Ö -^VJA^K REČICA OB SAVINJI LJUBNO Urednikova beseda S to številko Savinjskih novic smo se tudi mi predali neusmiljenemu toku tržnih zakonitosti Moramo povedati, da smo kar zadovoljni saj je število naročnikov precejšnje in se počasi približujemo številki ki je potrebna za nemoteno izhajanje. Vemo pa, daje med našimi bralci mnogo takih, ki iz kakršnegakoli vzroka niso mogli poslati naročilnice. Zato smo se odločili za povsem običajno marketinško potezo — to številko bodo še vedno prejela vsa gospodinjstva v naši občini V njej koste našli položnico za polletno naročnino na Savinjske novice. Za tiste, ki so že poslali podpisano naročilnico ne dvomimo, da bodo naročnino poravnali gotovo pase bo še našlo nekaj takih, ki bodo z neposrednim plačilom polletne naročnine vendarle postali naši redni naročniki Pred tistimi ki oblikujejo Savinjske novice, pa je težka naloga, da izpeljejo postopek obdelave naročnikov. Upajmo, da jim bo to uspelo, pa čeprav za vse postopke še zdaleč ni dovolj denarja. Sicer paje treba povedati, daje vedno več zanimanja za dopisovanje v naš in vaš časopis. To pa je tudi dober znak, kaj ne? V tej številki boste med drugim našli precej branja o našem velikem skladatelju Blažu Arniču, katerega 90-letnico rojstva praznujemo v mesecu januarju. V naslednjih številkah bomo objavili še nekatere spomine na tega pomembnega ustvarjalca slovenske glasbene kulture. Vabimo k sodelovanju. RAJKO PINTAR Naj vihrajo najlepše zastave Nekdo je zapisal nekako takole: nije lepše zastave, kot so plenice, ki vihrajo na naših balkonih. In teh je začuda vsaj v naši občini iz leta v leto več. Verjeli ali ne — v naši občini se trend povečanja števila rojstev otrok nadaljuje že drugo leto. Kar spomnimo se — v letu 1988 seje v naši občini rodilo 188 otrok, v letu 1989 kar 222, lansko leto pa že 226 — s takimi podatki se pač ne more pohvaliti skaraj nobena slovenska občina. Temu primerno raste tudi število prebivalcev naše občine. V letu 1989 se je skupno število prebivalcev povečalo za 17 ljudi, predlani za 37, lani pa kar za 84 ljudi. K tej številki je veliko doprineslo tudi precejšnje zmanjšanje števila umrlih, saj je predlani umrlo 199 ljudi, lani pa točno 20 manj. Število priseljenih ostaja približno na istem nivoju (leta 1989 — 2233, leta 1990 — 229), povečalo pa se je število odseljenih (leta 1989 — 196, leta 1990 — 215 ljudi). Na zadnji dan preteklega leta je štela naša občina 16.477 prebivalcev (leta 1989 pa 16.393 prebivalcev). Upajmo, da se bo ta trend nadaljeval tudi v prihodnje in da bo na naših balkonih vihralo še več plenic. RAJKO PINTAR Turistična inventura V preteklem letu seje sestal izvršni odbor Zgomjesavinjske turistične zveze. Tako je bila opravljena prva inventura preteklega turističnega leta, seveda pa so se pogovarjali tudi o naslednji turistični sezoni. Sicer pa je bil glavni namen sestanka priprava na skupščino, ki bo v sredini februarja. Več o načrtih pa v prihodnji številki Savinjskih novic. Tudi politika je prispevala Tudi poslanci občinskega parlamenta so prispevali za poplavljence, saj so se odpovedali izplačilu potnih stroškov in sejnin. Tega denarja je bilo za 13.122,00 din. Tudi vsakoletnega srečanja direktorjev ob koncu leta letos ni bilo. Tako se je zbralo dodatnih 30.000 din. Svoje so prispevale tudi politične stranke naše občine. S tem, da so se Spremembe na Vse kaže, da so si delavci Modne konfekcije Elkroj iz Nazarij izbrali novoletno darilo in ga tudi dobili. Gre namreč za novo vodstvo podjetja. Na razpis za novega direktorja podjetja so se prijavili trije kandidati, med njimi tudi sedaj že bivši direktor Ivan Kramer. Komisija za imenovanje direktorja je zasedala 27. decembra, njen sklep pa je bil, da ne podpira nobenega od kandidatov, tak predlog je posredovala tudi delavskemu svetu, obenem pa predlagala, da delavski svet imenuje vršilca dolžnosti direktorja (ali enega od treh prijavljenih kandidatov ali drugo osebo). Obenem je kolektiv za pomoč pri reševanju kadrovskih težav zaprosil izvršni svet skupščine občine Mozirje. Predsednik izvršnega sveta seje sestanka komisije tudi udeležil, seveda na podlagi povabila iz kolektiva in na podlagi dejstva, da so v Elkro-ju bili dolžni izdelati sanacijski program, pri čemer je sodeloval tudi občinski izvršni svet (sanacijski program so medtem že izdelali in ga tudi posredovali izvršnemu svetu). Komisija torej nobenega od treh prijavljenih kandidatov ni potrdila, obenem pa je predsednik izvršnega sveta Alfred Božič pomoč pri odpravljanju posledic po poplavah pogojil z zamenjavo vodstva in to ponovil tudi na seji dfelavskega sveta, kije bila naslednji dan. Delavski odpovedale delu sredstev iz občinskega proračuna, so zbrale 48.543 din. Dodatno je bilo iz proračuna za odpravo posledic poplav namenjenih še 276.683 din kot ostanek prometnega davka iz leta 1989. Skupaj je tako občinski proračun prispeval 368.348,00 din. RAJKO PINTAR krmilu Elkroja svet je predlog komisije potrdil in torej ni imenoval nobenega od kandidatov, sprejel pa je predlog izvršnega sveta o sestavi začasnega vodstva podjetja za dobo najmanj enega leta. Vršilka dolžnosti direktorice je tako Marija Vrtačnik (doslej podpredsednica občinskega izvršnega sveta in sekretarka sekretariata za gospodarstvo, plan in finance), njena namestnica Vera Pečnik, zunanja člana pa sta Anton Vrhovnik in Alfred Božič. Sindikalna organizacija teh zadev ni obravnavala, ker, tudi nihče ni zahteval njenega mnenja. Kadrovsko problematiko so na pobudo stavkovnega odbora in sindikalne organizacije obravnavali že prej in povedali, da vodstvu podjetja ne zaupajo. Ob tem so, tako trdi predsednik sindikata, zavzeli stališče, da je delavcem vseeno, kdo je direktor, kdo torej vodi podjetje, delavci zahtevajo le delo in plačo; ta zahteva seveda velja tudi za novo vodstvo. To novo vodstvo je z delom pričelo že prvi delovni dan v novem letu in prvi vtis med delavci je, da se dogaja nekaj novega. Upajmo, da to ne bo tako, kot pri nogometnem klubu, ki dosega slabe rezultate in zato zamenja treneija. V takih je vsaka sprememba dobrodošla, kratkoročno seveda, kako bo dolgoročno, bomo še videli. JANEZ PLESNIK JANUAR Mesec bil je brez snega presneto mila zima je bila. Prav nič mila bila pa ni opozicijska zveza, ki v oblast takratno že kar pošteno dreza. FEBRUAR Med stavke vpisali smo še učiteljeve štrajke in s tem dokončno konec je breskrbne bajke. Ne da se s plačo bedno več živeti in hkrati za razvoj mladine poskrbeti. MAREC Volitve trkajo, na prednja vrata se na oblast grmadijo vozovi blata. Skoraj vsakdo prav veselo gleda, če na kakšni listi najde svojega soseda APRIL Volilci množično so na volišča drli in Demos v naši občini podprli Le koga nevidna roka na oblast pripelje v vabljive občinske te fotelje? MAJ Presečnik in Božič v teh foteljih sta pristala na hrbet hudo breme sta si dala Če bi vedela, kaj vse ju čaka bi njuna odločitev danes še bila enaka? JUNIJ Vedno več je izgubašev bo kdo čarobno formulo iznašel? Ker gozdarji nimajo več dela v Nemčiji je naša žaga pela JULIJ Na Rečici se velika debata je razvnela ali Rečica osemletko bo imela Vendar prognoza je zares porazna saj povsod blagajna žalostno je prazna AVGUST Miren mesec je pred nami turisti redki so že zbrani Vsak po svoje si moči nabira gospodarstvo pa nenehno hira SEPTEMBER Za praznovanje ne vlada več velika vnema partizanski datum postal naenkrat je dilema Zato pa veselje je pogledati v Savinjski gaj, kjer vrtnarji pripravili so nam cvetlični raj. OKTOBER Nevoščljiva kri pošteno je zavrela se domišljija ljudska je razvnela, ker nepovratna sredstva so dobili tisti, ki se v bodoče bodo ukvarjali s turisti NOVEMBER Zadela nas je katastrofa prava se nad nami znesla je narava Odneslo nam veliko je imetja celile rane bodo se še desetletja DECEMBER Še preden v roke smo si segli odličen rezultat na plebiscitu smo dosegli kozarce polne si nalili in na samostojnost našo ga izpili SKUŠKI® in PLEBISCITA Pol WO Plin trka na naše občine Dosedanje stanje energetske oskrbe v občini Mozirje kaže na dejstvo, da praktično vsako gospodinjstvo, ustanove, podjetja in privatne obratovalnice ločeno in na svojstven način razrešujejo vsakoletno problematiko energetske oskrbe za potrebe ogrevanja prostorov, pripravo tople sanitarne vode ali celo za potrebe tehnoloških procesov. V smislu bodočega organiziranega, racionalnega in ekološko neoporečnega razreševanja tovrstne energetske problematike se nam ravno v tem trenutku kaže zadnja možnost, da si zagotovimo daljinsko energetsko oskrbo z zemeljskim plinom, v skupni akciji s sosednjima občinama Velenje in Žalec, v okviru katerih že potekajo aktivnosti podpisovanja pristopnih izjav za akcijo plinifikacije. Za potrebe pravilnega razumevanja, analize končnih ekonomskih in ekoloških efektov, analize izboljšanja bivalnega standarda, predstavitve osnovnih pozitivnih pokazateljev kot nujno potrebnih elementov za nadaljne odločanje itd. je bila v mesecu septembru 1990 izdelana študija možnega obsega plinifikacij v okviru občine Mozirje. Smiselnost takojšnjega razreševanja možne daljinske energetske oskrbe z zemeljskim plinom je obravnaval tudi IS-SO-Moziije in za izpeljavo vseh potrebnih aktivnosti dne 13.12.1990 zadolžil Komunalno podjetje — Mozirje. Kot osovni pogoj za uspešno in čim cenejšo izvedbo navedenega projekta plinifikacij je vsekakor večinski pristop vseh zainteresiranih, kar pomeni, da bi moralo pristopiti v akcijo najmanj 80% vseh predvidenih odjemalcev zemeljskega plina v predvidenih KS oziroma zgoščenih naseljih naše občine. Za veliko večino krajanov, skratka vseh, ki imajo namen pristopiti k navedeni izgradnji plinifikacije je tovrstna daljinska energetska oskrba z zemeljskim plinom manj znana tehnologija, zaradi česar smatramo, da je potrebno navesti vsaj osnovne značilnosti, prednosti in primerjalne cenovne odvisnosti proti ostalim primarnim gorivom, kijih najpogosteje uporabljamo. — Energetska vrednost zemeljskega plina (Z.P.) je 9,46 kWh/lSm3 — V primerjavi z nam znanim gospodinskim plinom (propa-nom-butanom) je Z.P. mnogo varnejši, saj je lažji od zraka, meja eksplozivne koncentracije pa je celo na minimalnih 5—15%. — Z.P. je odoriran z markap-tanom (vonj po gnilih jajcih), kar zagotavlja po veljavnih predpisih hitro eventuelno indikacijo ne-tesnosti. — V razvitejših državah so poimenovali Z.P. celo z novim imenom »PRIJAZNO GORIVO«, predvsem zaradi ekološke neškodljivosti in ostalih kriterijev varne uporabe. — V sosednjih razvitejših državah je prisoten Z.P. s 40—60% skupne energetske bilance za široko potrošnjo, medtem ko pri nas beležimo prisotnost Z.P. z vrata 8— 10% po podatkih iz leta 1989. — V letih 1989 in 1990 pa že beležimo povečan interes po izgradnjah plinovodnih sistemov in široki potrošnji zemeljskega plina. — Na osnovah dosedanjih projektnih obdelav obstajajo realne možnosti uporabe Z.P. na obstoječih toplovodnih kotlih, ki niso starejši od 10 let, na katere se inštalira plinski ali plinskooljni gorilnik in prigradi manjša plinska naprava s plinomeijem in regulacijsko varnostnimi armaturami. Dogodek je že odmaknjen, bo pa seveda še nekaj časa aktualen. Tako so proslavili člani občinske volilne komisije, ko so objavili rezultate plebiscita v naši občini, ki nas je po uspehu pripeljala med tri najbolj uspešne občine v Sloveniji (tako po udeležbi, kot po številu ZA-jev) Kaj so republiške obveznice? — Polaganje plinovodnih inštalacij v zemljo je podobna tehnologija kot pri vodovodnih inštalacijah le da tu veljajo dosti strožji predpisi za izvajanje del, kljub temu pa je možno plinifikacije izvesti z veliko udeležbo prostovoljnega dela krajanov, kar bistveno poceni celotno investicijo. — Za izvedbo predvidenih plinifikacij v okviru navedenih občin so že opravljeni predhodni dogovori za najetje mednarodnega kredita, vse aktivnosti pa je potrebno usmeriti še v pridobitev dela ekoloških sredstev. — Cenovna analiza Z.P. pa kaže na dejstvo, da je kurilna sezona z uporabo Z.P. cenejša od kurilne sezone z EL-kurilnim oljem, katerega moramo plačati v enkratnem znesku za celotno ogrevno sezono. Porabo Z.P. pa bi lahko plačevali glede na mesečno porabo izmerjeno s plinomeijem. — Glede zanesljivosti oskrbe je možno trditi, da je bistveno ugodnejša, kot pri El-kurilnem olju, saj nam bosta s 1. 10. 1991 na razpolago kar dva neodvisna vira, in sicer vir iz SSSR in vir iz ALŽIRIJE. Poleg tega pa se v Sloveniji že gradi akumulacijsko skladišče za Z. P., kar nedvomno povečuje zanesljivost oskrbe od nedavne, ko smo bili odvisni od skladiščno-akumulacijskih kapacitet v sosednji Hrvaški in Avstriji. Napovedana devalvacija dinarja in odprava prodaje deviz občanom sta bila ukrepa zvezne vlade, ki sta ob koncu leta 1990 vplivala na povečano povpraševanje po obveznicah republike Slovenije. V zvezi s temi obveznicami pa so se pojavila mnoga vprašanja in nejasnosti, predvsem glede vloge izdajatelja in pooblaščene banke. Na trgu sta trenutno dve emisiji republiških obveznic. Prva emisija, ki jo je y celoti »odkupila« Ljubljanska banka, je na voljo v enotah te banke, druga emisija pa je namenjena slovenskim izvoznikom, ki dobijo obveznice za izvozne stimulacije. Pogoji, kijih investitoijem ponuja Republika Slovenija pri prvi izdaji svojih obveznic, so natisnjeni na obveznicah in so za izdajatelja obvezujoči ter nespremenjeni. Glede na relativno nizko kuponsko obrestno mero, specifičen in v svetu neobičajen način izplačila glavnice in obresti, lahko ugotovimo, da je obveznica ena najbolj varnih naložb, saj zanjo jamči republika s svojim proračunom. Vendar je donosnost nizka, problematično pa je tudi ponovno investiranje sredstev, ki bodo izplačana s posameznimi kuponi. Prva emisija republiških obveznic je zanimiva za občane, saj Ljubljanska banka kupcem omogoča odprodajo obveznic. Pogoji, pod katerimi banka odkupuje že prodane obveznice, pa niso vsebina samih obveznic, ampak stvar poslovne politike banke. Kaj to pomeni? Možnost odprodaje velja samo za občane, ne pa tudi za pravne osebe. Če je bilo na primer podjetje kupec republiških obveznic in jih želi prodati, lahko to stori samo na trgu. Praktično pomeni, da podjetje samo poišče kupca ali pa se obrne na borzne posrednike, ki posredujejo v prometu z vrednostnimi papirji. Republiške obveznice zdaj še ne kotirajo na ljubljanski borzi, vendar pa to seveda ni ovira, da se z njimi ne bi trgovalo. Izpolnjen mora biti le pogoj, da zanje obstajata tako ponudba kot povpraševanje (vse to velja tudi za vse druge vrednostne papirje, ki ne kotirajo na borzi). V primeru, ko je bil kupec občan, pa je treba vedeti, da seje začetna ponudba ljubljanske banke v mnogočem spremenila, saj so posamezne banke te bančne skupine pripravljene odkupiti samo tiste obveznice (serijske številke), ki sojih tudi same prodale. Možnost, da lahko posamezne banke določijo odkupne pogoje, pa lahko bistveno vpliva na tržno vrednost posameznih obveznic in privede do določenih absurdov, saj posamezne obveznice iste emisije ne bodo med seboj enakovredne, pri trgovanju z njimi pa bo treba ugotavljati njihov »izvor«. Popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev — Do sedaj izdelane aproksimativne kalkulacije, potrebne finančne soudeležbe na zainteresirano gospodinstvo, kažejo na dejstvo, da bi znašal strošek priključitve na bodoči sistem plinifikacije cca: 4000 do 6000 DEM in je neposredno odvisen od števila zainteresiranih bodočih odjemalcev. — Navedeno aproksimativno investicijsko vrednost je možno praktično primerjati z nam že znanim stroškom pridobitve telefona, ki se giblje v višini 3000 do 5000 DEM. Z odločitvami in večinskim Letos, v mesecu aprilu bo izveden popis prebivalstva, gospodinjstev, stanovanj in kmečkih gospodarstev, ki se ponavlja vsakih 10 let. Popisovalo se bo stanje na dan 31. 3. 1991. Na ravni občine je imenovana občinska komisija, njena glavna naloga je: priprava, organizacija in izvedba popisa. Popis bo trajal od 1. — 15. 4. 1991, v tem času bodo pooblaščeni popisovalci obiskali vsako gospodinjstvo oziroma kmečko gospodarstvo. Imeli bodo tipizirane obrazce, na katere bodo z vašo pomočjo vpisovali podatke, ki se po zveznem (Ur. list SFRJ, 3/90 in 72/90) in republiškem zakonu o popisu prebivalstva (Ur. list RS, 8/90) zajemajo s popisom. Občinska popisna komisija vas bo vsak mesec obveščala o aktivnostih in navajala, katere podatke morate pri- praviti, da boste lahko skupaj s popisovalcem kar najbolj točno in hitro izpolnili obrazce. Zavod Republike Slovenije za statistiko pripravlja vse potrebno gradivo, hkrati pa bo ves čas priprav in same izvedbe popisa izdajal publikacijo Obveščevalec, kjer bodo podrobna navodila za izvedbo popisa in predlogi za rešitev posameznih vprašanj. Prosimo vse občane, da spremljajo obvestila o pripravah na izvedbo popisa in pomagajo popisovalcem. Posebej poudarjamo, da se podatki, zbrani s popisom, lahko uporabijo samo za statistične namene, razen tistih, ki bodo usposobljeni za vzpostavitev registra stavb in stanovanj ter registra kmečkih gospodarstev. Občinska popisna komisija pristopom k predvideni izgradnji sistema plinifikacije ne smemo čakati, ker imamo opravka z tehnološko povezanim sistemom plinovodnega omrežja z občinama Velenje ali Žalec. Glede na dejstvo, da ni možno vsem zainteresiranim bodočim odjemalcem Z.P. v naši občini posredovati vseh informacij v takšni pisni obliki, predlagamo, da se v najkrajšem možnem času organizirajo javne obravnave v tistih KS, ki izpolnjujejo pogoj zadostne gostote odjema. DO KOMUNALA — MOZIRJE l udi Ljubnoje dobilo spodobne bančne prostore. Ljubljanska bankaje namreč pridobila povsem nove prostore, ki so jih lepo uredili, tako da sedaj lahko svojim varčevalcem nudi usluge, ki so na takšnem nivoju, kot se za tako ugledno banko, kot je Ljubljanska banka, spodobi. Program prireditev v mesecu kulture LUČE 7. 2. ob 18. uri — OSNOVNA ŠOLA LUČE SLA VNOSTNA OTVORITEV MESECA KULTURE s podelitvijo plaket in priznanj kulturnikom občine, gost večera 8. 2. ob 11. uri — OSNOVNA ŠOLA LUČE SPOMINSKA KULTURNA PRIREDITEV — 90-letnica rojstva Blaža Arniča gost prireditve KVARTET TROBIL — GMS 21. 2. ob 11. uri — OSNOVNA ŠOLA LUČE glasbena pravljica »KOZLIČEK MEKETAJČEK« Janeza Bitenca —GMS 24. 2. ob 17. uri — OSNOVNA ŠOLA LUČE PEVSKI KONCERT ZBOROV (Mo PZ PD Luče, Mo PZ PD Bočna, Me PZ PD Mozirje) LJUBNO OB SAVINJI 8. 2. ob 8. uri — OSNOVNA ŠOLA UUBNO KVARTET TROBIL — GMS 17. 2. ob 17. uri — KULTURNI DOM UUBNO PEVSKI KONCERT ZBOROV (Mo PZ PD Ljubno, Mo PZ PD Mozirje, Upok. PZ Mozirje) 21. 2. ob 8.30 uri — OSNOVNA ŠOLA UUBNO glasbena pravljica »KOZLIČEK MEKETAJČEK« Janeza Bitenca —GMS 2. 3. ob 18. uri — KULTURNI DOM UUBNO GLEDALIŠKA IGRA »DVA PARA« PD Nova Štifta REČICA OB SAVINJI 10. 2. ob 15. uri — KULTURNI DOM REČICA PEVSKI KONCERT ZBOROV (Dekl PZ Rečica, oktet »MOTORČKI« Rečica, Mo PZ PD Luče) 3. 3. ob 15. uri — KULTURNI DOM REČICA GLEDALIŠKA IGRA »DVA PARA« PD Nova Štifta ŠMIHEL NAD MOZIRJEM 10. 2. ob 10. uri — OSNOVNA ŠOLA ŠMIHEL Pozdrav prazniku — kulturna prireditev PD Šmihel 24. 2. ob 15. uri — OSNOVNA ŠOLA ŠMIHEL GLEDALIŠKA IGRA »DVA PARA« PD Nova Štifta MOZIRJE 1. 2. ob 18. uri — OBČINSKA MATIČNA KNJIŽNICA MOZIRJE LITERARNI VEČER — predstavitev knjige »ČAKANJE« avtorice BUT ANKE 9. 2. ob 17. uri — GALERIJA MOZIRJE (Obč. matična knjižnica) DOKUMENTACIJSKA RAZSTAVA »PUSTMOZIRSKI« 16. 2. ob 17. uri — KULTURNI DOM MOZIRJE gledališka predstava 22. 2. ob 18. uri — KULTURNI DOM MOZIRJE PEVSKI KONCERT ZBOROV (Mo PZ PD Mozirje, Me PZ PD Mozirje, Že PZ PD Bočna) ■j.,26. 2. ob 9.30 uri — OSNOVNA ŠOLA MOZIRJE GODČEVSKE VIŽE — GMS 2. 3. ob 18. uri — KULTURNI DOM MOZIRJE KONCERT GODBE NA PIHALA občine Mozirje NAZARJE 8. 2. ob 8.30 uri — FRANČIŠKANSKA CERKEV NAZARJE KONCERT — ORGLE — GMS (za OŠ MOZIRJE) 8. 2. ob 18. uri — DELAVSKI DOM NAZARJE KONCERT RUDARSKE GODBE VELENJE (za poplavljen Delavski dom Nazarje) 15. 2. ob 18. uri — DELAVSKI DOM NAZARJE PEVSKI KONCERT ZBOROV (Mo PZ PD Ljubno, Dekl PZ Rečica, oktet »MOTORČKI« Rečica 1. 3. ob 18. uri — DELA VSKI DOM NAZARJE KONCERT GLASBENE ŠOLE MOZIRJE BOČNA 17. 2. ob 15. uri — KULTURNI DOM BOČNA GLEDALIŠKA IGRA »DVA PARA« PD Nova Štifta 2. 3. ob 19. uri — KULTURNI DOM BOČNA KULTURNI VEČER (Mo PZ PD Bočna, Že PZ PD Bočna, PD Gornji Grad) GORNJI GRAD 23. 2. ob 18. uri — KATEDRALA GORNJI GRAD KONCERT KOMORNEGA MEŠANEGA ZBORA »ARTES LIBERALES« iz Ljubljane 26. 2. ob 11.30 uri — OSNOVNA ŠOLA GORNJI GRAD GODČEVSKE VIŽE — GMS 1. 3. ob 19. uri — KULTURNI DOM GORNJI GRAD KULTURNI VEČER ob 110-letnici kulturnega delovanja v kraju (PD Gornji Grad, Mo PZ PD Bočna, Že PZ PD Bočna) NOVA ŠTIFTA 9. 2. ob 19. uri — KULTURNI DOM NOVA ŠTIFTA GLEDALIŠKA IGRA »DVA PARA« PD Nova Štifta 16. 2. ob 18. uri — KULTURNI DOM NOVA ŠTIFTA PEVSKI KONCERT ZBOROV (Mo PZ PD Luče, Dekl PZ Rečica, oktet »MOTORČKI« Rečica) Globoko v žep za davke Z novim letom je v Sloveniji stopil v veljavo tudi povsem nov davčni sistem, ki nas je vsaj na davčnem področju že približal Evropi, saj je v veliki meri narejen po tamkajšnjih zakonih. Nov sistem bo po svoje vplival prav na vse prebivalce Slovenije, saj naj bi se število davkoplačevalcev po novem precej povečalo. Kar slab milijon in pol naj bi bilo vseh davkoplačevalcev v republiki, medtem, ko bodo npr. davek od skupnega dohodka za leto 1990 plačali le redki posamezniki, ki so imeli lani več kot 180 tisoč dinaijev letnega skupnega dohodka. Nov davčni sistem je povsem drugačen in obdavčuje prav vse prejemke posameznikov. Znano je — in to povzroča pri upokojencih številne ostre razprave — da bodo zato po novem obdavčene tudi pokojnine. Pretirana bojazen pred davki pa je vsaj za zdaj še odveč. Zaposlenim in upokojencem bodo davek na osebne prejemke avtomatično odtrgali od bruto plač in pokojnin kar njihovi delodajalci oziroma skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Vsi drugi pa so se z davki tako ali tako srečevali že doslej, tako da bo zanje novost le odmera davka in seveda davčne stopnje, ki pa so za vse tako ali tako enake. O njihovi višini pač ne kaže preveč razpravljati. Po zatrjevanju financerjev naj bi na primer dosedanje neto plače in izplačila pokojnin do višine 6.600 dinarjev na mesec ostali enaki. Kako pa bo vse skupaj videti v praksi, kaže počakati do izplačil plač in pokojnin, morda celo do izplačil za januar. Poleg najbogatejših posameznikov so se pri nas z davki doslej srečevali predvsem v podjetjih. Tam bodo imeli z novim sistemom zanesljivo najmanj težav. Najprej bodo resda morali izračunati nove bruto osebne dohodke, ki bodo odslej tako ali tako pravo merilo o višini plač, potlej pa bodo izračuni preprosti: davek na dobiček podjetij je 40-odsto-ten, davek na izplačane bruto osebne dohodke 12-odstoten, prispevki za socialno varnost pa 2,70-odstotni glede na bruto osebne dohodke. Temu pa je treba dodati še prav toliko denarja (22,70 odstotka od bruto osebnih prejemkov), kar pa bo prispevek delodajalcev in torej njihov strošek. Zakon o dohodnini namreč pozna pet poddavkov (podvrst dohodnine), za zaposlene in upokojence pa je to predvsem omenjeni davek od osebnih prejemkov. Tega bodo ob vsaki plači ali izplačilu pokojnine avtomatično vplačali na račun »države« delodajalci oziroma skupnost pokojninskega zavarovanja. Vsak posameznik pa bo po svojem izplačilnem listu seveda vedel, koliko denarja je za davek že plačal. To vsoto bo potem v začetku prihodnjega leta tudi vpisal v davčno napoved. Navodil za izpolnjevanje davčnih napovedi za zdaj še ni, saj tudi samih formularjev davčne napovedi še ni, vsekakor pa je jasno, da kaže vsa uradna potrdila (o plačah, o pokojninah in tudi na primer o nakazilih na žiro račune, kjer bodo verjetno morali biti zapisani tudi zneski o plačanih davkih) skrbno hraniti. Kakor tudi številne druge račune (za vzdrževanje stanovanj in hiš, za knjige, za plačilo sindikalne članarine in članarine političnim strankam, za plačane samoprispevke in podobno), saj bo davčno osnovo za odmero dohodnine na njihovi podlagi moč zmanjšati, vendar za največ 10 odstotkov. Posebne olajšave za vzdrževane družinske člane pa niso všetete v omenjene olajšave. Novi davkoplačevalci pa smo v glavnem posamezniki. Vendar se bomo z davki srečali šele v začetku prihodnjega leta. Dohodnina je namreč osebni davek, ki se bo za leto 1991 odmeril šele v začetku leta 1992. Pri odmeri bodo davkarji sešteli vse prejemke od posameznika, od vsote odšteli morebitne olajšave, nato pa odmerili dohodnino. Od nje bodo odšteli vse med letom plačane davke (od osebnih prejemkov ipd.). Doplačilo dohodnine pa naj bi bilo razmeroma nizko, saj so davčne stopnje teh poddavkov dohodnine tako zastavljene. Zakon o dohodnini, osebnem davku, s katerim so po novem že obdavčeni vsi dohodki prebivalcev Slovenije, predpisuje tudi plačevanje šestih davkov, ki so podvrste dohodnine. Drugače kot dohodnina, ki bo odmerjena po izteku leta, bomo te davke plačevali sproti, ob odmeri dohodnine pa se bodo ti od nje odšteli. Najbolj zanimiv za večino prebivalcev Slovenije je seveda davek od osebnih prejemkov, saj ga bodo plačevali vsi zaposleni in tudi upokojenci. Zavezanec za davek od osebnih prejemkov je po zakonu fizična oseba s stalnim prebivališčem v Sloveniji, ki prejema osebne dohodke iz delovnega razmerja, pokojnino in prejemke, dosežene s priložnostnim opravljanjem storitev za domače in tuje pravne osebe (podjetja, zavodi ipd.), za organe družbenopolitičnih skupnosti (republika, občina), ter za domače in tuje fizične osebe, ki opravljajo dejavnost (zasebniki). Davek od plač in prejemkov bodo plačevali tudi posamezniki, ki sicer ne živijo v Sloveniji, so pa prejemek dobili na območju naše republike. Davek od pokojnin pa bodo plačevali tudi tisti upokojenci s stalnim bivališčem v Sloveniji, ki dobivajo pokojnino iz tujine. Davčna osnova so bruto mesečni osebni dohodki, po no- Ob koncu velja še pogledati, kakšno bo obdavčenje zaposlenega, kije imel npr. 10 tisoč dinarjev mesečnega čistega osebnega dohodka. Gre za slovenski srednji sloj, ki naj bi praviloma prevzel največje davčno breme. Na novo izračunan bruto osebni dohodek takega posameznika bo mesečno 16 tisoč dinarjev, letno pa dvanajstkrat toliko, torej 192 tisoč dinarjev. Ker ima tak slovenski povprečni zaposleni povprečno na skrbi še enega otroka (vzdrževanega), bomo tega upoštevali pri izračunu. Kakšna bo torej nova neto mesečna plača? Ob bruto osnove 16 tisoč dinarjev je treba najprej odšteti prispevke (skupaj 22,70 odstotna stopnja za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, za zdravstveno varstvo in za zaposlova- vem določene (izračunane, fiktivne) bruto pokojnine in vsak posamezni bruto prejemek za priložnostno opravljeno storitev. Davčne osnove je moč tudi zmanjšati. Če zavezanec vzdržuje enega družinskega člana, se osnova za davek od plače zmanjša za 10 odstotkov, če pa vzdržuje več družinskih članov, pa se zmanjša za 15 odstotkov. Davka od osebnih prejemkov za nekatere prejemke ni treba plačati. Gre za (1.) prejemke iz naslova odlikovanj in družbenih priznanj, (2.) za dodatke in priznavalnine, izplačane udeležencem NOV, (3.) za prejemke po predpisih o pravicah imetnikov Partizanske spomenice 1941 in (4.) za prejemke po predpisih o pravicah vojnih in mirnodobskih vojaških invalidov ter civilnih invalidov vojne, (5.) za prejemke za delo med rehabilitacijo, za (6.) prejemke po predpisih o pravicah borcev španske vojne, borcev za severno mejo in slovenskih vojnih dobrovoljcev iz vojn 1912 do 1918, dalje za (7.) prejemke za občasno ali začasno nego oziroma pomoč invalidom, ki jih posameznikom izplačujejo invalidske organizacije. Seznam oprostitev za plačilo davka od osebnih prejemkov se nadaljuje z (8.) jubilejnimi nagradami, odpravninami in denarnimi nadomestili, izplačanimi v enkratnem znesku po predpisih o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti, ter s (9.) prejemki iz naslova socialnovarstvenih pomoči (varstveni dodatek k pokojnini, denarna pomoč za brezposelnost, denarna pomoč otrokom in denarna pomoč kot edini in dopolnilni vir preživljanja, ter začasne in enkratne socialne pomoči). Plačila davka so oproščeni še (10.) prejemki za rejnine ter oskrbo v tuji družini, (11.) prejemki za nadomestila za invalidnost, (12.) dodatki za pomoč in postrežbo, (13.) plačila za dijake in študente, ki opravljajo delo prek študentskih organizacij, (14.) štipendije in (15.—17.) nagrade. nje), skupaj 3.632 dinaijev. Plačati pa je treba še davek od osebnih prejemkov. Ker vzdržuje enega otroka, se davčna osnova na ta davek zmanjša za 10 odstotkov in tako znaša 14.400 dinarjev. Predvidimo še, da je povprečni slovenski neto osebni dohodek okrog 6.600 dinaijev, bruto pa je novem 10.700 din, saj to številko potrebujemo pri »odmeri« davka od osebnega prejemka. Ta bi bil 80 odstotkov povprečne bruto mesečne plače — 8.560 — po 12-odstotni stopnji je 1.027,20 din plus presežek nad 80 odstotki povprečne mesečne plače —7.440 din — po 22 — odstotni stopnji, ki je 1.636,80 din, točno 2.664 din. Neto osebni dohodek bo torej (16.000—3.632 — 2.664 =) 9.740. dinarjev. A. S. Primer obdavčitve (v tabeli) mesečno din letno din lanski neto OD 10.000 120.000 novi bruto OD 16.000 192.000 prispevki 3.632 43.584 davek od osebnih prejemkov (ob enem vzdrževanem otroku) 2.664 31.968 novi neto OD 9.704 116.448 dohodnina (za 5 odstotkov manjša osnova in en vzdrževan otrok) 31.953 doplačilo dohonine — - 15 Za mizo, kjer so se sestali mozirski in kranjski obrtniki, je bilo na trenutke zelo vroče. Obrtniške zdrahe V mozirski občini se je zadnje dni precej govorilo o tem, da so na obrtnem združenju nepravično razdelili denar, namenjen obrt- JAKOB FILAČ nikom, oškodovanim v lanskih poplavah. Vesti o tem so se širile tudi zunaj občine in med drugim prišle do Obrtnega združenja Kranj, katerega člani so se v zbiranju pomoči za mozirske tovariše tudi najbolj izkazali. Na njihovo zahtevo so zato v vodstvu mozirskega obrtnega združenja pripravili obsežno poročilo o ugotavljanju škode, merilih in razdeljevanju pomoči in jim ga na sestanku, na katerega so povabili tudi novinaije, razgrnili v vseh podrobnostih. Za naš časopis pa smo se o tem pogovaijali s predsednikom mozirskega združenja Francem Ben- MIRO CIGALE dom, ki je povedal: »Kranjske pobude, da si natočimo čistega vina, smo bili prav veseli. Takoj po poplavi smo v našem združenju namreč imenovali posebno komisijo, kije skrbela za zbiranje in razdeljevanje pomoči med naše obrtnike, je pa ves čas tudi tesno sodelovala z občinskim izvršnim svetom in občinsko komisijo za odpravljanje posledic poplav. Na podlagi posebnega obrazca, ki so ga izpolnili poplavljenci, smo ugotovili, da je škodo prijavilo 110 obrtnikov. Sedemdesetim iz skupine tistih, ki so imeli škode do 150 tisoč dinaijev smo že izplačali 70 odstotkov škode, dva- indvajsetim, ki so imeli škode od 151 do 500 tisoč, 60 odstotkov, tistih z več kot 500 tisoč prijavljene škode pa je ostalo osemnajst in zanje je veljalo, da dobijo po 300 tisoč dinaijev. Največje oškodovance je nato še enkrat obiskala posebna komisija, jih deset razvrstila v razred nižje, drugim pa je odškonino izplačala občinska komisija. Dva obrtnika — Ivan Krefl in Rajko Časi — se z odločitvijo komisije nista strinjala.« »Za vse te pomoči smo na naš poseben račun dobili okrog devet milijonov 670 tisoč dinaijev republiških sredstev, 988 tisoč od Zveze obrtnih združenj Slovenije, 841 tisočakov je nakazalo dvanajst občinskih obrtnih združenj — od teh kranjsko kar nekaj več kot 533 tisoč dinaijev, 83 tisoč 800 dinaijev pa smo dobili tudi od posameznih obrtnikov. Naj dodam, da so bili naši kranjski tovariši s tem pojasnilom povsem zadovoljni, kakor je bila tudi velika večina naših obrtnikov, ki so za pomoč ob nesreči tudi nadvse hvaležni.« Mozirski obrtniki so torej položili karte na mizo in kranjski obrtniki so bili zadovoljni, saj so dobili vse željene podatke. S tem pa zadeve še ni bilo konec, saj so tudi mozirski obrtniki želeli nekaj odgovorov od kranjskih kolegov. Predvsem jih je zanimalo ozadje tega sestanka in pri tem so bili zelo konkretni, saj so prepričani, da je ozadje politično. Predvsem pa so hoteli razčistiti, koliko je resnice v trditvah, da je bil prvotni namen, da bi denar kranjskih obrtnikov porabili za nakup opreme kranjske banke. Obrtnik Jakob Filač iz Gornjega Grada: »Gospod Ivan Krefl je želel v naše obrtno združenje unesti razdor. Na našem izvršilnem odboru je posredoval informacijo, da želijo kranjski obrtniki vložiti denar, ki je bil namenjen za poplavljence, v nakup opreme za kranjsko banko in ne na žiro račun našega obrtnega združenja. Ta banka pa naj bi imela sedež v njegovi hiši. Občutek imam, da je pomoč kranjskih obrtnikov politično pogojena in če je tako, potem smo se ji mi pripravljeni tudi odpovedati ter denar vrniti.« Kranjski obrtniki so dejansko potrdili, daje bilo govora pri njih, da bi denar za poplavljene obrtnike lansirali v banko, hkrati pa so trdno zagotovili, da zbrana denarna sredstva nimajo političnega ozadja. Jakob Filač je pristavil še to, da bodo mozirski obrtniki najveijet-neje sprožili postopek za nezaupnico republiškemu poslancu Ivanu Kreflu. Obrtnik Miro Cigale iz Nazarij pa je še pristavil: »Obrtniška stranka oziroma sedaj Liberalna stranka bo morala sama pri sebi razčistiti ali želi v naši občini 90 odstotkov mozirskih obrtnikov v svojem članstvu ali pa na drugi strani gospoda Ivana Krefla. Takšno je namreč razmaje v naši občini.« Toliko v telegrafskem stilu. Sicer pa se v zadnjih dneh stvari še dodatno zaostrujejo, saj zaradi vseh teh dogodkov Liberalna stranka napoveduje celo izstop iz občinske Demosove koalicije. IB, RP Spodbudni rezultati Gorenja MGA V Gorenju Mali gospodinjski aparati, kjer zadnja leta po opravljenih naložbah občutno povečujejo proizvodnjo in izvoz, so doslej naredili že več kot 17 milijonov malih gospodinjskih aparatov, od teh 1,820.000 lani. Naredili pa bi jih najmanj 150.000 več, če jih ne bi 1. novembra hudo prizadele poplave. Z izjemnim trudom zaposlenih in posebej še s pomočjo drugih podjetij in koncerna Gorenje je tovarna spet začela obratovati že po 21 dneh. Z delom v podaljšanem delovnem času, ob sobotah in nedeljah in tudi zadnjo soboto v letu so si prizadevali, da bi bil izpad proizvodnje kar najmanjši. Predstavniki najpomembnejšega poslovnega partneija Bosch-Siemens Hausgeräte iz Nemčije so v posebnem pismu delavcem MGA zapisali, da so se z voljo in odločnostjo, da čimprej odpravijo posledice poplav, izkazali kot močan in zanesljiv partner, tudi kar zadeva sodelovanja v prihodnje. V Gorenju Mali gospodinjski aparati Nazarje in nemškem Bosch-Siemens Hausgeräte namreč načrtujejo, da bodo uveljavili nove oblike sodelovanja, da bi z novimi vlaganji v povečanje zmogljivosti in razvoj novih trgov povečali proizvodnjo obstoječih in razvili nove generacije malih gospodinjskih aparatov, namenjenih zlasti še za mehansko obdelavo hrane. V Gorenju Mali gospodinjski aparati Nazarje, ki sodi med najsodobnejša in najuspešnješa podjetja koncerna Gorenje, so dosegli v lanskem letu rekordno proizvodnjo za izvoz. S prodajo na tuje so iztržili dobrih 40 milijonov nemških mark, na tuje pa so prodali več kot tri četrtine vse proizvodnje malih gospodinjskih aparatov. M. L. Priznanje za nazaj, vzpodbuda za naprej! Le kdo je ne pozna. Menine planine, namreč. Njena prostranstva, ki se kot jutranja zaija prelivajo v pravljični spev ubranega ptičjega petja. Komu je tuj skrivnostni šepet tišine iz vrtač in globeli, ki na- skrbeti in zadovoljiti še tako izbirčnega in razvajenega obiskovalca planin in planinskih domov. Nevsiljiva domačnost in prijazen odnos do gostov so porok za prijetno in prešerno vzdušje, ki poleg nepogrešljive vdahnejo gornika z blaženim občutkom spokojnosti in miru, ko se sprehaja po njenem častitljivem hrbtu. Res za polno prgišče dobrot je natresla narava na ta majhen košček alpskega sveta. Če kje, potem si človek tu prav gotovo spočije dušo in srce. Ker pa človek ne živi zgolj od čistega zraka in občudovanja narave, znajo člani planinskega društva Gornji grad po- harmonike in praksetanja ognja v krušni peči privabljajo ljudi, željnih toplih medsebojnih stikov iz bližnjih in daljnjih krajev. Da je temu res tako, dokazuje priznanje, ki si ga je planinsko društvo Gornji grad prislužilo lani. Po celoletni akciji ocenjevanja planinskih domov, po njihovi gostoljubnosti, hrani in še marsičem, ki je potekala pod pokroviteljstvom Nedeljskega dnevnika in v ka- Turistični koledarček Že sedemnajstič je Celjska turistična zveza izdala Turistični koledarček s pestro vsebino. Priredil in uredil ga je prof. Zoran Vudler, sodelovali pa so še številni turistični delavci celjskega območja. Že velikost brošure je priročna in ponudi obiskovalcu naših krajev dokaj dobro vodenje po ogledih zanimivosti in seveda hkrati svetuje tujcu, katere kraje naj obišče, pač po željah in hotenju obiskovalca. V koledarčku najdemo: Nekaj o vremenu, koledarske podatke, lunine mene, praznike, našo zimsko ponudbo, koledar turističnih prireditev, zdravilišča, narodopisne zanimivosti, muzeje, galerije, spomenike, razne turistične informacije, restavracije in gostišča, turistične kmetije, izlete z avtom, planinske poti, planinske postojanke, Obsotelje, Savinjsko dolino, Solčavo z Logarsko dolino, zanimivosti Solčave, daljinar za najvažnejše kraje, zasebne gostilne in še marsikaj. Vsekakor je v danih gmotnih okoliščinah koledarček dober pripomoček in lepa pridobitev za turistično ponudbo na celjskem območju. Gotovo bi brošurica izgledala veliko bolj ugledno, če bi bila na voljo tudi ustrezna sredstva, tako pa se koledarček mora plačati »sam«. Treba je izreči priznanje organizatorjem tokratne izdaje, ki je izšla v izredno težkih gmotnih razmerah, ko Zveza nima denarja niti za najnujnejše potrebe. A. V. Združenje šoferjev in avtomehanikov se pripravlja na letni občni zbor Člani izvršnega odbora Združenja šoferjev in avtomehanikov Mozirje so imeli v prvi polovici meseca januarja 1991 svojo redno sejo, na kateri so pregledali delo v preteklem letu in se dogovorili za naprej. Analiza dela v preteklem letu bo podana na občnem zboru, ki naj bi bil, kot je v navadi, prvo nedeljo v mesecu marcu. Prav tako naj bi ob tej priložnosti podelili priznanja najzaslužnejšim čla- nom v preteklem letu in izvolili novo vodstvo. Prav tako so se na seji dogovorili, da bo, do potrditve na občnem zboru, članarina za leto 1991 za člane, ki bodo prevzeli članski material,250,00 din, članski material pa je že mogoče prevzeti na sedežu društva, in sicer: ob ponedeljkih od 15. do 17. ure ob sredah od 17. do 19. ure. Izvršni odbor ZŠAM Mozirje TONE PRISLAN, dipl. inž. Terbovškovi že prebivajo v novi hiši — darilo Pionirja iz Novega mesta Obletnica Blaža Arniča tnaz /muc na ooisku na osnovni sou, ki seuuj nosi njegovo ime, leui iro/ fnsjnb:. Spomini na Blaža Arniča tero so bili zajeti vsi domovi, kateri so pač odprti za obiskovalce planin, sije dom na Menini planini in z njim seveda planinsko društvo Gornji grad prislužilo visoko tretje mesto, kar je nedvomno lepa zahvala za prizadevno delo in vzpodbuda za naprej. Predvsem pa je to priznanje velika obveza. Raven, ki so jo gornjegrajski planinci dosegli v potu svojega obraza je potrebno vsekakor obdržati. Vsako morebitno spanje na lovorikah bi se znalo slabo obrestovati. Upam pa, da je razmišljanje v to smer odveč, saj se člani društva brez dvoma zavedajo, da poleg neokrnjenih naravnih biserov le prijazna beseda in dobra postrežba privabita gornika v planinsko postojanko. Da se tega zavedajo, izpričuje dejstvo, da imajo vrata doma na Menini planini odprta vse leto. Pozimi sicer kljub obilici snega samo ob sobotah in nedeljah ter praznikih. S prvim junijem pa bo dom odprt stalno. Takrat pa se lahko prepričate, daje ni lepše melodije, kot pozvanjanje kravjih zvoncev in ne kosila, ki bi šlo bolj v slast kot domači povojeni žganci s kislim zeljem. Vse skupaj torej dovolj vabljiva ponudba, ki se ji ne kaže odpovedati. Pa srečno, gori med viharniki! EDI MAVRIČ V naselju Raduha nad Lučami se je 31. januaija 1901 rodil Blaž Arnič, eden izmed najbolj izrazitih simfoničnih skladateljev tega stoletja. Njegova pot do uveljavitve je bila trnjeva, samorastniška, saj se je za študij glasbe, čeprav brez potrebne prediz-obrazbe, odločil šele kot odrasel mladenič. Ob hudem pomanjkanju je študiral v Ljubljani, nato na Dunaju, izpopolnjeval pa se je v Varšavi in Parizu. Pred vojno je najprej poučeval glasbo v Bolu na Braču, nato na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Med vojno je dve leti prestajal vse strahote taborišča Dachau, po vojni pa je bil profesor za kompozicijo na ljubljanski Glasbeni akademiji. Vseskozi je neumorno glasbeno ustvarjal. Skladatelj Blaž Arnič je obogatil slovensko glasbeno zakladnico z vrsto simfonij in simfoničnih pesnitev, s koncerti, zborovskimi skladbami za odrasle in za mladino, s komornimi deli, s filmsko glasbo, z vrsto klavirskih skladb in drugimi deli. Bilje vedno poln novih idej in načrtov. Zal ni mogel uresničiti vseh svojih zamisli. Sredi ustvarjalnega delaje umrl 1. februarja 1970 tragične smrti. V začetku petdesetih let so izšle tri Arničeve pesmarice za mladinski in ženski zbor. Učenci na lučki šoli, ki sedaj nosi skladateljevo ime, so pri mladinskem zboru kmalu z veseljem prepevali več njegovih pesmi. Skladatelj je bil tega nadvse vesel. Mnogo mu je pomenilo, da tudi mladina v njegovi rojstni vasi prepeva njegove pesmi. Ob koncu petdesetih let sem se z veseljem odzval njegovemu povabilu na domačijo nad Lučami, naslednji dan naj bi odšla še na Raduho. Skladatelja sem našel pri delu na polju. »Vedno komaj čakam, da pridem iz ljubljanske asfaltne džungle med te moje planine,« je dejal. »Vidiš, to je moja glasba,« je pokazal na prelepo naravo okrog sebe. »Zelo rad imam vonj sveže zoranih njiv. Pri nas pa imamo vse več jare gospode, ki ne ceni ne zemlje ne kmečkega dela,« je še v pravem lučkem narečju dodal. Arnič je bil pozoren gostitelj, zato k; je trudil za gostovo dobro počutje. Človeka je osvojil s svojo skromnostjo, prijetno šegavostjo ter veliko srčno kulturo, ki jo je izžareval. Vedno znova se je vračal h glasbi. »Glasba mora dati poslušalcu čustvena doživetja, zato mora tudi izvirati iz čustev. Glasba naj človeka plemeniti,« je zavzeto dejal. Tudi med pripravljanjem okusnih žgancev in mleka za večeijo je razlagal: »Glasba je zame kozmični pojav in iz kozmosa je ne sprejemamo samo ljudje, ampak tudi ptice. Zakaj nekatere ptice tako ubrano žgolijo. O tej skladateljevi filozofiji sem pozneje še mnogokrat razmišljal. Lovrenc Arnič, znani dirigent ljubljanske opere, se spominja resnične anekdote, kije značilno po Antičevo hudomušna ter razodeva povezavo med njegovo glasbo in krajem, iz katerega je izhajal. »Z očetom sem bil v veliki Unionski dvorani na generalki za njegovo zadnjo kantato »Moja pesem ni le moja pesem« na besedilo pesnika Kajuha. Kantata je pisana za zbor, otroški zbor in pihalni orkester. Po generalki je prišelk očetu skladatelj in dirigent Danilo Švara in vprašal očeta: »Ali bi mi lahko povedal, kje si se naučil instrumentacijo za pihalni orkester?« Bila mu je všeč in presenečenje bil, ker orkester ni zvenel kot pleh-muzika. In odgovor očeta: »Kje? Na Raduhi!« LUDVIK ES Hiše za poplavljence Tudi družina Marjana Rakuna se bo lahko kmalu vselila v novo hišo —darilo Rudnika lignita Velenje Francu Klinerju gradi hišo mesto Maribor Velikokrat potujem ter se srečujem z različnimi odraslimi ljudmi pa tudi s svojimi sovrstniki. Zato sem že ničkolikokrat moral odgovaijati, od kod sem in iz katere šole. Lahko trdim, da sem s tihim ponosom razložil, da živim v majhni zanimivi vasi pod Raduho v Lučah ter da moja šola nosi ime znanega skladatelja Blaža Arniča. Moja teta Maca, ati in nekateri starejši in znani Lučani so mi o njem radi pripovedovali. Njim je ostal v spominu kot velik človek. Prisrčno radi so ga imeli ter so se ga iskreno razveselili ob redkih obiskih. V Zales in med svoje ljudi pa se je kljub obilici dela rad vračal. Morda je ravno ob takih srečanjih napajal svojo dušo z novo močjo za ustvarjanje. Z ne-veijetno močjo so ga prevzeli vidni in slušni občutki, s katerimi ga je obdajala narava. Ljubil je šumenje vetra, valovanje žita, zemeljski utrip pomladnega prebujanja, besnelost elementarnih pojavov, pravljične vizije in privide. Z vsem tem pa seje najbolj iskreno soočal v domačem kraju sredi domačih ljudi. Ti elementi so namreč neprestano kljuvali v njegovem notranjem svetu. Njegova glasbena govorica se oklepa domače zemlje in opeva lepoto naših prelepih pokrajin. Mlad, neuk se je kot 19 letni fant peš podal iz Luč do Kamnika in naprej z vlakom do Ljubljane. Poiskal je orglarsko šolo in profesorja Stanka Premrla. Ni znal ne govoriti, hoditi, pozdravljati, kot se v mestu spodobi, zato seje z veliko vnemo lotil učenja. Že prvi semester je bil enak slušateljem, ob koncu šolskega leta pa že najboljši. Nekoč mi je njegov sin Lovro Arnič omenil: »Smreka na Raduhi se kdaj zlomi, upogne se ne.« Takrat nisem najbolj dojel vsebine, danes pa vedno bolj razmišljam, kolikšna dragocenost je, če si izbran. Morda na svoj način razumemo in se zavedamo, daje življenje odgovorno, zanimivo in naporno, da pa je življenje in delo IZBRANCEV še toliko bolj polno in dragoceno. Njihovo delo nas od časa do časa oplemeniti in postavi v drug in morda dragocenejši svet. Vesel sem in ponosen, ker mi glasba in umetnost nasploh veliko pomenita. Spoštujem ljudi, ki so na svojem umetniškem področju veliko dosegli. Ob 90-letnici Blaža Arniča pa iskreno želim, da se ga spomnimo vsi, ki ga občudujemo in spoštujemo in predvsem vsi, ki so ga imeli iskreno radi. A. S. OSNOVNA ŠOLA BLAŽA ARNIČA LUČE Trški »Big Ben« in stolpne ure— Četrti rod urarjev je že v družini Aubreht in tretji v Mozirju, pravzaprav je urarstvo že kar »zaščitni« znak za trg občinskega središča. Urarstvo vemo, kaj je in kakšne usluge nudi, pri tem pa moramo vedeti, da izdelujejo najrazličnejše in lepe stenske lesene ure, z ali brez prelepega bitja, ki oznanja čas. Za to pa poskrbi mozirski »Big Ben«, ura na poslopju, v katerem je urarstvo«, ki na zadovoljstvo prebivalcev in mimoidočih vsake četrt ure s prelepim zvokom oznanja čas. Sicer pa to še ni najpomembnejše. V sodelovanju s firmo Tamše iz Velenja se je namreč urarstvo Aubreht lotilo popravila stolpnih ur v naših cerkvah, pa tudi urejevanja električnega navi- janja v že posodobljenih urah. Ne glede na zadnje dejstvo, je to vsekakor lep prispevek k ohranjanju naše kulturne dediščine, saj so te ure večinoma enkratni izdelki prejšnjih rodov. Za kaj takšnega je bilo seveda potrebno posebno usposabljanje, pa tudi delo na velikih višinah ni prav mačji kašelj. Popravil in obnove stolpnih ur v bližnji in daljnji okolici ne manjka; doslej so med drugimi delali v Preboldu, na Polzeli in tudi v Vinski gori. Na cerkvenem stolpu v Vinski gori so namreč obnovili in popravili uro, ki se ponaša s častitljivo starostjo 170 let. Po obnovi bo čas kazala še naprej in veselo opominjala krajane na njihove opravke. JANEZ PLESNIK Pusti za Savinjski gaj Mozirski pustnaki so dali pobudo za javno prireditev v korist stroškov obnove Savinjskega gaja. V ta namen so ustanovili širši organizacijski odbor, v katerem so sodelovali vidni predstavniki javnega življenja. Zamisel prireditve na Trguje sicer dobra in za množice ki sojih pričakovali, tudi ustrezna, vendar pa je glede zimskega časa takšen podvig le tvegan. Vendar so se ljudje kar dobro odzvali vabilu k javni prireditvi, na kateri je sodelovala vrsta zanimivih izvajalcev. Ob prizadevnem sodelovanju Toneta Fornezzija je prireditev bila res pestra in lepa. Med izvajalci so bili: Helena Blagne, oba peska zbora iz Moziija, Veseli Drenovci, Šaleški oktet, pihalna godba Zarja iz Šoštanja in naša občinska godba na pihala, na citre je igral Franci Roban, seveda pa ni manjkal sloviti mozirski pustni orkester Boj se ga. Potek prireditve je povezoval Stanko Podsedenšek. Ob tem je treba-poudariti, da so vsi izvajalci spo- reda sodelovali brezplačno, torej v korist obnove Savinjskega gaja. Tudi veselica v dvorani TVD Partizan v Mozirju je bila dobro obiskana. Tam pa so igrali ansambli: KO-KO iz Novega mesta, MIX-MAX iz Šempetra, EVROPOP in GAJ iz Moziija. Tudi vsi ti so igrali brezplačno. Posebej velja pohvaliti plesno skupino PD Jelka iz Nazarij, kije s svojim nastopom popestrila dogajanja. Generalni pokrovitelj prireditve je bila Pivovarna Laško, gmotno so tudi pomagali, kljub težavam, s katerimi se srečujejo: MGA Nazarje, Glin, Elkroj, ZKZ Mozirje. Prireditelji so seveda zelo hvaležni vsem vplivnim možem, ki so pri izvedbi prireditve pomagali, najbolj pa direktorju Antonu Vrhovniku, ki je ugodno zaključil gmotna vprašanja, saj seje skupaj nabralo kar preko 300.000 din, to pa je že nekaj. Škode v Gaju pa so tako znane in bo treba še veliko postoriti, da bodo odpravljene. Furež in koline Od nekdaj velja pri Slovencih kot domači praznik čas, ko se koljejo prašiči. V zvezi s temi dogajanji je bilo nekoč veliko šeg in običajev, ki so v današnjih dneh le še redek spomin. Tako so včasih na kmetijah klali vse svinje na isti dan. Da bi umorili »moro«, kije nadlegovala svinje, včasih jih je tudi »zizala«, so najmanjšega prašiča »boh« (slanino) zvili tako, da je bila kožna stran zunaj. Tak zavitek so dali v posodo, na vrh boha pa stavili tri žareče kose oglja. Na ta način so zavarovali svinje pred moro za vse leto. Veljalo je tudi pravilo, da so desno kračo svinje dali siromaku, najraje pa kakšni sitni in obreklivi ženski z namenom, da ne pride nad svinje »urk«, z drugo besedo, da ne dobijo bolečin v nogah Seveda bi lahko takšnih in podobnih navad našteli še veliko, dejstvo je, da so v različnih predelih uveljavljali različne šege. Pogosto poznamo govorno obliko izražanja, ki istoveti »furež« s »kolinami«. Pleteršnik ta dva pojma jasno loči, tako je furež dejansko le pojedina ob domačem prazniku. Nič nima zveze človeško ravnanje z raznimi šegami. Tuje treba poudariti veliko prizadetost gospodinj ob klanju svinj. To lahko razumemo popolnoma enostavno s tem, da se gospodinja, ki največkrat skrbi za svinje nekako naveže na živali, te pa nanjo. Tako pač nastane povsem naravna naklonjenost, ki se pač izraža v čustvih te vrste. Na sploh trdijo gospodinje, ki so skrbele vse leto za svinje, da rade »bežijo« z doma, ko se prične klanje. Povezanost človeka z živalmi je povsem naravna posledica sožitja v naravi. Domače živali so postale nekako prijatelj svojih rejcev. Tega je bilo nekoč, ko so ljudje živeli bolj zamaknjeno, še veliko več kot v sodobnem času. Vemo, kako so pastirji bili navezani na svojo čredo v planinah, kako so med stotimi poznali vsako ovco in podobno. Ljudje, ki imajo veliko opraviti z živalmi, pogosto trdijo, da so te za dobroto hvaležne. Res je mnogo znanih primerov, ko so nekdanji furmani konje pretirano izkoriščali. V njih niso imeli več prijateljev, ampak so živali ob vsaki priliki pokazale srd in marsikdaj je prišlo do nesreče, ko je konj poškodoval gospodarja. Sicer pa bi takšne primere lahko ugotavljali med vsemi domačimi živalmi. Ko že govorimo o svinjah in kolinah, naj povemo, da nekoč pri nas niso redili kaj prida svinj, posebno dolgo je na hribovskih kmetijah prevladovala ovca kot glavni vir mesa. Gestrin je v Kosovem zborniku leta 1953 v razpravi o gospodarstvu gornjegrajske gosposke zapisal zanimive podatke iz gornjegrajskega urbarja (leto 1426) o dajatvah podložnikov tako v denarju, kot v pridelkih. Tuje razvidno, da so vsi tedanji uradi te gosposke pobirali od živali: ovce, jagneta, piščance, ne pa tudi svinj. Če upoštevamo številke iz popisa domačih živali za predel urada Tirosek iz leta 1542, lahko ugotovimo, da so tedaj našteli 2769 ovac in le 244 svinj. Takšno razmerje je bilo na hribovskih kmetijah še bolj v korist drobnice. Vsekakor lahko trdimo, da se je domača svinja uveljavila najprej v ravninskih predelih naše doline, do-čim je na hribovskih kmetijah prevladovala drobnica. Danes je vse to zelo drugače. Svinje so povsod pri hiši in veljajo za glavno mesno, vsaj pa za praznično jed. Med ljudmi pa je še vedno navada, da ob kolinah vlada neko praznično vzdušje. A. VIDEČNIK Ob otvoritvi prodajalne SA-MO v Mozirju Nova trgovina v Mozirju o jsnujizidoj: V zadnjem času se trgovine in trgovinice kar množe. Dobro je tako, saj ima potrošnik več možnosti izbire in preprečuje se monopol velikih, kot smo ga dolga leta doživljali. Nanovo odprta trgovina Savinje iz Moziija na Trguje gotovo pomemben člen v trgovski ponudbi kraja in doline. Gre za blago, ki poteši željo še tako zahtevnega kupca. Ob otvoritvi so zagotovili, da želijo sodobno prodajalno z aktivnim odnosom do potrošnika in s tem nekako odstopajo od dosedanje prakse. Velik del prostora so namenili obiskovalcem, kar daje izgledu prodajalne svojstven in ugoden izgled. Police niso natrpane, zato pa je na njih blago najuglednejših izdelo- Po poplavah Po evidenci, ki jo vodimo v KS Ljubno in jo imamo računalniško vodeno ter obdelano, je bilo do 10. januarja med poplavljence v KS Ljubno razdeljeno 8.400.000 din pomoči. V tej številki niso vštete hiše, katere gradijo različne organizacije tistim, ki so ostali brez domov. Od te vsote je 4.200.000 prispeval škofijski Karitas Maribor. V krajevni skupnosti smo uspeli evidentirati večino denarnih pomoči, ki so jo posa-mezniki prejeli in jo vnesli v računalnik. Ozimnico je prejelo 160 družin. Te dni je bila sestavljena komisija, ki je ponovno pregledala in obiskala vse, ki so bili poplavljeni ali kako drugače prizadeti. Njena naloga je bila, da ugotovi stanje pri posameznih družinah oz., kaj je bilo v teh dveh mesecih storjenega, da bi se življenjske razmere normalizirale. Podatke je komisija primerjala z ocenami komisij, ki so prizadete obiskale takoj po poplavi. Če so stanovanjske razmere v veliki meri sanirane, pa to ne velja za infrastrukturne objekte. Tako se zaradi pomanjkanja denarnih sredstev še ne moremo lotiti po- valcev in posrednikov, Zlatarne Celje, Primexa iz Nove Gorice s programom Selečo, tu je vrhunska kozmetika, izbrane žgane pijače, izdelki domače obrti, drobna galanterija in še bi lahko naštevali. Zelo pomembna pridobitev pa je nedvomno oddelek optike, kjer bo mogoče opravljati popravila in nuditi nova očala. Že prvi dnevi po odprtju trgovine na Trgu so pokazali pravilnost načrtovanja Savinje, saj je promet bil nad pričakovanji in tudi dragi predmeti so šli dobro v denar. Seveda je to bilo pred novim letom; pa trdijo v prodajalni ničitev želja kupcev in vedno ponudili zanimivo blago. A. V. pravila nekaterih krajevnih cest, primanjkuje pa tudi denarja za gradnjo podpornih zidov in brvi. Kljub temu pa seje ali pa se bo v kratkem pričela gradnja podpornih zidov v Trbižu, gradnja savinjskega mostu ter še nekaterih odneslih mostov v KS. Po obljubah vodarjev naj bi se še letos pričela še regulacija Savinje od Radmirja do Trbiža, Ljubnice od izliva v Savinjo do Pažetovega mostu ter regulacija Trbiškega grabna. Siri se tudi veliko neresničnih govoric. Tako seje razširila vest, da so vojaki iz Vrhnike prinesli denarno pomoč družini iz Trbiža, ki ima sina vojaka, vendar ta družina denarja ni prejela, saj so ga vzeli sosedje. Le kako so to lahko storili, so se mnogi vprašali? Ko smo zadevo preverili na občini, smo ugotovili, daje prišel denar v prave roke, saj je njihov sin v rezervni sestavi vojske v Vrhniki, ter so pomoč zbrali starešine, kjer je sicer fant na vojaških vajah. Najmanjša denarna pomoč, ki je bila do sedaj nudena, je po naših evidencah 2.000 din, največja pa 992.000 din. ŠTEFAN MATJAŽ Lendavčani poplavljencem Kot smo izvedeli od predsednice Občinske organizacije Rdečega križa občine Lendava, so se krajani njihove občine množično odzvali na akcijo -zbiranja pomoči za poplavljene na področju porečja Savinje, Drete, Kamniške Bistrice ter Meže in Mislinje. V decembru so zbralikar 70 ton živil za ozimnico (krompir, koruza, pšenica, jabolka, fižol, zelje...), nekaj pa je bilo zbranih tudi finančnih sredstev (9.245,00), ki so bila poslana za sanacijo celjske bolnišnice. Mladi člani Rdečega križa so sami zbrali še 31.329,00 dinarjev, ki so jih poslali prizadetim šolam na poplavljenem področju. V akcijo so bili vključeni aktivisti ter mladi člani RK, dijaki srednje šole iz Lendave ter krajani iz Bistrice, Čentibe, Dobrovnika, Dolge vasi, Doline-Orešja, Gaberij, Gente-revcev, Gorice, Lendave, Hotize, Kobilja, Lakošev, Trimlinov, Odrancev, Petiševcev in Mostja Banuta. Občinska organizacija Lendava je akcijo ocenila kot zelo uspešno in se je vsem, ki so prispevali karkoli, zahvalila. Največ vsega je zbrala KS ODRANCI, približno 22 ton ozimnice, skoraj 20.000,00 dinarjev sredstev, od tega cerkev kar 11.000,00. Pripravljenost za pomoč je pri občanih Lendavske občine še vedno prisotna, če bo potrebno, bodo letos še priskočili na pomoč tam, kjer jo bodo poplavljeni občani še potrebovali. Ob razgovoru s predstavnico RK Lendava smo tudi izvedeli, da so krajani sočustvovali s prizadetimi, da se je občinska oblast takoj povezala s krajevnimi in medobčinskimi institucijami, daje zbiranje pomoči potekalo usklajeno ter načrtno. Prav tako je bila občinska komisija vseskozi v stikih s koordinacijskimi odbori v poplavljenih občinah. Nekatere organizacije in stranke so organizirale pomoč tudi samostojno, vendar pa je bila le ta poslana ljudem v občine Celje, Žalec, Laško, Mozirje, Litija po usklajenem programu in dogovarjanju. JOŽE MIKLAVC Pust Mozirski oznanja.. Mozirski pustnaki se mrzlično pripravljajo na letošnje prireditve, ki bodo spet neke vrste njihov veliki praznik. Kot vsako leto bodo tudi tokrat ohranili »železen« spored Se pravi, da bodo spet ofi-rali po trgu, obiskovali podjetja, svetovali gospodarske in politične ukrepe, prevzeti občinsko oblast, pripravili otroško maškerado, ki bo tokrat še posebno pestra, saj bodo poskrbeti za zunanje izvajalce raznih točk, seveda bo pravo doživetje že tradicionalna maške-rada, glavna prireditev na Trgu in potem žalostni del vsega, pokop zemeljskih ostankov tragično preminulega Pusta. Kot so povedati, bodo tudi letos pritegniti k sodelovanju Mopedshow in slovitega TOF-a, ki z mozirskimi pustnaki rad sodeluje. Niso pa še izdati, kaj bodo obravnavati na letošnji osrednji prireditvi oziroma, česa se bodo lotiti v kritičnem smislu. To je torej še vedno skrivnost, ki bo gotovo pritegnila množice v Mozirje. Dejstvo pa je, da nameravajo letos, ko mineva sto let pustovanja v Mozirju, izdati malo obsežnejše pustno glasilo Kurir, v njem nameravajo obuditi spomin na preteklost mozirskega pustnega običaja. Pričakujemo lahko, da bo za pusta v Mozirju spet veselo! A. V. Voda, voda, voda... 1. novembra 1990 zjutraj posnete fotografije, kijih danes prvič objavljamo. Posnel jih je Miran Kralj na Ljubnem. VAS ZANIMA DELO glavnega in odgovornega urednika Savinjskih novic? Kandidat mora imeti višjo ali visoko izobrazbo, veselje do novinarskega dela, veliko organizacijskih sposobnosti in poznati življenje, delo in utrip mozirske občine. Če vas teamsko delo veseli, se oglasite na pogovor k predsedniku časopisno-programskega sveta Savinjskih novic Antonu Veneku iz Moziija (tel. 831-607 doma ali 831-008 v službi). OBVESTILO Obveščamo vse lastnike gozdov, da so dolžni v času zimske sečnje izvršiti sanacijo poškodovanega gozdnega drevja s plazov, ki so bili sproženi v času novembrskih padavin. Ker je spravilo lesa s plazov tehnično izredno zahtevno in nevarno ter strokovno odgovorno delo, svetujemo lastnikom gozdov, da se obrnejo za pomoč pri gozdno gospodarski organizaciji. Spravilo gozdnih lesnih sortimentov iz gozda mora biti izvršeno v času zimske sečnje, to je do 31.3.1991, v kolikor to ne bo realizirano v določenem času, se bodo odredili ukrepi in postopki v skladu z Zakonom o gozdovih (Uradni list SRS, št. 18/85) in Uredbo o urejanju posameznih razmerij Zakona o gozdovih (Uradni list SRS, št. 31/86). Gozdarski inšpektor JOŽE ZVIR, dipl. ing. gozd. Mercator — Zgomjesavinjska kmetijska zadruga Moziije p.o. DE Trgovina 63330 Moziije, Cesta na Lepo njivo 2 BOGATA IZBIRA POTREBŠČIN ZA KMETIJSTVO, OBRT, DOM IN GOSPODINJSTVO Za večje nakupe — UGODNI POTROŠNIŠKI KREDITI — brez pologa — 5 ali 6 obrokov — najnižje možne obresti! Nakup v zadružnih trgovinah — vaše zadovoljstvo! POSEBNA PONUDBA Na ELEKTRO oddelku KPC Ljubija — tehnični plin za kovinarsko obrt in industrijo — čevljarske storitve — Čevljarstva »PETA« V vseh TEHNIČNIH TRGOVINAH: PRODAJA OSNOVNIH SREDSTEV IN REPRODUKCIJSKEGA MATERIALA BREZ PROMETNEGA DAVKA ZAKONITIM UPRAVIČENCEM (kmetom in obrtnikom) Podrobnejše informacije dobite v trgovini. Obveščam cenjene stranke, da sem poleg popravila, razširila svojo dejavnost tudi na prodajo vseh vrst ur in baterij Trenutno imam na zalogi kvalitetne ure znane nemške firme JUNGHANS. Posebna ponudba so ure v kompletu YOUNGLINE, posebno primerne za darila, za mlade in mlade po srcu. Se priporočam Maija Šerbela-Rupnik, URARSTVO, Ljubno ob Savinji, tel. (063) 841-084. Naročam časopis Savinjske novice SE9N0VICE Ime in priimek ................................................ Naslov ........................................................ Poštna številka, kraj ......................................... Podpis ........................................................ Naročilnico izrežite in jo v ovojnici ali nalepljeno na dopisnico pošljite na naslov Savinjske novice, 63330 Mozirje. DELOVNA ORGANIZACIJA KOMUNALA MOZIRJE Ul. Šlandrove brigade 26 63330 MOZIRJE Skladno z odlokom o tržnicah in tržnem redu na območju občine Mozirje oddamo lociran kiosk za prodajo sadja na tržnem prostoru pri blokih v Moziiju. — na natečaj se lahko prijavi vsaka pravna in fizična oseba z stalnim bivališčem v občini Moziije in registrirano dejavnostjo za tovrstna dela. Kiosk se bo oddal za dobo enega leta (sezona) z možnostjo podaljševanja najema v primeru vsestranskega zadovoljstva. Vaše ponudbe pošljite do 30. 1. 1991 na naslov DO KOMUNALA Moziije — Odbor za izgradnjo tržnice v Moziiju. O sklepu oddaje vas bomo obvestili v roku 8 dni od sprejema sklepa. PODJETJA V DRUŽBENI LASTI, PODJETNIKI, OBRTNIKI, POZOR! Obveščamo vas, da podjetje BOLEKS poleg uslug Avto šole od januarja dalje nudi tudi izposojo avtomobilov — rent’a car. Zaenkrat sta vam na voljo vozili Renault 11 GTL in Golf. Če potrebujete avtomobil, nas pokličite! Cene so ugodne! Boleks, d.o.o., Moziije, Nove Trate 15 Tel. (063) 831-906. Informacije tudi v prodajalni POLŽEK, Na trgu 33, Moziije. ELAN SKI SERVIS Nudimo: — montažo vezi na vse vrste smuči — nastavitev vezi -— servis smuči. Vse usluge nudimo hitro in po tržnih cenah. Servis je odprt samo v popoldanskem času Informacije na tel. 831-874. Se priporočamo! Zahvala Sredi noči seje moja družina zbudila zaradi presunljivega zavijanja gasilske sirene. V trenutku smo se znašli sredi drveče vode, kije odnašala s seboj vse okrog nas, tudi del našega doma. Rešili smo svoja življenja in čakali, kdaj bo odneslo našo hišo. To se ni zgodilo, vendar je naš dom tako poškodovan, da v njem ne živimo več. S pomočjo družbe, posameznikov, zavarovalnice, živimo v novem domu. Zato čutim potrebo, da se na tem mestu od srca zahvalim vsem, ki so čutili potrebo, da nam pomagajo. Prisrčna hvala najprej ljubenskim gasilcem, ki so nas pravočasno zbudili, da smo ostali živi, članom štaba civilne zaščite Ljubno, sosedom, prostovoljcem za pomoč pri odstranjevanju naplavin, Maksu Poličniku, Alojzu Kumpreju, Janezu Kramarju, Janku Podlesniku, lovski družini Ljubno, novinaiju Jocu Žnidaršiču in klubu Lions, g. Martinu Pušenjaku in Kmečki zvezi za denarne prispevke, delavcem Kovinarstva, Zavarovalnici Triglav za tako hitro urejanje pri izplačilu zavarovalnine in ne nazadnje tudi družini, ki mije prodala hišo, v kateri prebivam sedaj. Hvala tudi vsem tistim znanim in neznanim darovalcem in ljudem, ki so kakorkoli pomagali pri ublažitvi moje nesreče. Vsem skupaj še enkrat prisrčna hvala v svojem in v imenu moje družine! Ivan Hriberšek, Ljubno Zahvala Merica in Majda Bačun iz Savine — Ljubno ob Savinji se zahvaljujeva vsem sosedom, šolskim otrokom in ostalim, ki so nama pomagali v času poplav in pri odstranjevanju posledic le-teh. Ker bi same težko opravile vse delo, nama je bila vaša pomoč toliko dragocenejša. Merica in Majda Bačun Ljubno POGREBNE STORITVE Hitro in solidno že dalj časa opravljamo kompletne storitve s področja pogrebne dejavnosti, in sicer: — dobava kompletne pogrebne opreme (krste, križi, žare) — postavitev mrtvaškega odra na domu — vse vrste prevozov, vključno prevozi na upepelitev v Ljubljano — dobava in montaža betonskih žarnih niš s prevleko za primer žarnega pokopa — ureditev kompletne dokumentacije v primeru smrti Vse vrste krst se nahajajo: — mrliška vežica Moziije, kijih lahko izda Floijanc Franc, Cesta na Vrhe 28, Moziije, tel. 831-617, in — mrliška vežica Ljubno, kijih lahko izda Golob Janez, Ter 7, Ljubno, tel. 841-089 ali 841-211 ali 841-289. Delamo non-stop, če nas potrebujete, pokličite telefonsko številko 721-667 ali 721-395. STEBLOVNIK IVAN, Parižlje H/c, 63314 BRASLOVČE V MOZIRJU TRAFFIC, d.o.o. Traffic je ime, ki ga bo mogoče prebrati na šolskih vozilih, ki bodo poučevala kandidate za voznike motornih vozil pretežno iz Savinjske doline. Poleg opravljanja storitev iz področja izobraževanja voznikov so ustanovitelji svojo dejavnost razširili na vse oblike uslug na področju cestnega prometa. Tako seje v tem trenutku že mogoče poslužiti uslug rent’a car, v najkrajšem času pa naj bi opravljali tudi vlečno službo. Ob tem še zanimivost, da bodo imeli člani ZSAM Mozirje še posebne ugodnosti. Novoletno darilo Bližalo seje novo leto in z njim prihod dedka Mraza. Naši otroci so ga težko pričakovali. Razmere na Ljubnem so bile po novembrski poplavi še vedno nemogoče. Prosvetni dom je bil prepoln darovanih stvari za poplavljence. Prosvetno društvo ni bilo v stanju pripraviti karkoli za popestritev novoletnih praznikov. Otroci pa so kljub temu pričakovali. Pričakovali so še bolj kot prejšnja leta. Na pomoč smo poklicali velenjski vrtec »MOJCA«, kjer so se prijazne vzgojiteljice z mentorico lutkovnega krožka Metko Čas odzvale naši prošnji. Poleg igrice Trije petelinčki so prinesle med nas precejšnjo mero veselja in dobre volje. Zapele so otrokom, zaigrale s prelepimi lutkami, naučile otroke pesmico in vsi skupaj smo dočakali še dedka Mraza, ki je malčke obdaril. Oči so se zasvetile, tudi staršem so se razjasnila lica, saj smo se na Ljubnem v teh dneh že kar pozabili nasmehniti. Prijazne vzgojiteljice iz velenjskega vrtca MOJČA so igrico Trije petelinčki podarile otrokom iz ljubenske KS. Za to darilo se v imenu vseh, ki jim je bilo namenjeno, najtopleje zahvaljujem. Prisrčno, lepo, toplo in ljubeznivo darilo! Iskrena hvala! LENKA KRAU PISMA BRALCEV Evropa zdaj, kaj res? Pa jo imamo. Suvereno in neodvisno državo, namreč. Evforično vzdušje seje poleglo, življenje gre naprej. Kot plačilo za svojo samostojnost smo konec leta doživeli skoraj tridesetodstotno devalvacijo plačilnega sredstva. Zvezni stečajni upravitelj pa se še naprej smehlja, kot da se ni v deželi pod Alpami nič bistvenega zgodilo. Kot da smo šli na volišča zgolj zaradi veselja po tem opravku. Sama narodova volja ni seveda še prav nič spremenila. Vsa zadeva, vsa pooblastila, predvsem pa tudi vsa odgovornost je položena v roke slovenskega političnega vodstva. Pred njim je obdobje, ko naj bi se majalo nebo in zemlja, ker pač ni realno pričakovati, da bo odklapljanje vagona od jugoslovanske kompozicije potekalo gladko, kot pesem ptice selivke. Vendarle pa sedaj stoji za tem vodstvom narod, pripravljen na žrtve in odrekanje. Ampak, rok je samo pol leta, potem ...! Kot je rekla gospa Lokarjeva — članica vodstva SDP, narod je sit krize, Demosa, in si želi demokratično in ekonomsko suvereno Slovenijo, ter demokratično jugoslovansko skupnost prihodnosti. Resnica je, daje narod res sit krize in to do razsežnosti, ki lahko postanejo nevarne. Absurdno pa je, da Slovenija Moja dežela. o tem soli pamet ljudem pripadnica stranke, ki je to deželo pahnila v krizo, iz katere skorajda ni videti izhoda. Vsaj na kratek rok ne. Komunistična diktatura je znala vsa leta uspešno onemogočati sposobne ekonomiste in finančnike, ki so morali pred nemogočim načinom gospodarjenja, ko so se vse težave pokrivale z najemanjem kreditov in tiskanjem denaija, katerega so pošiljali predvsem tja, kjer so se dvignili delavski protesti. Če se ne bi pojavila opozicija, kije začela predstavljati grožnjo boljševističnemu režimu, ne bi prišlo do resnejših poizkusov ustaviti gospodarsko propadanje. Nenehno padanje življenjskega standarda, hiperinflacija, ki je sproti požrla vse prihranke in onemogočala osnovo za naprednejše gospodarjenje, so rezultati, s katerimi se sme ponašati stranka prenovljenih komunistov (ne pa tudi spreobrnjenih). V tem času so bili postavljeni temelji današnjih stečajev in ogroženosti življenjske eksistence ljudi. Neveijetno je, kako odlično zna sedaj, do nedavnega vladajoča Kultura smo ljudje in nezmotljiva garnitura, seveda sedaj iz opozicijskih klopi brenkati na struno socialne varnosti ljudi, zavedajoč se, kje je moč pričakovati največji odziv. Priznati jim velja, da jim je uspelo v precejšnji meri prepričati ljudi, daje za sedanji katastrofalni položaj kriv Demos. Skoraj neveijetno je, kako vsevedni so kar čez noč postali krivci za splošno agonijo, kije zajela prebivalce te sicer lepe in bogate deželice. Štirideset let jim je voz gospodarskega etničnega, kulturnega in vsakršnega blagostanja uhajal in končno do kraja ušel iz rok. Na pogorišču lastne hiše učijo, predvsem pa krivijo gasilce za nastali požar in uničenje. Hvala za takšno iskrenost. O Demosu pa takole. Koalicija kot takšna je bila potrebna za zrušitev enopartijskega sistema, kar bi sicer strankam, če bi na volitvah nastopile posamično nikakor ne uspelo. Bilo bi iluzorno pričakovati od Demosa, da mu bo uspelo preko noči rešiti nakopičene probleme^s katerimi se danes družba spopada. Žal je koalicija postala tudi zatočišče nekdanjih rdečih baronov, ki so preveslali na nasprotni breg, predvsem za svojo računico in korist. Kot po pravilu so se tudi v novi preobleki lepo znašli. Morebitni nov veter bo tem ljudem skoraj gotovo napel jadra v drugo smer. Žal je tudi ali pa predvsem na ta račun Demos v očeh ljudi izgubil nekaj zaupanja. Povsem razumljivo. Sicer pa Demos ni nikakršna travma spodaj podpisanega, izhajam pač iz prepričanja, daje ta hip edini politični subjekt pri nas, ki je sposoben uresničiti projekt samostojne Slovenije. Opozicijske stranke, vsaj nekatere so še vse preveč navezane na ostale dele balkanske razvaline, človek dobi občutek, daje porod sicer uspel, le popkovine ni nihče voljan prerezati. Čas pa hiti naprej. Evropa 92 je pred vrati. Znan nam je izid volitev v Srbiji, še bolj so jasna stališča Zahoda do komunističnih režimov. Zanje v Evropi ni in ne bo mesta. Za vstop med resnično demokratične in ekonomsko uspešne dežele bo potrebno še vse kaj drugega, kot so lepe besede in dobri nameni. Predvsem bo potrebno spremeniti balkanski način mišljenja in dela. Dokler pa bo poleg napol praznega kontejnerja za odpadke odlagališče smrdljivih svinjskih kož, lahko o Evropi zgolj sanjamo. Pa zdravo novo leto vsem skupaj želim! Edi Mavrič Gornji Grad Kultura včeraj: o njej pričajo številni spomeniki, med katere nedvomno spada umetniška arhitektura naših cerkva, z mojstrsko izdelanimi freskami; o njej pričajo knjige, oziroma dela številnih zaslužnih slovenskih mož, od Slomška in Kreka pa do Plečnika, Finžgaija in dr. Antona Trstenjaka in še drugih, ki predstavljajo neizmerno zakladnico kulture. Ob tem pa ne gre prezreti tudi krščanskih in ljudskih običajev, ki so se ukoreninili in kot velika moralna obveza prinašali blagoslov iz roda v rod. Kultura danes: radi se z njo ponašamo in hvalimo, a malo je imamo. Začne se že z mislijo, ker od misli izhajajo besede in dejanja. Ali je vse naše izražanje na nivoju kulture in primemo človeškega dostojanstva? Zakaj vpletamo v našo prelepo slovensko govorico toliko prostaških besed in najbolj grdih tujih (pa tudi domačih) kletvic in psovk, in to na račun vsega spoštovanja vrednih narodovih svetinj? Morda kdo poreče: sem neverujoč, nič svetega ne priznavam, zato se to mene ne tiče, lahko preklinjam, kolikor hočem in kar hočem. Da ne bo nesporazuma in pomote, ne gre pri tem le za stališče vere, ampak tudi kulture. Daje tudi pogovorna kultura sestavni del ljudske civilizacije in kulture, ni treba posebej dokazovati. Na kako nizki nivo kulture nas je posadila bolševiško-komunistična revolucija, o tem priča mnogo stvari, od uničevanja sakralnih objektov in škofijskih arhivov pa do preganjanja oskrbnikov le teh. Očitno smo (še) zelo zaznamovani z »balkansko kulturo«, posebno pod vladavino komunistične partije in njenega predsednika, (kije bil hkrati tudi predsednik države) Josipa Broza, čigar slike še vedno »krasijo« stene nekaterih javnih prostorov in uradov, čeprav je znano, da so ravno za časa njegove vladavine bile razpuščene in prepovedane kulturne ustanove kot ideološko oporečne in vse hitreje seje v družbi začela uveljavljati parola »znajdi se«, da številnih dragih učinkov njegove vladavine, ki so znižali nivo kulture, tako naroda kot posameznika, sploh ne omenjam in tako je bilo poštenosti vse manj. Tudi kraja dobrega imena je učinek ali produkt balkanske in bivše bolševiške »kulture«. Kultura jutri: kar seješ, to boš žel. V zmoti so tisti, ki mislijo, da so z spomeniškim varstvom zavarovanimi sakralnimi objekti zavarovali tudi kulturo bodočih rodov. Ni namreč umetnina naredila človeka, ampak je človek naredil umetnino, ki jo lahko tudi uniči. Garant za visoko stopnjo kulture so živi kamni v mozaiku naroda, nosilci kulture in živa, svetišča. Zlato seme RESNICE, POSTENJA, DOBROTE in MORALE ... naj pada na preorano njivo človeških src ter obrodi stoteren sad KULTURE — tudi za prihodnje rodove. Ivan Glušič Loke Mozirje Dramska skupina Lojze Sovinšek iz Nove Štifti Osnovna šola Mozirjeje konec minulega leta prvikrat posebej pripravila srečanje upokojenih prosvetnih delavcev, ki so poučevali na mozirski šoli. Srečanje je bilo v šoli v Šmihelu in je minilo v prijetnem razpoloženju. K temu je prispeval prisrčen nagovor ravnatelja prof. Antona Ve-neka. Upokojenci so kot spominska darila dobili keramične krožnike, ki so jih lepo poslikali člani likovnega krožka na mozirski šoli. Žal se več upokojenih prosvetnih delavcev zaradi slabega zdravja srečanja ni moglo udeležiti. Ludvik Es Omembe vredni sosedje Kranjci! I Kozerija __________ Spet za sendvič in oro V dolini Podvolovljek v tistem delu, ki mu domačini pravijo »Zadnji kot«, so čitali Savinjske novice s številko 11, ki so opisovale vodno stihijo v začetku letošnjega novembra. »O pomoči s Kranjske — niti besede, o SCT-ejevi mašineriji, agregatih, gasilcih z Gozda... Vsa čast in hvala Kranjcem — to so sosedje,« so govorili možje iz »Zadnjega kota«, še vedno zaposleni z odstranjevanjem posledic podivjane vode. Veliko nesebičnosti, organizacijskih sposobnosti, delovne vneme in tiste, včasih že malo poza- bljene vaške skupnosti je bilo med ljudmi, kijih ne bom našteval z imeni, da ne porečejo: »Zakaj nisi raje omenil, da seje od Sv. Antona na Kranjsko pripeljalo z Renaultovo osemnajstico, ki je vse prej kot terenski avto ali traktor, že v torek, v nedeljo, dva dni prej, se je peš komaj dalo priti.« »Bogat je tisti, ki ima dobrega soseda in tisti, ki ima za soseda Podpečkega Jurja,« pravijo v »Zadnjem kotu«. Podvolovljek, 29. 11. 1990 Za »Zadnji kot« Petek Alojz Podvolovljek 14 Sneg po nekaj letih končno dol, po še več letih pa šport in telesna kultura v mozirski občini še bolj navzdol. Letni čas za naslednjo temo na prvi pogled ni najbolj primeren, v resnici pa je. Priprave nogometašev za bližnjo pomlad so povsod naokrog v polnem teku. Nabirajo si moči za novo tekmovalno sezono, te moči pa so nogometaši v mozirski občini izgubili že zdavnaj, kot so izgubili moč vsi ostali športi s telesno kulturo vred (čast redkim izjemam, pa še ta je časovno vprašljiva). Res, telesna kultura v mozirski občini je na psu, pa še taje okužen z najrazličnejšimi virusi. Pa nazaj k nogometu in pripravam. Možnosti za ponovno oživitev nogometa na področju so. Včasih smo imeli igre in kruh, danes nam kruha zmanjkuje in bomo zato iger še kako potrebni (razvedrilnih, drugih je že preveč in še večjih bo). Torej — na cesti je vse več ljudi, ob velikih tegobah tembolj potrebnih zabave. To pa je nogomet, najpomembnejša stranska stvar na svetu. Ker bodo tudi delavci vse bolj delu ob strani, se lahko moči združijo. Takšna združitev bi imela več prednosti. Iz množice nezaposlenih bi lahko izbrali za dve, tri ali več ekip igralcev, ki bi na turnirjih, v ligah, ekshibicijskih tekmah, ali kako drugače (to bi se naknadno nesamoupravno dogovorili) zabavali preostalo množico, ki bi s tem vsaj delno pregnala dolgočasjevob mukotrpnem iskanju dela. Se nekaj prednosti je. Igralci bi brcali žogo tako rekoč zastonj. Denaija za premije na in pod mizo ni in ga ne bo, zato bi se vrnili časi, ko so klubi dosegali razcvet iz čiste ljubezni in bili zanjo plačani s sendvičem in oro. Tako je bilo davno nekoč in ker se zgodovina ponavlja, naj bo še sedaj tako. Morebitne in nujno potrebne zvezde bi lahko pridobili z zagotovitvijo državljanstva, seveda s plebiscitom ali drugimi primernimi oblikami vseh prizadetih. Ponovni razcvet nogometa v mozirski občini bi bil tako zagotovljen in še več drugih ugodnih vidikov je. Razgrajanja in druge svinjarije na tribunah ne bi bilo, ker bi navijači tiste borne dinaije raje porabili za kruh, ne pa za pivo in druge navijaške pripomočke, na terenu pa ne bi bilo grobe igre in poškodb. Zdravstvene usluge so predrage in tudi ostale oblike socialnega in še kakšnega varstva so se zaostrile, zato bi igralci igrali nežno, za srce in dušo, bil bi to pravi in že pozabljeni nogomet. V tako nežno igro bi se lahko vključil tudi nežni spol, kar niti ni nepomembno, tako s socialnega, kot estetskega vidika. Še nekaj je. Čas med iskanjem dela in navijanja bi lahko vsi skupaj koristno izrabili za javna dela pri obnovi stadionov in igrišč, ki jih je odnesla poplava. Vsestransko koristno torej, saj bi iz tega zrasel nov rod brezposlenih igralcev in športnih zanesenjakov, če seveda z zakonskimi in ostalimi številnimi spremembami v naši družbi ne bo drugače določeno. JANEZ PLESNIK 110 let kultumo-prosvetnega društva Gornji Grad »Slovenec sem, tako je mati djala!« Le komu ni poznan ta milozvočni napev skladatelja in narodnega buditelja dr. Ipavca, ki v sebi nosi vso milino in bridkost, vso radost in bedo slovenskega človeka, ki ni bil skozi dolga stoletja nikoli gospodar in gospod na svojem. Kljub temu, morebiti pa ravno zato ni nikoli pozabil z dvignjeno glavo ponosno vsemu navkljub gojiti in oznanjati domačo besedo. Bogata kulturna dejavnost Gornjega Grada sega s svojimi koreninami daleč v prejšnje stoletje. Zavedni, slovensko usmerjeni krajani so kljub močno prisotnemu nemškutarstvu leta 1880 ustanovili knjižnico in s tem postavili temelje za bogato kulturno udejstvovanje, kije skozi stoletja družilo različne sloje ljudi, od preprostega kmeta in delavca do visokošolskih izobražencev. Vsem tem zanesenjakom je pač bila skupna ena misel. Očuvati in gojiti besedo svojih dedov. Posebno močan utrip kulturnega življenja je bilo zaznati v letih med 1930 do začetka druge svetovne vojne. Med vojno je delovanje društva iz znanih razlogov zamrlo, vendar se takoj po končani vojni obnovi in začne delovati z novim elanom in močmi. Še posebej se je moč kulturnega izražanja manifestirala preko dramske skupine, kije v teh letih postavila na oder kopico zahtevnih del znanih in tudi v poklicnih gledališčih spoštovanih avtorjev (Cankar, Finžgar). Vedno priljubljene tematike gornjegrajskih ustvarjalcev so bile slike iz kmečkega življenja. Tu velja omeniti Potrčevo trilogijo o Kre-flih, kije bila pisana, saj občutek je bil tak, na kožo amaterskim gledališčnikom iz Gornjega Grada. Da o Goldonijevi komediji Primorske zdrahe, ki sta jo za domač oder priredila in preimenovala v Zadrečke zdrahe Jože Venišnik in Vida Cajner, sploh ne izgubljam besed. Z eno besedo, njihova ustvarjalna in umetniška moč ni nikoli veliko zaostajala za najbolj zvenečimi imeni odrskega ustvarjanja na Slovenskem, še posebej, če vemo, v kakšnih okoliščinah so dolga leta ti zanesenjaki ustvarjali. Žal, je po izrazito plodnem obdobju v prejšnjih letih prišlo v društvu, kar je seveda povsem človeško in razumljivo, do morečega zatišja. Delno je temu botrovala adaptacija prosvetnega doma, kije zahtevala polno angažiranost vseh. Levji delež bremena obnove pa je vsekakor nosil predsednik društva Viktor Kovač, ki je angažiral vse svoje moči in znanje v dobrobit hrama kulture. Zalogaj je sedaj, vsaj kar se notranjosti dvorane tiče, uspešno premagan. Dejstvo je, da prazna dvorana ne bo in ne more biti v ponos društvu, pa tudi denarja, ki je bil vanjo vložen na tak način ne bo vračala, čeprav se pisec teh vrstic še kako dobro zaveda, da kultura ni bila in najbrž nikoli ne bo dobičkonosna dejavnost. Odrske luči pa prej kot slej morajo zagoreti, v kar sicer ne dvomim zaradi vsega v uvodu naštetega. Nenazadnje tudi zaradi tradicije in ugleda, ki so si ga prosvetarji iz Gornjega Grada znali prigarati. Škoda bi ga bilo! Edi Mavrič Ob izidu pesniške zbirke Pripravili so komedijo Posvetno društvo Lojze Sovinšek Nova Štifta se že pripravlja na letošnji kulturni praznik. Nastopili bomo s komedijo iz kmečkega življenja z naslovom »DVA PARA SE ŽENITA« ali gonja za srečo. S to prijetno komedijo se bomo najprej predstavili našemu domačemu občinstvu v Novi Štifti, nato pa bomo gostovali v številnih krajih naše in sosednje občine. Naša dolina je zopet bogatejša za eno knjigo. Z njo nas je razveselila naša rojakinja Anka But iz Mozirja. To je že njena druga knjiga. Prva zbirka pesmi z naslovom Živim, ker ljubim je izšla leta 1984, izdala jo je ZKO Mozirje, medtem koje njena druga zbirka Čakanje izšla pred nekaj dnevi v samozaložbi. Naslovno stran in grafike je prispeval slikar, tudi domačin, Goran Horvat. Ankina prva pesniška zbirka je prežeta z močnimi ljubezenskimi čustvi, z vero, hrepenenjem, z žalostjo in bolečino. Prav tako se prepletajo v venec »tri elementarne biti človekovega obstoja« ljubezen, vera in upanje tudi v njeni drugi pesniški zbirki Čakanje. Ker so takšni literarni dogodki v naši dolini pravzaprav redkost, bomo zato še z večjim veseljem segli po knjigi in se poskušali vživeti v bogato in občuteno pesničino izpoved. Kdor želi obogatiti svojo knjižnico z zbirko pesmi Anke Butove, lahko kupi knjigo v mozirski knjižnici. M. V. Predstavitev monografije V mozirski matični knjižnici so pripravili predstavniki založbe EPSI skupaj z delavkami knjižnice predstavitev fotomonografije Matevža Lenarčiča Zgornja Savinjska dolina, ki je izšla malo prej- . . Najprej so predstavniki založbe pojasnili podrobnosti v zvezi s pripravo monografije in načrte za v naprej, nato pa je Matevž Lenarčič predvajal vrsto svojih diapozitivov in ob tem pojasnjeval posamezne prizore. Predstavitev je povezovala Urška Kolenc, ki je nato ponudila besedo dr. Tonetu Žunteiju, taje napisal uvodne misli v monografijo. Dr. Žuntar je poudaril izredno lepoto posnetkov in pomembnost knjige za predstavitev naravnih danosti v naši dolini. Besedo sta dobila tudi prisotna sodelavca Jože Svetličič in Aleksander Videčnik, ki sta v kratkih stavkih pojasnila svoj pristop k zapisoma izpod njunih peres. Pester in prijeten je bil ta večer v mozirski knjižnici, dobra udeležba na njem pa priča, da je med ljudmi zanimanje za podobne publikacije, posebno če te zajemajo naše kraje in ljudi v njih. A. V. To je že deveta zaporedna sezona, ko se dramska skupina iz Nove Štifte predstavlja občinstvu, predvsem s komedijami. Naš namen je, da vsaj malo razvedrimo ljudi v teh napetih časih. Če bomo gostovali tudi v vašem kraju, vas že sedaj vabimo na ogled predstave. Prosvetno društvo • Nova Štifta Med predstavitvijo fotomonografije Zgornje Savinjske doline Tkalci in V Zgornji Savinjski dolini so še pred drugo svetovno vojno redili veliko število ovac. To število je bilo v času fevdalnega gospodarstva še znatno večje, saj so tedaj predvsem v hribovskih predelih smatrali drobnico kot poglavitni vir hrane (mesa). Ob tem pa so pridelovali še volneno prejo iz katere so tkali in pletli oblačila vseh vrst. Kmetije so v časih pred prvo svetovno vojno poznale setvene navade, ki niso z današnjimi primerljive in so dejansko zagotavljale ljudem pridelovanje vseh vrst hrane doma. Pa ne le samo hrano, tudi druge poljščine so sejali, ki so bile potrebne za življenje. Med te sodi nedvomno lan, ki so ga predelovali v prejo. Današnji čas zahteva v glavnem pridelovanje v blagovnem smislu in sodobnim tehnološkim pogledom primerno. Tako lanu ni več, med žitaricami pa ne najdemo več ajde, ki je nekoč veljala za eno glavnih močnatih jedi, te so seveda pripravljali na vse mogoče načine. Številne jedi iz ajde pa so domala pozabljene. V razmerah trdega hribovskega življenja so morali biti ljudje dokaj iznajdljivi. Kaj vse so znali postoriti je danes le težko našteti. Dejstvo je, da so morali v vsakodnevnem življenju reševati svoje težave največkrat sami ali ob pomoči sosedov. To je narekovalo ljudem da so, kar seje le dalo, naredili sami in pri tem so bili zelo spretni. Zaselki so bili daleč od drugih, pozimi pa največkrat povsem odrezani od središč. Tedaj ni kazalo drugega, kot vse kar je bilo mogoče narediti doma. Vaškega človeka je bremenila še skrb za oblačenje, ki so ga prilagajali razmeram v katerih so živeli. Industrije tedaj še ni bilo, ko pa je že bila, so raje segali po domačem blagu, ker je bilo ceneje. Ko že govorimo o oblačenju na vasi, je treba omeniti obremenjenost kmečkih ljudi z izročilom daljnih časov, ko so s strani gosposke zapovedovali način oblačenja podanikov. Seveda seje miselnost v novejšem času hitro spreminjala in treba je reči, da so se tudi kmečki ljudje kmalu okusno in lepo oblačili, o tem je napisala dr. Marija Makarovič obširno razpravo za predel Kozjanskega, so pa njene ugotovitve uporabne tudi za naše razmere. Rokodelci, ki so opravljali dela na vasi, so največkrat bili priučeni in so hodili po domačijah in delali za hrano, stanovanje in nekaj malega v denaiju. Za takšne delavce je veljalo reklo, da delajo »v štiri«. Redni obrtniki so marsikdaj, posebno pa v času cehovstva, takšno domačo obrt preganjali, vendar pa je za kmeta bilo ugodnejše, če je prišel, denimo krojač, na domačijo kjer je sešil celo vrsto oblačil hkrati, taisto je veljalo za druge rokodelske stroke. Tedaj tudi za tkalce, ki so največkrat seboj nosili glavne dele statev, ter jih v »hiši« postavili, pri tem jim je služil glavni leseni tram na stropu kot opornik. Pred leti je v Mozirju (Brezje) še živel eden zadnjih domačih tkalcev Janez Brložnik, p. d. Ir-nek. Bil je zanimiv in zgovoren človek odličnega spomina, čeprav je tedaj imel že preko 82 let. Pripovedoval je o tkalstvu in življenju na tedanjih kmetijah kjer je bil v štiri. Delo je bilo zahtevno, delalo seje 12 ur in še več na dan, razsvetljava je bila slaba in tako so zelo trpele oči tkalca. Vendar je takšno življenje mlade rokodelce privlačilo zaradi varnega zavetja v kmečkih hišah in zaradi družabnosti, ki seje ob takih večerih odvijala. Na odročnih domačijah je tudi obisk rokodelcev pomenil prijetno spremembo v sicer utečenem življenju. Imek seje učil tkalstva, morda bi bilo bolje reči priučil, pri Jagodniku p.d. Brezovniku na Bras-lovških Dobrovljah, katerega oče je že bil potujoči tkalec, tako je šlo to znanje iz roda v rod. V Irnekovem času so na kmetijah pripravljali prejo za »pražnje« in »grobo« platno. Tuje šlo za laneno prejo. Drugo pa je bilo tkanje sukna, kjer je bila potrebna preja, ki so jo pridobivali tako iz sive, kot iz bele volne. Najtrpež-nejše sukno je bila »raševina« za to so vpeli po dolgem v tkalski stol lanene niti, povprek pa so tekle volnene ali takšne iz mešane preje. Uporabljali so tudi barvno prejo. Veliko so tkali odeje (kov-tre). Grobo platno so imenovali »hodno«. Ponekod so rekli raše-vini »bukovna«. V naših krajih se ta izraz ni udomačil. Med zahtevnejše tkanine so sodile brisače, ki bi naj bile bolj mehke. Zato so ponekod uporabljali za takšne tkanine kupljeno prejo (pambo-lo). Tudi povoje za otroke so tka- li. Ko so se ljudje prilagodili okusu kupljenega blaga in so vse bolj opuščali sejanje lanu, so domači tkalci izdelovali preproge (tepihe). Največkrat so tkali lažje tkanine na širino 75 centimetrov, sukno pa je bilo 150 centimetrov širine. Kot se je spominjal Imek, je natkal dnevno kakih 10 metrov sukna, platna pa do 18 metrov (povprečje 12 m). Blago za odeje (kovtrovna) seje tkala počasneje, saj je za vsako barvo moral menjati tkalski čolniček. Kako je sprejemal delo na domu? Najprej so se dogovorili kakšne tkanine želijo naročniki. Nato so prejo stehtali in ugotovili količino. Prejo je tkalec preizkusil z grebenom, da bi ugotovil, če je enako debela, takšna je namreč morala biti. Nato je sledilo navijanje na okvir (rem). Sledilo je navijanje na vreteno. Greben sije izdelal sam, tako da je posebno povito vrvico (šmis) premazal z limom ali lakom, tako je bil gre- yhen trajen. Niti so morali udeti v greben. Priprave so tako zaključili in lahko seje začelo tkati. Marsikje so imeli na kmetiji sestavljivi stol (statve), ponekod pa le glavne sestavne dele, ostalo je tkalec prinesel s seboj. Tkalci, ki so delali v glavnem doma, so imeli ponekod lepo okrašene statve. Naj še omenimo težave, ki so lahko nastale s prejo. Po kmetijah so predle razne predice, ene bolj natančno, druge zopet manj. To pa je pomenilo neenako prejo, kar je zaviralo delo. Zelo slabo je bilo pri laneni preji, če niso dovolj osušili lanu predenj so ga predli, zato se preja ni dala dovolj dobro očistiti. Sedaj še nekaj okoli plačila tkalca na domu (v štiri). Kot je vedel povedati Imek, so takoj po prvi svetovni vojni plačevali, za »palico« (domača mera dolžine 132 cm) povprečno 1 dinar, (verjetno je menil v povprečju dolžinske mere za razne tkanine). Pozneje so se dogovarjali za ceno ob naročilu za delo na domu. Ni treba posebej poudariti, daje pomenilo denarno plačilo le del celotnega, saj je bilo tu še preživljanje na kmetiji (stanovanje in dobra hrana). Daje hrana bila dobra, je Imek posebej poudarik------------- Tkalec je opravil le del nalog, da bi bila tkanina dokončno pripravljena za uporabo, svoj delež so morali dodati še barvarji in »vauhaiji«. Barvaije so imenovali kar »firberje,« dočim so vauheiji bili tisti, ki so z vauhami mehčali sukno. Se danes so v Ljubijskem grabnu ohranjena imena, ki spominjajo na te dejavnosti. Seveda gre za domača imena Vauher in Firber. Obe našteti dejavnosti sta pri opravilih potrebovali dosti vode, zato so te vrste rokodelci bili vedno ob stalnih vodotokih. Pa prisluhnimo pripovedi o ljubijski vauhariji. Hiša pri Ferbeiju stoji v Lepi njivi 88, to je neposredno ob potoku Ljubija. Sedanja gospodinja stara 80 let, se je k hiši priženila leta 1928, ko je tod še delovala »firberija«. Kmetje so prinašali v barvanje tako sukno kot volno. Sukno so najprej »zvauhali« to pomeni, da so z velikimi lesenimi kladivi na vodni pogon blago mehčali in tanjšali. Pri tem so za polivanje uporabljali vročo vodo, sukno pa so občasno obračali, nato so ga splahnili in ga dali sušiti (na prostem). Sledilo je »man-ganje«. Manga je bila naprava iz zelo obteženih lesenih valjev med katerimi seje sukno nekako likalo, postalo je gladko. Če je bilo treba sukno še barvati, so to opravili pred manganjem. Za barvanje so imeli dva velika bakrena kotla. V enem so premetavali v vreli barvni razstopini sukno. To je bilo zelo težko delo, saj je včasih blago merilo tudi po 40 metrov. Za mešanje so uporabljali dolge in močne »kuhalnice«. Posebno obdelavo je zahtevala raševina. Najprej so jo namočili v mrzli raztopini zelene galice, sledilo je sušenje in nato barvanje. Tudi raševino so vauhali in mangali. Po spominu Helene Keber, kakor je ime in priimek Pirbeije-ve iz Lepe njive, je nekako do leta 1928 obrt uspevala, nato pa je jela hitro usihati in kot se spominja so tega leta imeli v obdelavi le 28 bal blaga. Po prvi svetovni vojni so še zaračunavali od metra sukna 6 dinarjev, verjetno velja ta podatek za dvajseta leta. Ljubijska vauha in oprema barvarne je našla pot v zbirko slovenskega narodnega muzeja v Ljubljani in to pozaslugi znanega narödöplsca dr. Frana Kotnika. Za vsem tem ostaja le še spomin, ki ga želimo ohraniti sedanjim in bodočim rodovom. A. Videčnik Ignac Orožen o Brezju Pri romanju od ene podružnične cerkve do druge smo tokrat prišli do podružnice na Brezju v mozirski župniji. Ignac Orožen jo je, tako kot večino drugih, opisal v nemško pisani knjigi Dekanija Gornji Grad (Das Dekanat Ober-burg) leta 1877. Marijina cerkev na Rožniku ali na Brezju (1). Po pripovedki je tukaj prvotno stala kapela svr Jošta in sedanja cerkev je baje (pred letom 1618) nastala kot prečna gradnja, pri čemer je obdržala tudi sedanjo orientacijo z juga proti severu. Stara kapela sv. Jošta je bila omenjena v gornjegrajskem samostanskem urbarju iz leta 1426, kjer je v dodatku na strani 166 zapisano: »Presberg vero mr. 20 gcen. sed modemus propter capellam s. Jodoci« (2). Sedanja cerkev je sestavljena iz prezbiterija, v katerem je glavni oltar blažene device Marije, iz ladje in iz dveh stranskih kapel, in sicer na vzhodu sv. Roka in na zahodu sv. Jošta. Največje srečanje pri tej cerkvi je 16. avgusta, na dan sv. Roka (3). 1606 je srednji zvon ulil Elija Sombrak v Ljubljani, posvetil pa gaje knezoškof Tomaž (4). 1618, 20. oktobra, je Jakob Hrašan kupil njivo, imenovano »Voljnjak« (5), ob potoku Šajda (6), »ki je pripadala cerkvi naše Ljube Gospe na Brezju« (7), in to za približno 40 goldinarjev. (Gornjegrajski urbar.) 1631 je bilo pri kanonični vizi-taciji zapisano tole: »Cerkev sv. Device Marije na Brezju (8) ima v prezbiteriju oltar sv. Device Marije, na evangeljski strani sv. Florijana in na epistelski strani sv. Jošta. Leseni oltar pred vhodom je uničen in maš pod milim nebom ni več. Vpisanih je 34 maš, za katere dobi župnik 4 goldinarje. Ima 4 njive, od katerih dobiva 2 goldinarja in 20 kron, od vinograda 20 kron, ima pa tudi 47 krav in 30 ovc.« (9) 1641: Iz tega leta je manjši zvon, ki ima napis: »Vox ego sum vitae voco vos orare venite anno 1651« (10). 1668: »Cerkev blažene Device Marije na Brezju (11) je posvečena. Strop v ladji je lesen, sredi strehe je zvonik, naročilo pa je enako kot pri sv. Ožbaltu (v Ljubiji). (12) Na vzhodni strani ima narisanega sv. Krištofa.« (Vizita-cijski zapisnik.) (9) 1690: »Cerkev blažene Device Marije na Brezju (7) nima vinograda.« (V izitacijski zapisnik.) (9) 1779 je cerkev dobila mali zvon. 1799 so iz župnijske cerkve prenesli sem stare orgle, ki jih je leta 1724 popravil Janez Janeček (13), izdelovalec orgel v Celju. 1812 so v Celju ulili veliki zvon. 1817, 21. marca, je Gertruda Franceljak, vdova Mrakovnik — umrla je 78 let stara na Brezju 22. marca 1817 —, z oporoko zapustila svoj vinograd tukajšnji cerkvi za večno mašo. 1854je bil izdelan nov oltar sv. Jošta, obnovljena pa sta bila tudi druga dva oltarja s prižnico vred. 1857 je bila zgrajena sedanja zakristija. Dotlej je bila zakristija v pritličju zvonika, zgrajenega po letu 1668. 1858je Janez Valher iz Trnavč dokončal nove cerkvene klopi. 1860 je Martin Cajhen, po rodu iz Trbovelj, naredil nove orgle z 10 registri, in sicer za 1000 goldinarjev. Tukajšnje stare orgle so bile prodane cerkvi v Ljubiji. 1863 so tu ustanovili mašni sklad za posestnikovo hčerko Magdaleno Keber, po domače Čeblarjevo, kije umrla 8. avgusta 1859, in to s 120 goldinarji kritja v državnih papirjih. 1866 je cerkveno predstojniš-tvo za tukajšnjo cerkev kupilo vinograd na Rožniku, kije mejil na tistega, ki gaje darovala Gertruda Franceljak. 1868 je vdova Rozalija Keber, rojena Pfeifer, ki je bila lastnica Čeblatjeve kmetije, darovala 100 goldinarjev za večno mašo. Statve iz okolice Gornjega grada povzete iz Kotnikovega zbornika. Gre za risbo, ki tolmači domača imena sestavnih delov. Legenda: 1 koza, 2 navpična stebrišča, 3 ojnica, 4 ostrešje, 5 knobe, 6 grebeni, 7 žlage, 8 prvi pom s šajbama, 9 zadnji pom, 10 spodnji pom, 11 šajba, 12 oven, 13rigl, 14 kolo za šponanje, 15 rigl na koleni za špo nanje, 16 podnožnjak ali nogav-niča, 17 vage, 18 klop. Veterinarsko dežurstvo 21. 1. do 27. 1. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 841-769 28.1. do 3. 2. Lešnik Marjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219 11. 2. do 17. 2. Zagožen Drago, dipl. vet., Ljubno, tel. 841-769 18. 2. do 24. 2. Lešnik Marjan, dipl. vet., Ljubija, tel. 831-219 Kino »Dom« Mozirje v februarju 2. 3. KRI NI VODA — ameriški film — akcijski 7. PRSTE K SEBI — ameriški film — kriminalni 9. 10. TATOVI PORŠEJEV — ameriški film — akcijski 14. TRINITA — ameriški film — pust. komedija 16. 17. GLEJ KDO TO GOVORI — ameriški film — komedija 21. KROKODIL DUNDEE II. DEL — ameriški film — pust. komedija 23. 24. GREMLINIII. DEL — ameriški film — znanst. fantastični 28. TURNER & HOOCH — ameriški film — komedija Kino »JELKA« Nazarje v februarju 2 — 3 DOBRA ŽENA, ameriški film — triler-romantična komedija 6 ZAPOSLENA DEKLICA, ameriški film — zabavni 9—10 DICK TRACY, ameriški film — akcijski 13 PARKUIVE ZMEŠNJAVE, ameriški film — komedija 16 — 17 KIKS BOKSER, ameriški film — triler 20 VOJNA RUŽE, ameriški-film —akeijska-kemedija 23 — 24 LJUDJE IZVEN ZEMLJE? ameriški film — spektakelj 27 SERVIS ZA MOŠKE, ameriški film — zabavni Kino Ljubno v februarju 2. — 3. 2. 1991 PREDATOR — ameriški akcijski film 9. — 10. 2. BREZNO — ameriški avanturistični film 16. — 17. 2. JURIŠ NA BAZO GLORIJA — ameriški vojni film 23. — 24. 2. DEBI OSVAJA DALAS — ameriški trdoerotični film 24. 2. OTROŠKI KINO OB 16,30 Matična kronika za december 1990 POROKE: Vajda Radivoj, star 24 let, iz Dola 31 in Rihter Dragica, stara 20 let, iz Tiroseka 13; Rose Metod, star 24 let, iz Luč 88 in Kobale Nataša, stara 21 let, iz Gornjega Grada 158. SMRTI: Rokovnik Franc, star 96 let, iz Črete pri Kokalju; Komar Martin, star 91 let, iz Tiroseka 39; Veršnik Katarina, stara 80 let, iz Šmiklavža 50; Markovčič Angela, stara 83 let, iz Sp. Rečice št. 5; Dešman Jožef, star 77 let, iz Konjskega Vrha 32; Ugovšek Neža, stara 71 let, iz Lepe Njive 40; Kocjan Jožefa, stara 85 let, iz Ljubije 4; Podrižnik Alojz, star 65 let, iz Lepe Njive 73; Točaj Franc, star 65 let, iz Lepe Njive 102; Obojnik Marija, stara 84 let, iz Radegunde 46; Sedovšek Angela, stara 77 let iz Lepe Njive 16. Podatki o prebivalstvu za leto 1990 Rojenih 226 Priseljenih Umrlih 179 Odseljenih 16477 prebivalcev je bilo na dan 31. 12. 1990 ali 84 več kot 31. 12. 1989. 233 196 OPOMBE: (1) V izvirniku: am Rosenberge oder in Brezje. — (2) Latinski citat se v preyo^tgläst: »Mozirje dobiva 20 pfetagdS^aške ali modeme veljave pri,.kupeji, sy. Jošta.« —(3) Temu svetniku;^,priporočajo »zoper kugo, kolero,, ragne nalezljive bolezni, proti bolečinam v nogah, v kolenih, proti oteklijiatii, steklini, ži-vinski kugi m preiti Vsem nesrečam«, kot zavetnika pa ga,častijo »zdravniki, predvsem kirurgi, lekarnarji, kmetje, jetniki, grobarji in drugi« (Leto svetnikov III, Ljubljana 1972, str. 372). — (4) Ljubljanski zvonar Elija Somrak ali Sombrak je bil sodobnik škofa Tornaža Hrena (1560—1630). — (5) Voljnjak, kot piše Orožen, je najbrž Oljnik. — (6) V izvirniku: am Scheidbache, torej ob Šajdi, to je potoku, ki ločuje; v Mozirju in okolici se imenuje Sajspah. — (7) V izvirniku: na Bresjah. — (8) Vizvirniku: in Bre-sijah. — (9) Izvirnik je latinski. —(10) Latinski napis se v prevodu glasi: »Glas življenja sem — kličem vaskmolitvi — leta 1651.« — (11) V izvirniku: na Bresijach. — (12) Namreč daje treba novi zvonik sezidati drugje. — (13) Janez Frančišek Janeček je bil rojen pred letom 1698 na Češkem, umrl pa je v letih 1777— 1779. V Celjuje delal od leta 1721 pa vse do smrti. (Povzeto po knjigi Milka Bizjaka in Eda Škulja Orgle na Slovenskem, Ljubljana 1985, str. 32.) Uvod, prevod in opombe PETER WEISS Nove knjige v občinski matični knjižnici I. MLADINSKA LITERATURA: Maurer: Oče Javor, Zidar: Učna leta botre Smrti, Svetina: Pravljica o jari kači, Lainšček: Ko želi Tilčka postati Tilka, Frančič: Zvezde obal, Ardley: Glasbila, Bumie: Drevesa, Blyton: Luč v svtilniku 12. del zbirke 5 prijateljev, Toumier: Sveti trije kralji, Firmani: Andren zadnji škrat, Reba: Zmajček BimvŽabot: Pikee in Puhec iščeta Mihca, Zbirka Glasbeni vrtiljak — knjiga in kaseta: Šest kužkov, Kje je miška, Vrtnica na gredi, Luna gre na pot, Kette: Basni in pravljice, Gradišnik: Mehiški orel. n. LEPOSLOVJE: Dolenc: Njen modri plašč, Cigala: Višek, Karlovšek: Bazen, Somen: Metuljev efekt, Šomen: Vzporedno nebo, Holt: Gospa kača, Klima: Ljubezen in smeti, Leonardi da Vinci: Basni in legende, Kermavner: Zadnje srečanje, Balantič: Venec-pesniška zbirka, Ransmayr: Poslednji svet, Škrinjar: Divji volčin, Konsalik: Prekletstvo zelenih kamnov. III. STROKOVNA LITERATURA: Šeruga: Drugačne zvezde, Česen: Sam, Lenarčič: Zgornja Savinjska dolina — fotomonografija, Saltus: Telo izdaja osebnost, Anrobindo: Integralna joga, Kreft: Spori in spopadi 6. del, Janežič: Šij gora, Inkret: Izbranci, Bloch: Murphyjev zakon, Prunk: Nova slovenska samozavest, Šuštar: Prehojena pot, Parker: Pogled v prihodnost, Franks: Ženska v najlepših letih, Hladnik: Slovenska kmečka povest, Jelcin, B.: Poti k toku, Jermanj: Numerologija, Zwitter: O slovenskem narodnem vprašanju, Rus: Socialna država in družba blaginje, Dobrote iz pečice, Gregorc: Vse o skrivanki, Rudolf: Kratka zgodovina Slovencev. E2SQ NOVICE »Savinjske novice« izhajajo mesečno — Ustanovitelj: SO Mozirje — Glavni in odgovorni urednik Rajko Pintar — Tajnica urednika Jana Trontelj — Fotografska priprava Ciril Sem —Tehnični urednik Niko Kupec — Telefon (063) 831-850 — Žiro račun pri SDK ekspozitura Moiirje številka: 52810-678-54000 —Savinjske novice, glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do 10. v mesecu — Stavek, filmi in prelom GRAFIKA, Novo mesto — Tisk na rotaciji Ljudske pravice v Ljubljani — Po mnenju IS SRS, Sekretariata za informacije (št. 4211/72 z dne 9. maja 1973) je časopis oproščen davka na promet proizvodov.