana Stojadinoviča ter vojnega ministra Mariča, ki tako visoko ceni našo katoliško mladino, pripravljeno za največje žrtve zn oltar in domovino. Prisrčnega pozdrava je bil deležen tudi zastopnik pre-vz.višenega knezošk. mariborskega stol. dekan g. ilr. Cukala. Nato jo govoril g. France Terseglav, Ui je množico navdušil do kraja. Popoldne je bila telovadba odsekov Zveze fantovskih odsekov celjskega okrožja in simbolične vaje naših dekliških krožkov, ki 60 pokazale veliko izurjenost in fizično kulturo naše katoliške mladine ier so izzvale nepopisen aplavz. Med telovadbo sta vzneseno govorila dr. Basaj in profesor Bitenc, ljudstvo, ki ga je bilo zbranega na taboru najmanj 1000 duš, sn je pa počasi razšlo, okrepljeno v svoji verski in narodni zavesti. Nov prapor naše fantovske in dekliške vojske Stari trg pri Rakeku, 0. junija. Nad 3500 ljudi vseh starosti, stanov in slojev — množica, kakršne naša obmejna dolina še ni videla zbrane, je na binkoštno nedeljo manifestiralo v Starem trgu za katoliška in slovenska načela v smislu našega neminljivega programa, v katerem je jamstvo za boljSo bodočnost našega naroda in vseh njegovih posameznih, pokrajinskih vej. Tabor cerkniškega fantovskega in dekliškega okrožja, združen z blagoslovitvijo nove zastave za starotrško prosvetno društvo, je privabil v to vroče osporavano našo trdnjavo, ki nosi samo po kratkovidni neslogi drugačen polilični pečal, kakor pu je njen pravi obraz, tisočglave množice, ki so že na vsezgodaj zjutraj preplavljale slavnostno okrašeni Stari trg in se urejale za slovesni sprevod. Okrašeni vozovi, avtobusi, avtomobili so neprenehoma dovažnli po vseh poteh, ki drže_ po Loški dolini, nove oddelke notranjske katoliške, borbene mladine in z njo množice tistih, ki se hočejo v njeni družbi in ob njenem delu sami pomladiti. Množice so nestrpno pričakovale prihoda napovedanih odličnikov, saj je pokroviteljstvo nad fantovskim in dekliškim taborom prevzel ban dr. Natlačen; napovedani pa so bili poleg njega Se drugi, najodličnejši voditelji, ki jih pa zvesto ljudstvo tn dan v Starem trgu žal ni pričakalo, toda to razočaranje ni motilo slovesne ubranosti, ki je dobila izraza v slavnostnem sprevodu, ki se je začel malo po pol 10. V sprevodu so korakali za oddelkom konjenikov zastavonoše, sredi (Nadaljevanje s i. strani) gradbo cest samih. Koristno bi bilo tudi zmanjšati prevozne tarife za gradbeni materija! in sploh vse obremenitve gradbenega materijala. Predlaga uvedbo delovne službe po vzorcu drugih držav. Tudi v državnem proračunu za 1938-39 povečani krediti za vzdrževanje cest so šc vedno nezadostni, nadalje je potrebna še boljša organizacija cestarske in nadzorniške službe. Po programu je potrebno dati za našo ceste še okoli 4 in pol milijarde din, kar naj dajo avtonomni cestni fondi. Pri vsem delu naj se vedno vpoštevajo tudi interesi turizma, ki postaja važna panoga našega narodnega gospodarstva. Resolucije Na koncu je predlagal resolucije, iz katerih posnemamo: 1. Prehodno naj se ugotovi tehnični in finančni načrt del za daljšo dobo let, da se da možnost domačim podjetjem, da sc na ta dela pripravijo. Dela naj se izdajajo samo domačim podjetnikom. 2. Uveljavi naj se uredba v cestnih fondih (med tem je to že najavil g. minister za gradbe Šlošovič). 3. Izvrši naj se potrebna reorganizacija tehnične službe v ministrstvu, izpremene naj se odredbe zakona o drž. računovodstvu. 4. Posebna pažnja naj so posveča turističnim cestam, pri tem pazeč na zvezo z glavnimi prehodnimi točkami na naši meji. 5. Povečajo naj se krediti za redno vzdrževanje cest in izboljšajo naj se delovni pogoji za delo cestarjev in povečajo njih nagrade in uvedejo naj se pri vseli banskih upravah tečaji za cestarje. 6. Uvel javi naj se zakon o uvedbi obvezne delovne službe pri nas in da sc ukine dosedanje prisilno delo (kuluk) in na njegovo meslo uvede posebna delovna doklada. Predsednik g. Milomvljevič jc še enkrat izrekel zahvalo kraljevemu in knežovemu zastopniku, ministrskemu predsedniku, gg. ministroma in gg. banoma za naklonjenost ter jih prosil, naj bi čimprej izvedli želje, izražene v resoluciji in pa zagotovila v izjavi ministra Stošoviča, nakar je zaključil kongres. v Sentiljska šolska slavnost i m* Št. Ilj, 6. junija. Obmejni Št. Ilj je danes na binkoštni ponedeljek spet zbral vse narodne domačine, ko so obhajali spomin 150 letnice ustanovitve prve šole, 70 letnice sezi-danja posebne šole in 20 letnice kraljevine Jugoslavije. Ves Št. Ilj je slavnostno ovenčan z državnimi zastavami in šolska poslopja so vsa okrašena. Na nekdanji šoli Schulvereina je danes blestel velik napis: »Državna ljudska šola generala Maistra«. Pred to šolo je bil na velikem prostoru pripravljen oltar za službo božjo in oder za častne goste. Ob določeni uri je prišla šokka mladina z mariborsko gasilsko godbo. Tudi ves narod se jc zgrnil na slavnostni prostor. Med gosti smo opazili gospp soprogo pokojnega generala Maistra z obema sinovoma, podžupana mariborskega g. Žebota, zastopnike domačih občin in zastopnike raznih organizacij iz Št. Ilja in Maribora. Službo božjo jc opravil g. ravnatelj Hrastelj iz Maribora. Po službi božji jc bilo pod vodstvom svetnika g. Vračka slavnostno zborovanje, ki ga je začel šolski upravitelj g. Sardoč. Pozdravil je vse častne goste ter prebral pozdravni brzojavki notranjemu ministru g. dr. Korošcu in šolskemu referentu g, Bobiču iz Belgrada. V 6vojem nadaljnjem govoru jc orisal zgodovino šole v Št. Ilju ter 6e ob tej priliki spominja! vseh nekdaj in sedaj delujočih vzgojiteljev naroda. Mariborski podžupan g. Žebot je govoril o zgodovini šentiljskih šolarjev, ki so zrastli iz te narodne šole, ter naročil mladini, naj tudi ona ohrani vso možatost in ponos, ki ga mora imeti, da bo narod vzdržal vsak poskus raznarodovanja. Pokazal je na velika dela šentiljskih župnikov gg. Kelemine in Vračka. Nato je pozdravil zborovalce tudi predsednik Maistrovih borcev dr. Dolar, Vihar navdušenja jc vzbudila mirna beseda ge. Maistrove, ki se je zahvalila odboru za to proslavo. Po sprejetju udanostnih brzojavk ie godba zaigrala državno himno. Zatem je bila dopoldanska proslava končana. Med proslavo je zapel domači cerkveni pevski zbor več ubranih pesmi. Popoldne se je na prostoru pred gasilskim domom vršila ljudska veselica, na katero so prišli posebno udeleženci iz Maribora. Nastopili so otroci s petjem in igricami. Na prireditvi so bili tudi sivolasi borci za našo narodno svobodo. Mladina je z zanimanjem poslušala njih pripovedovanje, kakšni boji so se vodili za osvobojeno Jugoslavijo, saj ona uživa sedaj njeno varstvo. Naj ta prireditev mnogo pripomore k našemu obmejnemu geslu: Trdna meja, varna domovina! drugih zastav so starotrški fantje in dekleta nosili še nerazvit, novi svoj prapor. Za prapori je korakal zastopnik bana, logaški glavar g. MalešiS s skoraj vsemi župani iz logaškega okraja in z gosli iz Ljubljane. V sprevodu, za katerega so bila pola po Starem trgu prekratka, so šli samo uniformirani in narodne noše, članstvo v civilni obleki in gledalci so ob poti sprevoda ostali v gostem špalirju. V sprevodu je korakalo vsega 477 krojev obeh sjiolov s konjeniki in narodnimi nošami — množica, kakršne ne spravi na noge na Notranjskem nobena druga organizacija.^ Sprevod, v katerem je igrala godba logaškega Prosvetnega društva, se je zlil na slavnostno okrašeni prostor pri starodavni župni cerkvi. Prostor okoli cerkve, vse ceste in bregove, s katerih so vidi do nje, so napolnile množice ljudi. Po maši in blagoslovitvi prapora je okrožni predsednik g. Skubic začel tabor. Med burnim jiozdravljanem je prebral brzojavke, ki jih je tabor poslal visokemu pokrovitelju slovenske mladine. Nj. Vel. kralju Petru IL, knezu namestniku Pavlu, predsedniku dr. Stojadinoviču, slovenskemu voditelju dr. Korošcu, ministru dr. Kreku, škofu dr. Rozmanu in drugim. Po odigrani drž. himni, ki jo je množica poslušala odkritih glav, je predsednik pozdravil zastopnika bana, notranjske župane, ki korakajo s svojo mladino v eni vrsti, predsednico dekliških krožkov gdč. Pogačnikovo, zastopnike mednarodne vrste, med njimi popularnega br. Kermavnerja in druge. Zatem je s temperamentnim govorom nastopil navdušeno |>ozdravljen notranjski ožji rojak urednik M. Javornik, ki je v jedrnatih stavkih orisal idejni in narodni program naše^ mladinske organizacije. Nato je govoril gosp. inženir Sodja ter z bohinjsko stvarnostjo poudaril zgodovinske in idejne vrednote, ki jiti je nakopičilo deset iii desetletno delo v naši mladinski organizaciji. Popoldanskega telovadnega nastopa, ki je obsegal pestre gininastične in rajalne točke vseh oddelkov, se je udeležilo nad 3000 ljudi, ki so |>ozorno spremljali izborilo izvajane vaje, zaradi katerih zaslužijo vaditelji in članstvo vso hvalo. Izvajanje je pričalo, s kako resnostjo se notranjski odseki in krožki pripravljajo za veliki nasiop na Stadionu. Višek' prireditve jo bil seveda nastop mednarodnih telovadcev z: br. Kermaviierjem na čelu, ki so izvajali lako bravurozne vaje, da je občinstvu zastajal dih. Po telovadbi sc jc razvila neprisiljena, jk>-štena slovenska zabava ob lepi pesmi in razigranosti. V mraku so se množice začele razhajati z. zavestjo, da je Notranjska doživela po zaslugi svojih fanlov in deklet enega svojih najlepših letošnjih dni. V Ljubljani 2398 birmancev Ljubljana, 0. junija. Letošnji birmanci so imeli srečo. Vremenska napoved jo sicer grozila s spremenljivim vremenom, vendar pa sla bila letos izjemno binkoštna nedelja in binkoštni ponedeljek prav lepa sončna dneva, lc sem in tja so zagrozili oblaki na nebu. Birma je zaposlila prav vse avtotaksije in izvoščke. V nedeljo zjutraj so bili birmani v stolnici 1003 birmanci in birmankc, v nedeljo popoldne 573 birmancev in birinank, v ponedeljek dopoldne pa 295 birmancev in birinank. V banovinskem vzgajališSu z.a dečke na Selu pa je škof birmal danes 27 gojencev. Skupaj je bilo letos v Ljubljani birinanih 2398, v stolnici sami pa 2371. Lani jih jc bilo birinanih 2153. Letos je prišlo, kakor po navadi prnv lepo šlevilo birmancev z Goriškega, Hrvatskega in Koroškega. Prav lepo število je bilo birmancev iz rudarskih revirjev, to je iz Trbovelj, Hrastnika in Zagorja. Imponirnl je boter, oblečen v pristno in stilno dosledno slovensko gorenjsko narodno nošo. t,-i je na koleslju s seboj vodil dve mali miniaturi v narodnih nošah, namreč svoja dva hirmančka. Dr. Stojadinovič na Bleda Bled, 6. junija. Včeraj proti večeru so sc pripeljali z avtomobilom na Bled ministrski predsednik dr. Milan Stojadinovič, gradbeni minister Dobrivoje Stošovič, še! kabineta Dragan Prolič in Luka Dufcgdžič. Predsednik vlade dr. Stojadinovič in gradbeni minister Stošovič ostaneta na Bledu dva dni in 6la sc nastanila v »Golf hotelu«. Predsednik vlade jc bil prav dobro razpoložen, predvsem zaradi krasnega sprejema, ki mu ga je včeraj priredila Ljubljana. Verska manifestacija v Kranju v proslavo 100 letnice rojstva kardinala Missie Verski shod mož in fantov v Kranju, ki jc bil na binkoštno nedeljo v sjiomin rojstva velikega slovenskega preporoditelja kardinala Mis-sije, se odraža jk> svojem izrazito verskem značaju. kot najbolj uspela notranja, verska manifestacija kranjske dekanije zadnjih let. Stara navada je, da je vsako leto ta dekanijski shod na binkoštni ponedeljek pri Sv. Joštu nad Kranjem. Letos je bilo drugače. Uvod v celotno slavnost je bila od 3—4 molitev za Kranj in okolico Ob 4 pa je bil govor škofjeloškega kanclerja g. J. Jagodica, odposlanca našega prevzv. škofa g. dr. Rožmana. V svojem krasno zasnovanem govoru je najprej podal kratek, jedrnat življenjepis kardinala Missije, njegov pomen nastopa in delovanja v njegovi dobi, ki ga je nadaljeval v tem pravcu nadškof dr. A. Jeglič. Najjasnejše pa nam je g. kancler karakteriziral Missijevo osebnost z. besedami, ki jih je izrekel o njeni naš veliki krščanski mislec dr. A. Ušeuičnik z besedami, ki se glase približno takole: »Kardinal Missija jc bil v javnosti knez. v cerkvi škof, med ljudstvom oče, med duhovniki prijatelj.« Po govoru so bile pete litanije Srca Jezusovega z ljudskim petjem, ki jih je pel zbor dekanijske duhovščine v zelo harmoničnem in zelo repo zvenečem napevu. Po litanijah pa sc jc razvila procesija z Najsvetejšim po trgu, ki jo je vodil. g. prošt. Ignacij N a d r a h. Za Najsvetejšim smo opazili v sprevodu predstavnike kranjskih oblasti. Omeniti je zlasti originalno pestrost, ki jo jc dal procesiji močan zbor celokupne dekanijske duhovščine in mogočen zbor ministrantov (50 po številu), česar nismo vajeni videti ob lakih prilikah. Veličastno je bilo gledati ogromno množico osivelih mož, ki so sključeni od teže življenja prihiteli ta dan v mesto, da tu skupno v društvu mladih, živahnih fantov, z molitvijo javno in glasno zadoščajo z živo vero v Boga,^ za odpuščanje, za bogokletstva in javno brezboštvo. Po procesiji je bila kratka zaključna beseda in jiosvetilna molitev, nalo zahvalna pesem ter blagoslov jx> rimskem obredu. Končno eo možje in fantje zapeli še pestili »Povsod Boga in »Mogočno se dviga«. Smrtna nesreča pri skladanju lesa Smrtno sc je jxmcsrečil 51 letni delavec Anton Melavc iz Rečice ob Savinji. Bil je zaposlen pri skladanju lesa na žagi v Marijinemgradu v Nazar-jih. Ko jc skujmo z ostalimi sodelavci dospel vrh kupa, so sc nenadoma podrle podporo in les se je usul ler pokopal pokojnega Antona. V isti nevarnosti je bil njemu najbližji delavec Mikek Franc, ki pa je v zadnjem trenutku skočil s kupa ter je dobil lc lažje poškodbe. Ponesrečenca so takoj potegnili izpod lesa, pa jc po par minutah izdihnil. Poklicani duhovnik ga je dobil že mrtvega. Na lice mesta je bit poklican ludi zdravnik dr. Lesnika iz. Mozirja ler orožništvo. Dali so ga na mrtvaški oder v delavski sobi na obratu L Zvečer pa so ga prepeljali v spremstvu duhovnika in sodelavcev na rojstni dom. Zapušča 81 letnega očeta, sestro in brata. Huda nesreča v Trbovljah V nedeljo ob 9 do|ioldne se je na železniški progi v Trbovljah pripetila huda nesreča. Z lokomotivo se jo peljal 28 letni železniški premikač Fridolin Kokec, doma iz, Trbovelj, ki ima v bližini ludi svojo hišo. Med vožnjo jc skočil s stroja, pri tem pa jc tako nesrečno padel, da je z nogo zašel med tračnice in pod lokomotivo tovornega vlaka, ki mu je nogo odrezala v členku. Kokec je bil prepeljan v ljubljansko bolnišnico z brzoviakom ol) 11- V ljubljanski bolnišnici so morali Kokcu nogo amputirati. Krasno starinsko opravo iu perzijske preproge, zelo ugodno |>rodam. -Ogled v razstavni dvorani Ivrdke Mnthiun od H do 12 in od 3 do 7, Tvršcva cesta 12 (dvorišče). Naproduj tudi razne starinske vaze, slike, ure. svetilke, kineški krožniki itd. Ogled pri tvrdki Kberle. juvelir, Mestni trg 17, Ljublj. iiv r..- -iv t*« - ŠVICARSKE URE, zini nakit in briljunli pri Čuden, Prešernova ulica I. Drobne iz zunanje politike Praga, 6. junija. TG. Češkoslovaška vlada je odredila odpoklic 50.000 rezervistov, ki so bili nedavno zaradi notranje- in zunanjepolitičnega položaja mobilizirani. To dejstvo smatrajo za dokaz, da napetost počasi pojema. Praga, 6. junija. TG. V Maksickiju na severnem Češkem je prišlo do manjših demonstracij, ko je morala policija nastojjiti proli neposlušnim su-detskim Nemcem. Sudetsko-nemška stranka se jc proti postopanju policije pritožila. Saragosa, 6. junija. TG. Francove čete so zavzele hrib Ho do, s katerim so dobili v roke nadzorno ločko nad vso okolico mesta Alba Casere, ki je malo, a 6trategično važno mestece. Bukarešta, 6. junija. TG. Posebno italijansko letalsko odposlanstvo, ki mu pripada nekaj višjih letalskih častnikov, je uradno obiskalo Bukarešto. Bili so predmet navdušenega sprejema in povod za izraze loplega prijateljstva med obema državama. Bratislava, 6. junija. TG. V Bratislavi je ob priliki velikega shoda slovaške ljudske stranko prišlo do manjših izgredov med pristaši ljudske stranke in agrarci. Policija je nekaj ljudi zaprla. Ranjen ni bil nobeden. Tokio, 6. junija. TG. Japonski zunanji minister general Ugaki jc razposlal na vse inozemske države daljšo noto, v kateri jih poziva, naj nikar ne podpirajo Kitajske, ker bi to rodilo zle posledice za položaj na Daljnem vzhodu. Šanghaj, 6. junija. TG. Kitajska poročila zanikajo japonsko vest. da so japonske čete zasedle mesto Feng. Japonska poročila pa ponovno pravijo, da je bilo mesto zavzeto po hudih in krvavih borbah. Osebne vesti Belgrad, 6. junija, m. Na predlog ministra za gozdove in rudnike so kr. namestniki podpisali ukaz, s katerim je napredoval v III. skup. g. inž. Cvetko Božič, ravnatelj gozdnega ravnateljstva V Ljubljani. Kulturna proslava na Viču Katoliško prosvetno društvo na Viču slavi ta teden 35-letnico svojega obstoja. Snoči je bila ob veliki navdušenosti občinstva uspela predstava Calderonovega misterija pred farno cerkvijo, danes dopoldne pa je bila otvorjena v Društvenem domu krasna razstava, ki obsega številne predmete iz zgodovine društva in delovanja članstva. Razstavo je otvoril s primernim nagovorom predsednik g. Viktor Kozaniernik, govoril pa je v imenu župnije ludi p. Arhangel. — Proslava bn trajala ves teden ter bo v nedeljo zaključena s taborom, na katerem bo govoril med drugimi tudi minister dr. Krek. K opisu zanimive razstave se 5e povrnemo. Ljubljanska kronika Ga. Zlata Gjungjonac sodeluje na cerkvenem koncertu, ki bo v ponedeljek, dne 13. junija zvečer v frančiškanski ccrkvi. Zapela bo Dolinarjcvo »Duhovno pesem« za sopran in orgle; Premrlovo »Šmarnice« za sopran, godalni kvartet in orgle; Regerjevo »Marijino uspavanko« in Gounojevo »Ave Maria« za sopran solo, violino, čelo in orgle. Oslali del programa izpolni barilonist Kolacio, prof. Rančigaj na orglali in godalni kvartet. — Začetek koncerta ob pol 9 zvečer. Predprodaja vstopnic v knjigarni Glasbene Matice. Opozarjamo na nocojšnjo produkcijo gojencev šole Gl. Matice, ki bo ob en .četrt na 7 v veliki dvorani Filharmonije. Na sporedu je 28 točk, ki jih izvajajo učenci klavirskega, violinskega odd. in odd. z.a čelo, ki obiskujejo 1. do 4. razred glasbene šole. Starše in mladino vabimo, da po-seti nocojšnjo produkcijo. Prihodnja in zadnja produkcija šole Glasbeno Matice bo v petek, dno 10. junija ob istem času. Podrobni spored dobilo v knjigarni Glasbene Matice jxi 3 din. ot»*». V spomin kratkih dni svobode . • Slava 16. topničarshega polka Ljubljana, 6. junija. Dvorišče vojašnice vileSkegu kralja Aleksandra 1. Zedinitelja ob Tyrševi ccsli Jc bilo v nedeljo prizorišče krasnega vojaškega slavja. — 10. topniški polk Jc namreč slavil svojo slavo kot spomin na dan pred 10 leti, ko so njegovo baterijo v znani koroški ofenzivi leta ioio zasedle Gosposvetsko polje. Dvorišče in vliod v vojašnico sta bila okusno okrašenaz državnimi zastavami in zelenjem, ob straneh pa so stali prav tako okrašeni z zelenjem orjaški lopovi. Polkove slave se je udeležilo izredno število častnih gostov iz vojaških in civilnih krogov. Goste je sprejemal domačin poveljnik polka topn. polkovnik Mihael Lukauc. Od vojaških osebnosti so prisostvovali slavju: divizionar div. gen. L. Lukič, njegov pomočnik brig. gen. D. bodic, poveljnik topništva brig. general Zivojin Pavlovič, poveljnik vojnega okrožja polkovnik Zivanovič, poveljnik 40. peš. polka polkovnik Mašič. poveljnik v Ljubljani nameščenega planinskega bataljona jtodpolkovnik I. Oblak, upravnik vojaške bolnišnice podpolkovnik dr. Kosta lladži Gligorije in mnogo častnikov ljubljanske garnizije. Dalje so bili navzoči podban dr. Majcen z gospo dr. Natlačenovo, zastopnik ljubljanskega škofa slolni župnik dr. Klinar, zastopnik predsednika apclacijo sodnik apelacijske-ga sodišča g. Vinko Strasscr, češkoslovaški konzul g. Minovsky, zastop. univerze dekan dr. Sajovic in dr. Kelemina, okrajni načelnik Maršič, zastopnik mestne občine obč. sv. polkovnik v p. An-drejka, zastopnik upravnika policije polic, svetnik Pestevšek, zastopniki Združenja rezervnih oficirjev in mnogo drugega občinstva. Posebno častno so bili zastopnni člani Legije koroških borcev. Vsi odlični goslje so biti zbrani na tribuni, pred kalero je bilo postrojeno moštvo polka z vojaško godbo. Ko jo poveljnik div. oblasti izvršil snitro, je godba kot uvod v slavje zaigrala molitev. Nato pa so po vrsti opravili verske obrede pravoslavni prota, imam in katoliški duhovnik. Ko so bili obredi končani, je stopil pred vojake domačin poveljnik polka polkovnik g. Mihael Lu-kanc in jih nagovoril s krasnimi besedami. Najprej jim je pojasnil pomen »slave« v našem narodu in uato nadaljeval: >Kakor vsak dom, tako tudi mi v vojski kot Perspektiva in goriščnico Skoraj vsakemu amaterju se pripeli: napravi portret, pa je nos portretirane osebe kakor kumara in roke. v naročju sličijo lopatam rokoborca najtežje kategorije. In vendar je bil model neoporečen: nos razbohoten samo do či.sto estetienih oblik in dimenzij in roke takšne, da bi bile lahko za model kiparju ali slikarju! V takšnem primeru postane amaterju nerodno. Slike ne more dati iz rok! Vsak .je rad lep, celo lepši mora bili na sliki, kakor je v resnici, dočim je amaterski portret že brez takšnih napak za večino ljudi proveč odkritosrčen. ln poizve amater pri naprednejšem tovarišu, kako je s to zadevo in kakšno napako je napravil pri snemanju. Pa je blizu enega zla rado drugo in dobi amater prav pogosto odgovor, da je to napačna perspektiva in da je kriva te napačne perspektive prekratka gorišSuica objektiva. Kes pa ni ne eno ne drugo, kajti mnenje, da ie v fotografiji odvisna perspektiva od goriščnice, je zmotno oziroma samo pogojno pravilno. O nobenem fotografskem objektivu ne moremo namreč reči, da riše perspeklivično napačno, pa naj bo to objektiv kratke, normalne ali dolge goriščnice. Čc se nam zdi včasih pri fotografskih posnetkih znanih pokrajin, da so na sliki do nepoznan,ja drugačne kakor v resnici, prav tako posnetki znanih notranjščin ali predmetov, če so roke nli drugi deli telesa pri portretiranju prekomerno veliki, ni to napačna, temveč pretirana, nenavadna perspektiva. Ta pa navlaite samo po krivili fotografa, če se predmetu preveč približa, da bi dobil v najvišji naši narodni zajednlci, praznujemo 6vojo slavo. Naš vrhovni poveljnik je blagovolil dovoliti našemu polku, du praznuje svojo slavo nu dan, ko jo naša slavna vojska dne 5. junija 1919 zmagonosno vkorakala na Gosposvelsko polje |)o uspelih borbah za osvoboditev Koroške, V teh borbah so se zlasti odlikovale baterije 10. topniškega polka, ki so s svojo hrabrostjo pripomogle k tej zmagi. Pred 19 leti Je na današnji dan prvič zaplapolaln jugoslovanska zastava na Gospoevot-skein polju, ki je bilo zibelka in rakev slovenske samostojnosti. Na tem zgodovinsko slavnem polju je slovenski narod s svobodno voljo kronal skozi 700 let svoje vojvode. Pri ustoličenju je vsaki vojvoda položil narodu prisego, da bo pravičen sodnik in hraber branitelj svoje domovine iu svoje vere. Zla usoda je bolela, svobodi jo bila vendar uresničena, ko je naša hrabra vojska na današnji dan pred 19 lcli osvobodila te kraje. Na žalost pa je ta svoboda trajala le kratek čas. Po mirovnih pogodbah so ti lepi^ kraji z, Gosposvctskiin poljem in z njimi 100 tisoč naših bratov ostali izven moj naše mile domovine.' Junaki! Ko proslavljamo današnji dan, sem prepričan, da boste dostojni potomci vaših prednikov iu da boste posnemali one junake v zmagonosnib vojnah za osvobojenje od leta 1912 do 1019, ki so s svojim junaštvom zadivili ves svet, in da vam bodo zlasti .svetli primeri patriotizma junakov v koroški ofenzivi za zmerom silna pobuda na največje požrtvovunje in samo-zatajevanje v blagor kralja in domovine! Nato je poveljnik vojakom čestital k slavi in jih pozval, naj vzkliknejo Nj. vel. kralju Petru 1. in kraljevskemu domu. Vojaki so lo storili s trikratnim gromkim oživel! -. Godba Je zaigrala drž. himno in oglasile so so topovske salve. Vojakom je nalo čestital še poveljnik div. oblasti div. gen. Lukič. Sledil je delile čet pred divizionnrjcm, nakar so se gostje podali v lope. kjer jim je bil pripravljen okusen prigrizek. Častniki in podčastniki polka so jim gostoljubno postregli in razvilo se je prisrčno družabno razpoloženje. Popoldne pa je bilo obširno dvorišče vojašnice prizorišče razigranega vojaškega veselja, ki ga je bilo deležno vso moštvo ]>olka. na ploščo ali film sliko predmeta v čim večjem merilu. Največkrat se zgodi to pri portretiranju, posebno amaterjem, ki nimajo povečevalnega aparata in hočejo zaradi tega že pri snemanju dobili čim večjo sliko glave. Takšno nenavadno ali pretirano perspektivo pa dobimo p r i snemanju iz prevelike bližine, če snemamo z dolgo ali pa s kratko goriščnico. Značilno zanjo je, da so upodobljeni blizu kamere ležeči predmeti ali doli predmeta v nesorazmerno velikem merilu, v večji razdalji od kamere ležeči predmeti pa so pretirano majhni. Zaradi tega je naša predstava o prostoru zavedena v zmoto in .je napačna. Da je perspektiva popolnoma enaka, če snemamo z objektivom dolge ali kratke goriščnice, se lahko prepričamo, ako napravimo posnetek predmeta z iste snemalne točke enkrat z dolgo iu enkrat s kratko goriščnico. Edina razlika med obema posnetkoma bo ta, da bo upodobljeno na sliki, posneti s kratko goriščnico, več okolja in da bo upodobljen predmet na sliki, posneti z, dolgo goriščnico, v večjem merilu. Zalo pa bo perspektiva pri obeli slikah popolnoma enaka. Ce povečamo izrez, iz, prve slike, napravljene s kratko goriščnico, ločno na velikost in izrez druge slii dejstvo v poslovnimi in osvetlimo nekoliko bogateje. Zapomniti si moramo pa ludi to, da je jakost svetlobe odvisna od oddaljenosti svetila od predmeta in da intenzivnost svetlobe narašča in pada v kvadratnem razmerju s to razdaljo. Ce postavimo torej svetilo v dvakrat večjo razdaljo od predmeta, moramo osvetlili štirikrat več. pri trikrat večji razdalji devetkrat več itd. - Nekatere tovarne imaio hvalevredno navado, da navajajo v svojih prospektih, priloženih negativnemu tvorivu, čas osvetlitve za svetila različnih jukosti iu za različne razdalj • med objektom iu svetili. Prav priporočljivo Je, da jih amater pri snemanju vpošlevu. Primorske vesti Jasno stališče koroških Slovencev do nove države Loga ves, koncem maja. K občnemu zboru tukajšnjega slovenskega prosvetnega društvu sc jc zbralo lc|>o število rlruštvcnikov, gospodinj in mladine. Predsednikovemu pozdravu so sledila poročila o društveni delavnosti in nove volitve. Slovensko kulturno življtenje v Logi ,vesi bo vodil odslej mladi Jože Strauss, pri njegovem delu pa mu bosta jiomugulu Černic Noltri in Vlakso Kukl. Po končanih formalnostih jc povzel besedo predsednik Prosvetne zveze dr. Tischler in med drugim izvajal sledeče: »Državno politični dogodki so zadeva večinskega narodu in zadevajo manjšino le v toliko, v kolikor se z njimi spreminjajo okoliščine njenega dosedanjega narodnostnega delu in življenja. Težava dosedanjega narodnostnega dela na Koroškem jc obstojala v jirvi vrsti v tem, da smo imeli na nemški strani desetletja zastopnike nemštva. ki so izšli iz našega narodnega telesu. Njihovo nemštvo jc bilo po-gosto v notranjem boju z. njihovo miselnostjo in krvjo. Pojavi zadnje dobe so nam najboljši dokaz za to, da ponemčeni slovenski elementi niso v stanu služiti resničnim nemškim nacionalnim interesom, ker jim zu to manjkajo naravni pogoji, kajti volja suma šc nc zadošča za organično vključitev v tujo narodnost. Mi Slovenci, ki so zavedamo in sami v sebi doživljamo, da naša narodna pripadnost ni izraz volje posameznika, marveč posledica našega rojstva, klic naše krvi. glus naše slovenske miselnosti, ki sc vedno spel odraža v naši govorici in pesmi, ini nismo nikdar silili tja. kamor po naravi ne spadamo. Tej jasnosti v gledanju in doživljanju naše samobitnosti jc tudi odgovarjalo naše ravnan je ob postanku novih državno političnih piilik. Večinski narod je odločil, da hoče Veliko Nemčijo in za nas je bilo jasno, da moramo tudi novi državi izkazati našo polno vdanost. Narodno zavedni Slovenci na Koroškem so pokazali veliko zrelost s tem, dn so v ccloti razumeli čas, šli 10. aprila polnoštevilno na volišče in izrekli svoj »Ja«. S tem 10. aprilom jc postal pioložuj povsem nov. Odnos do države se je do zadn je pike razčistil in s tem ustvarila podlaga in možnost zn naše naduljno slovensko kulturno delo. Vsak druga razlaga našega zadržanja je napačna « »Za ureditev prilik v novi nemški pokrajini Avstriji je Fiihrer poslal svojega /aujinika in izvedenca — pokrajinskega vodjo Biirckcla. Ko sva sc 9. maja / g. dr. Polkom zglasila pri njem v naših narodnostnih potrebah in zadevali, nama jc povedal tole: Stališče narodnega socializma do tujih narodnih skuj>in je jasno in sc lahko zajame v sledeče stavke: Narodno občestvo ni društvo, iz katerega sc izstopa in v katero se vstopa jio mili volji, marveč jc jio naravi dana in od Boga hotena celota. To, kar mi zahtevamo zn naše rojake v drugih državah. to isto inorumo in bomo dali tudi koroškim Slovcncem, toda zahtevamo od njih brezpogojno in popolno vdanost do države. Priznavamo pa, da so koroški Slovenci 10. aprila svojo dolžnost do države i/jiolnili.-> Mi Slovenci smo sc — in se bomo tudi v bodoče — radcvoljc učili, ob vrlinah svojih sosedov Cenili smo njihovo disciplino in občudovali njihovo veliko požrtvovalnost. Čeprav ima država v /okuli celoten aparat, vendar polugn vodstvo naroda silno važnost na to, da narod s prostovoljnimi prispevki krije razne nucional-nc jiotrclic Neprimerno bolj jc jiotrcbnu taka požrtvovalnost nam Slovencem, kajti pri nas je požrtvovalnost znak narodne zavednosti in narodne zvestobe Potrebe časa nalagajo vsaki slovensko govoreči družini dolžnost, du je naročena nu Koroškega Slovenca«, ker la vedno znova nevidno združuje družino koroških Slovencev v duhovno celoto. Slovenskemu glasilu stoji ob strani slovenska knjiga. Naloga društev pa jc v tem, da nn znotraj vzgajajo svoje članstvo k narodni zavesti in skupnosti ter da to narodno občestvo na dobro pripravljenih prireditvah pokažejo tudi nn zunaj.« Govornik jc zaključil svoja izvajanja s Hitlerjevim izrekom, ki naj bi |iostnl tudi geslo koroških Slovencev: Boriti sc morem snmo zu nekaj, knr ljubim, ljubiti samo lo, kar spoštujem in spoštovati lo, knr vsaj poznam!« Govor jircdscdnika -Prosvetne zveze« dr. Tischler ja .je jasno očitni stališče koroških Slovencev: Ostat i hočemo tudi vnaprej strogo lojalni napram državi, u hkrati /. vso doslednostjo in odločnostjo ohraniti zvestobo svojemu slovenskemu narodu. Drobne vesti s Koroškega V fil. Vidu r Pndjnni je umrl Luka Wutej p. d. Urank z Vesel. Bil je vzoren družinski oče. V št. Janin, v lloiu so položili k večnemu počitku Franca Lansseggerjn, pd. Rotovega očeta ua Postojna med binkoštnimi prazniki Za binkoštne prazniko je bilo v Postojni najavljenih na tisoče in tisočo izletnikov, tako iz Italije kakor iz sosednje Jugoslavije. Lepo vreme je zares privabilo ogromno obiskovalcev in v jami sami kakor v okolici se jo zares trlo tisoče veselo razposajenih izletnikov. Le obeh posebnih vlakov iz. Jugoslavije ni bilo ler sla bila posebna izletniška vlada odpovedana. Gostje, ki so |irišli čez mejo pes ali na kolesih — teli so pričakovali nad 1000 — so bili le redki. Sicer pu bodo postojnske jamo ostale odprte vse iKilelje in bo torej priložnosti dovolj, da si jih ogledajo vsi, ki jih o bin-koštih niso mogli ali niso utegnili. Vojaška dela na istrski obali V tržaških listih beremo besedilo prepovedi, ki so jo izdale italijanske vojaške oblasti in ki pod najstrožjimi kaznimi prepoveduje vsaki ladji, veliki iu mali, vključivši ribiškim ladjam in izletniškim čoliiičkom, da bi se posluževali morskega rokava na z.apadni istrski obali lued rtom Barba-rigo in rtom Dantolo ter Porerskimi pečinami, nekoliko od Rovinja. Na tem mestu dokončujejo po-morske oblasti važna dela strategičnegu značaja. Kakšnega značaja to la dela, javnosti ni dano vedeti. 250 trgovcev iz Italije v Ljubljano Tržaški dnevniki objavljajo vest, da je ljubljanska zbornica zu Trgovino, obrt in industrijo povabila Irgovsko zbornico za Julijsko krajino, naj organizira izlet v Ljubljano ob |iriliki ljubljanskega velesejina. Italijani so se obisku z navdušenjem odzvali ter nabrali 250 trgovcev, vse iz Julijske krajine, ki so nu binkoštno soboto odšli na izlet v Ljubljano, ki so si jo dobro ogledali, napravili nekaj izletov v okolico ter so v |xmedeljek odpotovali zo|ict nazaj v domovino, zelo zadovoljili s svojim obiskom iu z vsem, kar so videli. Pred 20 leti:.. Vojaške in politične oblasti kakor tudi fašistična stranka so jio vsej Julijski krajini in posebno pn v Gorici organizirale velike proslave 20 letnice goriških bitk. Vojaška oblast je poslala k proslavi te obletnice 20.000 vojakov, ki so pripadali vsem vojaškim cdiiiicum. K proslavam je |>ri-šel sam prestolonaslednik princ Umbert. ki je iz Gorice jiotoval dalje proti Sv. Luciji, kjer si je ogledal novo jiodzemeljsko elektrarno, ter dalje na Tolmin, Čedad in Videni proti Benetkam. Slnv-nostim je prisostvovalo na tisoče domačinov iz Julijske krajine. Občinski odbori so prestolonasledniku prinesla lepa darila v spomin na njegov obisk v obmejni Julijski krajini. Manj železa pri novih gradbah Italijanski lisli objavljajo uredbo osrednje vlade v Rinili, kjer oblast jiriporočn, da bi pri novih gradbah vporabljali čim manj železu, amjiak, da se uporablja, kjerkoli je to mogoče, le kamen. Uredba pravi nadalje, da se morajo gradbeniki posluževali kararskega marmorja in sicer morajo pri zasebnih gradbah vporabiti lega marmorja Ioliko, du bodo znašali stroški zanj 5% vseh gradbenih stroškov, pri javnih zgradbah pa 10%. Zastopniki kamnolomske industrije pri Nabrežini >o obiskali rimsko vlado, kjer so ji ruztolmačili škodo, ki jo bodo ti kamnolomi lr|ieli zaradi te nove uredbe, ki daje toliko prednost kararskeinu marmorju. Italijanski listi poročajo k temu, da je verjetno, da bo vlada poslušala težnje Julijske krajine in predpisala enake ugodnosti ludi za tamošnje kamnolome, ki dajejo tudi z.elo dober marmor in jireživljajo doberšen del delavstva v gradbeni industriji. Hrbtenico si je zlomil V goriško bolnišnico so prepeljali Marija Por kona, doma iz Avš, ki je v Kalu pri Kanalu imel poklicni opravek nn drevesu. Spodrsnilo mu je, a se ni mogel več ujeti z rokami, tako, da je padel kakih (i m globoko in sicer lako nesrečno, da si je zlomil hrbtenico in obležal na tleh v nezavesti. Tudi v bolnišnici je trajalo dalje časa. predno je prišel k sebi. Zdravniki so izjavili, du ni mnogo upanja, da bi okreval, ker so tudi notranje poškodbe zelo hude narave. Gad ga je pičil V brezupnem stanju o pripeljali v goriško bolnišnico 13 let starega Vntona Fugunchi. ki ga jc jiri nabiranju kuriva v štanjelskeni gozdu pri Gorici napadel gad in ga dvakrat usekal. Punta vo našli že v nezavesti. Zdravnik je takoj odreuil jirvo ukrc|ie, toda ker je fant ležal že dalje čusa brez pomoči, je malo verjetno, da bi koristile. Sednj leži fant v goriški bolnišnici, kjer se na vso moči trudijo, dn hi mu rešili življenje. Predpisali so že prenos krvi. Jugoslovanski avto podrl kolesarja Na cesti iz Gorice proti Gradiški je neki avlo. luobil — italijanski listi pravijo, da je bil jugoslovanske narodnosti, ker ga je vozil Jernej Krpan iz, Jesenic — 16letnega Llvija Grija, ki se je na kolesu vračal domov. Avtomobil sc je v močnem teku zaletel v kolesarja in ga podrl tako nesrečno, da je fanta vrglo daleč na stran. Krpan se je ustavil z. avtomobilom in ga lakoj prepeljal \ bolnišnico v Goriio, kjer so .-jioznuli, du poškodbe ni.-o budiva značaja. Drobne iz Julijske krajine \ Borštu se jc ponesrečila Marija IVturns pri pudru z drevesa, /.lomila si je nogo in ln> ostala \ bolnišnici dva meseca. 400 dopoluvorislov je |>rišlo nu veliko zborovanje v Dolini Konj jc nevarno poškodoval \nloiiu Bana iz Prelož. Im.i počeno čeljustuiio, iz.bitih nekaj zob iu prebita lica. V Skopem nu Krasu je v starosti M> let umrl Iva ii Gcc ali Blažkov uče. Ogromna udeležim ljudstva pri pogrebu je dokaz, k.iko priljubljen jc bil v svojem življenju. Nuj v miru poč- i v n! \ Trstu je avtomobil povozil 48 letno I rnn-čiško (iustineii, ko je ne-la kosilo v ladjedelnico. Frančiška ima Številno poškodbo na gin v i. Tržaška mestna občina bo iz. svojih sred-stev vzdrževala !"> profesorjev bodoč-e pravne fakultete, iu sicer za dobo petih let. luko vesel je Trst. du dobi pravno Inkultclo. Kolesar je pri skednju podrl Francu Ger-lanca ter nalo — zbežal. Gcrlanc je dobil hudo notranje poškodbe in pretres možganov. Mulo upanju je, da bi okreval. =?(> let starega tesarskega delavca Mcksiui-dra Vntovca so |iri sv. Jakobu v Ti slu našli n.i cesti hudo ranjenega. Preiskava jc dognala, ila se je pobil v pijanosti. Marija Bcriok, služkinja, stara V, le:, se je pri čiščenju stropu hudo pobilu in bo nek i j tednov ležala \ bolnišnici V Trst je prišla večja sku|)iiia inženirjev m stavbenikov iz. Jugoslavije. Ogledali so si vodovod, nakar so se odpeljali ua ogled elektrarne ob Soči. Na 2000 lir globe jc bil na Reki kaznovan 18 let stari Miloš Popovič, ker jo brez listin šel čez mejo v Jugoslavijo. Kazen tri mesečnega /.upora mu je bila všteta v preiskovalni /.upor. V Trstu bodo povečali /.uvod /ii slepce. \ tn namen bo občina darovala en milijon in četrt lir. Zu fašističnega tajnika v Mirni |>ii Gorici je bil imenovan I )i licrl Gnaltero Dosedanji tajnik Bc/zini Vittorio je bil odšla vi jen. Jugoslovansko vojaško odposlanstvo, ki sedaj potuje po Italiji, je uu zadnje obiskalo \ topniški polk v Milanu. Sprejeto je bilo / velikimi vojaškimi častmi. Jožefa Bižllja je neki neznanec udaril po glavi, ku se je vračal v svojo hišo. Prebil mu jc lobanjo. Orožniki so zaprli Leopoldu M.i-rnšn. ki jc osumljen tega napada. Zaradi klcvctanju jc bila Julka Kolml obsojena nu ">00 lir globe. Julka jc doma i/, .štii-njela nu Krasu. Z drevesa je padel in si zlomil hrbtenico Kristijan Ferligoj. doma iz. Gorice. Malo ii|)ii-njn jc. da bo okreval — Tivar obleke, moda, kakovost in cena cn pojem. Glavna zaloga Anton Brumec, Ljubljana, Prešernova ulica 54, nasproti glavne pošte. FOTOAMATER Novi nogometni prvak: Hašk V nedeljo je bilo tekmovanje za leto 1937/38 zaključeno V nedeljo se je pomorilo vseh deset ligaških klubov v zadnji borbi. Osemnajsta runda jo prinesla prvo mesto llašku, simpatičnemu zagrebškemu klubu. Z izdatno zmago nad Jedinstvom so si llaškovci po tolikih lotih napora vendarle priborili ponosni naslov jugoslovanskega nogometnega prvaka. V precej ostri igri so porazili bel-grajsko Jedinstvo s 4:kibicev«, da bi v težki borbi podprli s podžiganjem svoje moštvo. Čas je mineval počasi; končno pa se je začela prisotnega občinstva lotevati nervoza. Prognoze so padale z vseh strani. Nekatere so bile optimistične, večina pa je izid tekme pričakovala z majhnimi nadami. Vsak pa je bil precej razburjen. , Točno ob petih so se najprej prikazali Bclgra|cani v plavobelih dresih. Nastopili so takole: Puhar-Rado vanovič-Dubac; Lehner-Števovič-Kneževič; Glišovič Valjarevič-Moša Marjanovič-Božovič-Podhraski. Takoj za njimi pa so sc prikazali tudi Ljubljančani v zelenih dresih. Tokrat so postavili izredno vestno sestavljeno moštvo. Nastopili so takole: Logar-Žitnik-Bertoncelj Stanko: Vodišek-Nikolič-Boncelj: Slapar-Pupo-Vovk-Lah-Erber. Nato je sodnik g. Dattilo iz Rima zažvižgal začetek prepevne nogometne preže. Potek: Ljubljana zavrne BSKov napad, Bonccl| vrača, Vodišek sigurno jemlje. Valjarevič strelja, Žitnik vrača v polje. Ljubljana igra proti solncu. Erber tolče pred Slaparja, ki na žalost zgreši. Prosti strel proti Ljubljani, ki pa ostane neizkoriščen. Slapar pobegne, Knežcvič pa mu sname žogo. V šesti minuti izredno nevarno pred ljubljanskim golom. Božovičev strel pa k sreči konča v outu. Valjarevič strelja takoj nato s 30 metrov tudi v out. Vovk pošlje zelo uporabno zogo v tri dni. Spet prosti strel proti Ljubljani. Erber posl|c svojo stvar Radovanoviču na noge. Radovanovič su-ruvo zruši Vovka. Prosti strel spremeni Lah v 11 mi-, nuti v 1 :0 za Ljubljano. Med nogami BSKovih igralcev si jc žoga poiskala pot. Igralci si segajo v roke, občinstvo se veseli. BSK spet napade, Logar pa resi Boncelj pošlie v out. Prosti strel proti Ljubljani. Rado vanovič pošlje v out. Ljubljana napade, Vovk zamudi priliko. BSK vrača; silna godlja pred Logarjem. Ljubljana spet vrača, visoko žogo pa boksa Puhar. lirber sijajno vzame Radovanoviču. Kmalu nato prosti strel proti BSKu. Puharju ni treba intervenirati. Oba center-halfa sta slaba. Moša podaja Valjareviču, ta pa Pod-hraškemu, ki strelja iz čiste pozicije v out. BSK sdo-vito pritiska, Stevovič strelja, Logar pa brani. Cas naglo mineva. Belgrajčani jemljejo stvari presneto resno. Radovanovič spravi žogo v korner, Erberjev strel reši Puhar. Vodišek igra odlično. Dober je tudi Logar in oba branilca. Slapar lepo uide, toda Kneževič mu vzame žogo. Puhar je spet nekajkrat v resni nevarnosti- Erber lepo uide; Radovanovič je pred njim vselej v zadregi. V 34. minuti zabije Podhraški izenačujoči rfol 1 : 1. BSK kombinira zelo lepo. V 36. minuti Stevovič po nerodnosti povzpne z lepim avtogolom na 2-1 za Ljubljano. Podhraški pobegne, pa strelja v out. Nov napad Ljubljane paralizira Puhar. Ljubljana igra mnogo lepše in tudi nevarnejše. Njeni napadi so izvedeni odlično. Slapar centrira, Lah tolče, Puhar reši. V 43. minuti tolče Valjarevič visoko preko prečke. Polčas se naglo približava. Ljubljana še vedno napada. V 44. minuti pa vrne BSK. Logar reši. Slapar in Kne-ževič rijeta po zeleni ruši s koleni. Erber strelja korner, Puhar pa sijajno in res požrtvovalno reši s padcem pod noge. Takoj nato polčas. V prvem polčasu je Ljubljana igrala mnogo lepše in ludi odličnejše. Njena igra je bila temperamentna in zanosna: prava borba. BSKovci so igrali svoj sistem, ki jim jc doslej vedno dobro služil. Bili so precej ostri, njihove poteze v še6tnajstercu zelenega kluba pa so bile prvi polčas začuda mehke in neodločne. Zadovoljili sta obe krili ter Knežcvič, eden najboljših igralcev na terenu. Lehner m Stevovič kakor tudi oba branilca nista bila na običajni višini. Pri Ljubljani je bila prav dobra obramba, dalje v halfu Vodišek, v napadu obe krili in Lah. Pupo je ostajal zadaj, saj jc moral prav močno pomagati dokaj šibkemu Nikoliču. Drugi polčas, potek: Zdaj igra proti solncu BSK. Ljubljana napade, Slapar pa loula Kne-ževiča, prosti strel, ki ne prinese ničesar novega; zadeve ostanejo iste. Toda v tretji minuti uide Moša, ki daje Valjareviču, ta pa spet izenači — 2:2. Povsem nepričakovano je padel ta gol. V šesti minuli BSK izredno nevarno napade; žoga kar ne pride izpred Logarjevih vrat. BSK začenja igrati vse lepše. Ljubljančani pa postajajo izčrpani. Čas mineva zdaj od sile počasi. BSK lepo kombinira in te kombinacije dajejo našim branilcem celo serijo «popranih« in dobro ->za-činjenih« rebusov. V enajsti minuti Pupo strelja pod oblake. Stari lev »Moša« poskusi v 12. minuti streljati s 40 metrov, pa ne opravi ničesar. Belgraičani močno pritiskajo. Logar jc ves čas v nevarnosti, kajti BSKovci kombinirajo čudovito. Vovk izvleče žogo iz gneče in strelja, žal tik nad prečko. V 17. minuti krasna kombinacija Ljubljane, žoga pa gre v out. Takoj nato korner proti BSKu. BSK takoj vrne z napadom, pa tudi ta napad ne prinese sprememb. Belgrajčani igrajo precej ostro. BSK napada, Podhraški pa stoji v oif-sideu. Pupo podaja netočno. BSK zapre igro, pazi pa skrbno, da bi povečal rezultat. Ljubljana ima smolo; sijajne šanse po nesreči propadajo. Pupo sc v sredi drži odlično. Belozeleni se drže prav dobro. Zdaj ima Ljubljana polno iniciativo. Neprestano napada. Toda njeni napadi niso več povezani. Igra ni več lako lepa; BSK igra s štirimi branilci in igro spet odpre. Nevaren napad, žogo pa zapleni na vso srečo Logar. Oboji igralci so že izčrpani, vendar so BSKovci šc bolj pri močeh. Igra postaja pomalem tudi surova. Zadnje mi-lutc minevajo hitro. V zadnji minuti Logar izredno požrtvovalno reši. Še izredno nevaren napad, nato prodre Ljubljana. Takoj potem konec. BSK je v drugem polčasu igral z vso ambicijo, prav tako pa tudi Ljubljana. Moštvi sta dali iz sebe vse, tako da so bili na koncu povsem onemogli, Ljubljana je pokazala, da se, kadar gre zares, zna sijajno izvleči iz močvirja. Sodnik g. Dattilo je bil dober. Rezultat je realen. LJUBLJANA (jun.) : MARS (jun.) 5 : 2. V drugi finalni tekmi so odlični juniorji Ljubljane ponovno porazili Mars._ SK Mura s SK Jugoslavija 6:2 Celje, 6. maja. Na binkoštno nedeljo je odigrala celjska Jugoslavija v Murski Soboti prijateljsko nogometno tekmo s tamkajšnjim športnim klubom. Remltat je izražen nekoliko previsoko, ker je bila Jugoslavija na polju enakovreden nasprotnik, čeprav je nastopila s tremi rezervami in je v drugem polčasu hudo poškodovan golman zapustil igrišče. Igra je bila živahna in je potekala prvih 20 minut in zadnjih 20 minut v premoči domačinov, 6ieer pa je bila odprta in se ima zahvaliti samo boljšemu napadu za dosežen rezultat. V napadu Jugoslavije, kjer so igrale tri rezerve, sta bila uporabna edino brata Steblovnik, ki so ju pa nasprotniki prav dobro krili in s tem onemogočili. V krilski vrsti se je odlikoval srednji krilec Krašck, obramba pa jc bila povprečna. Gole za Jugoslavijo sta zabila brata Steblovnik vsak enega. Sodii je dobro in objektivno g. Turk iz Murske Sobote. Gledalcev jc bilo okoli 500. Izbirna tekma kolesarjev za etapno dirko Sofija-Betgrad Zagreb. 6. junija, b. Tukaj je bila danes izbirna tekma za sestavo državne reprezentance kolesarjev, ki bodo tekmovali od 17. do 19. junija z Bolgari na etapni dirki Sofija—Niš—Kragujevac— Belgrad. Kor so lani zmagali Bolgari in si osvojili dragocen pokal ministra za ljudsko telesno vzgojo dr. Rogiča predvsem zaradi slabe sestave jugoslovanske reprezentance, je zveza letos hotela posebno pazljivo sestaviti državno reprezentanco. Tako je bila že 6. maja v Ljubljani prva izbirna tekma, sedaj pa druga na progi Zagreb—Saniobor—Brega-na pri Brežicah—Kostanjevica—Novo mesto—Trebnje, kjer je bil obrat, ter je znašala skupna dolžina proge 187 km. Na tekmo je bilo poklicanih 15 tekmovalcev ljubljanske in zagrebške podzveze. Na startu, ki je bil ob 6 zjutraj v Kustošiji, se je javilo 13 tekmovalcev, med njimi favorit Prosonik in pa štirje Slovenci Gartner, Peternel, Krušič in Žerjav iz Ljubljane. Vse do Samobora so vozili dirkači v tesni skupinL Tik pred mestom pa je trčil Ljubljančan Žerjav z enim zagrebških dirkačev ter padel tako nesrečno, da si je občutno poškodoval levo roko ter zlomil krmilo na kolesu. Pred Novim mestom je dobil Pclernel žebelj v pnevmatiko ter je pri menjanju pnevmatike občut- no zaostal. Prvi je privozil skozi cilj Prosonik v času 6 ur 7 minut in 17 sekund. Drugi jo bil Davidovič (Železničar, Zagreb) v času 6:7.18. Povprečna hitrost prvih je znašala 31 in pol km na uro! 3. Šolman (Gradjanski, Zagreb) 6:10.37, 4. Penčev (Orao, Zagreb) 6:10.38, 5. Kole (Železničar. Zagreb) 6:11.0112,6. Špoljarič (Gradjanski, Zagreb) 6:11.02, 7. Gartner (Ljubljana) 6:11.02. Po uspehu iz obeh izbirnih tekem je postavil zvezni kapitan v državno reprezentanco sledečo tekmovalce: Prosenik, Gartner, Davidovič, Solman, Penčev, iz belgrajske podzveze pa Slovenca Lauricha (Forluna, Belgrad), Pavlik (NAK, Subotica), Drla-čič (Avala, Belgrad). Drobne športne vesti SVETOVNO NOGOMETNO PRVENSTVO V FRANCIJI Italija : Norveška 2 : 1. Češkoslovaška : llolandija 3 : 0 (obe v po-(isl jsl\ u!) • Brazilija : Poljska 6 : 5 (tudi v podaljšku!). Madžarska : Holandska Indija 6 : 0. Rumunija : Kuba 3 : 3 (dva podaljška). Francija : Belgija 3 : 1. Nemčija : Švica 1 : 1. H\JDUK JE V SPLITU IGRAL Z ITALIJANSKIM KLUBOM MILANO. Italijanski klub Milano (tretjeplasirani) je igral v Splitu v Hajdukom 3 : 3. KVALIFIKACIJSKE TEKME ZA VSTOP V LIGO Sparla (Zemun) : Jugoslavija (Jabuka) 5 : 0. Krajišnik : CSK (v Cakovcu) 2 : 2. Gradjanski (Skoplje) : Crnogorac. 5 : 0. Železničar (Niš) : Sašk (v Sarajevu) 2 : 2. Slavija (Osijek) : Bačka 1 : 0 (v Osijeku) NAŠI TENIŠKI IGRALCI V PARIZU Palada : Lessieur 6 : 3, 6 : 2, 6 : 2. Punčec : Deloford 6 : 0, 7 : 5, 6 : 1. Kukuljevič : Nelson 6 : 2, 6 : 0, 6 : 2. Mitič : Bolelli 6 : 2, 6 : 1, 1 : 6. 6 : 1. Palada—Kukuljevič : Shayes—Mullicken 6 : 4, 9 : 7, 3 : 6, 6 : 4. Mitič—Punčec : Anderson—Nelson 6 : 1, 2 : 6, 4 : 6, 8 : 6, 6 : 2. Kukuljevič—Palada : Pclizza—Bolelli 6 : 2, 6 : 3, 5 : 7, 10 : 8 (!!). Binhošti v Mariboru Glavni dogodek birma: 1397 birmancev Krasen obisk umetniške razstave Maribor, 6. junija. Binkoštni prazniki so minili brez pomembnih dogodkov. Birma v stolnici jim je pač dala glavni povdarek ter je mesto zelo razgibala. Včeraj, na binkoštno nedeljo dopoldne se je ves tok ljudi usmerjal mimo stolnice, na Slomškovem trgu je od iutra do poldneva vrvela tisočglava množica, avtomobili in izvoščki so neprestano od vseh smeri dovažali birmance in njihove botre, v tesnih ulicah med šotori in stojnicami sc je neprestano pretakala množica, tako da jc imela policija z roditeljsko službo obilo posla. Naval k birmi je bil včeraj izredno velik. Določen je bil včerajšnji dan za birmance samo iz treh mariborskih župnij, današnji pa za birmance 7. deželo, vendar se deželani teh določb ne držijo. Je pač bolj imenilno, priti k birmi na binkoštno nedeljo, kakor v ponedeljek. Birmanik je bilo oba dni skupaj 1397 birmancev in sicer včeraj 1231, danes pa samo 166. Posebnost letošnje birme so bile nekatere birmanke — žc odrastle gospodično, ki so prišle k birmi s svojimi, jedva nekaj let starejšimi botricami. Veliko pozornost je mod prazniki posvečal Maribor vseslovenski razstavi likovne umetnosti v Unionski dvorani. Oba praznika jo bilo dopoldne in popoldne v dvorani neprestano toliko obiskovalcev, da je bilo res zbrano ogledovanje slik in študiranje precej otežkočeno. Zlasti včeraj dopoldne se je zbralo izredno veliko obiskovalcev, ker jo imel umetnostni zgodovinar dr. Rajko Ložar vodstvo po razstavi. Opažal se jo ta dva dni tudi velik priliv obiskovalcev iz daljnih krajev. Prispeli so nekateri celo iz Bosne, veliko jih je bilo iz Hrvaškega. Ugodnost polovične vožnje so mnogi izrabili za obisk Maribora. Danes dopoldne je bil na raz- Zemunska vremenska napoved: Deloma oblačno po vsej državi. Ponekod verjetno manjši nalivi in ohladitev. Noči hladnejše. Oče, mati in sin ponesrečili z motorjem Na binkoštno nedeljo se je peljal z motornim kolesom in s prikolico 31 letni posestnik Paul Jožef iz Sv. Jeronima pri Vranskem v Rečico ob Savinji. Na inotociklu je sedel za očetom njegov 5 letni sinček, v prikolici pa Paulova žena. Na cesti, ko so se vračali v Vransko, pa jc motor butnil v kamen, da jc vrglo motor in prikolico čez cesto. Pri padcu si je Paul zlomil levo roko nad zapestjem ter dobil zelo nevarne poškodbe po trebuhu. Sinčka je vrglo naprej s tako silo, da je dobil liujše notranje poškodbe in je nezavesten obležal na tleh. Pri padcu si je sinček zlomil tudi desno nogo nad kolenom. Gospa je dobila lažje poškodbe. Očeta in sina so takoj prepeljali z reševalnim avtomobilom v celjsko bolnišnico. Sinovo stanje, ki je še vedno v nezavesti, je resno, vendar je upati, da bo okreval in ozdravel. slavi tudi sloviti naš učenjak in raziskovalec profesor na graški univerzi VValter Schmidt. Krasno binkoštno vreme je kot nalašč povzdignilo sijaj praznikov. Le danes opoldne je bil hud naliv, pa jc oblake zopot nadomestilo sonce. Popoldne je bilo mesto včeraj in danes izpraznjeno, v.se je pohitelo v naravo. Rekorden obisk so imeli včeraj v kopališču na Mariborskem otoku, silno živahno je bilo na Pohorju,°v Dravski dolini, na Urši ji gorii povsod so bilo razkropljene stotino in stotine mariborskih izletnikov. Ogromno ljudi pa je odšlo danes zjutraj in opoldne v Št. Ilj, na proslavo 150 letnice lamošnje šole. Fantovski odsek II. ima v torek 7. I. m. postanek v običajnih prostorih oh 20. uri. Vsi in ločno! Smrt je kosila tudi med prazniki. V Cvetlični ulici 8 je umrl ugledni mesarski mojster Ivan Ben-czik, starejši, star 74 let. Naj počiva v miru! Avto je birmance vrgel v jarek. Na voglu Po-brežke cesto in Mejne ulice sc je včeraj pripetil karambol, ki jo lo po sreči izpadel za prizadete še precej povoljno. Iz mesta je pripeljal izvoščok na kočiji Marijo Stanič, njenega 10 letnega sinka Rudolfa in še neko malo birmanko. Vsi trije so se peljali od birme domov na Pobrežje. Pri Mejni ulici pa je privozil nasproti po napačni strani osebni avtomobil, ki se je zaletel z vso silo v izvo-ščeka. Prevrnil je kočijo, birtnanci so se z botro vred zakotalili po bregu, oje voza pa je na avtomobilu prebilo šipo ter je šinilo šoferju lik glave naprej. Pasanti so pomagali dvigniti voz, pomirili so konja ter so poklicali reševalce, ki so zapeljali oba birmančka in lx>tro na rešilno postajo ter jih obvezali, nato pa so jih zapeljali domov, ker njihove poškodbe niso bile nevarno. Nabava bakrene pločevine in bakrenih cevi Dne 4. julija 1938 ob 11 dopoldne bo v štabu zrakoplovne' vojske (soba št. 14) prva javna ofer-talna licitacija za nabavo bakrene pločevine in bakrenih cevi, različnih dimenzij. Pogoje si lahko ogledale vsak delavnik od 8 do 13 pri dežurnem častniku tega štaba ali kupite za 50 din. Kavcijo 5% je treba položiti pri blagajni agencijo Državne hipotekarne banke v Zemunu do 10. ure na dan licitacije. Iz materialnega oddelka štaba zrakoplovne vojske VMT. St. 7743 od 27. maja 193S. Vsem prijateljem in znancem naznanjamo, da je Vsemogočni sprejel v večnost dobro pripravljenega našega blagega strica, gospoda Franja Dularja nadučitelja v pokolu Pogreb bo v sredo, dne 8. junija ob 9 dopoldne iz hiše žalosti v Straži na farno pokopališče v Vavti vasi. Straža, Grosuplje, Novo mesto, Cegcluica, dne 6. junija 1938. Žalujoči ostali + V globoki žalosti naznanjamo, da jc dne 5. junija umrla v cvetu mladosti naša ljuba hčerka in sestra Anica Šalamun Pogreb drage pokojnice bo v lorok, dne 7. junija ob štirih popoldne izpred mrtvašnice splošne bolnišnice na pokopališče k Sv. Križu. Ljubljana, dne 6. junija 1938. Žalujoči: Anton, oče; Franci, brat in ostalo sorodstvo.