Gozdarstvo v času in prostortl Poslušali smo predavanja o metodah spremljanja in inventarizacije škodljivih žuželk v dolini Aosta (Ita- lija). V zadnjem desetletju so spremljali pojavljanje in bionomijo naslednjih vrst: Lymantria monacha L., Zeiraphera din.iana Gn., Acantho!yda posti ca/is Mats., Tomicus minor H., Tomicus piniperda L., Thaumeto- poea pi1yocampa D.&S., lps 1ypographus L. Iz ZDA so poročali o novem škod ljivem kozličku Anoplophora glabripennis Motschulsky iz kitajskih provinc Sbanxi in Shaanxi. Ta nevaren, 20-35 mm dolg črn hrošč z redkimi belimi pegami, ki vsako leto pov- zroča propad stotine debel listavcev (javorja, bukve, breze, trepetlike, bresta, jesena in nekaterih drugih trdih listavcev), se je l. 1990 pojavil v urbanih goz- dovih v New Yorku in Chichagu. V domovini je uni- voltin, v hladnejših razmerah Amerike v dveh kole- darskih letih oblikuje eno generacijo. Menijo, daje bil kozliček prinešen s Kitajske v lesenih zaboj ih, ki so bili izdelaru iz nerazkuženega topolovega lesa. Kozlička so zasledili tudi v skladiščih lesa po celi Ameriki. Udeležih smo se tudi celodnevne strokovne ekskur- zije v področje Visp v kantonu Wallis, kjer smo si ogledali področja propadanja nasajenega rdečega bora. Raziskave propadanja rdečega bora se naslanjajo ne dendrokronološke ter izredno zajetne ekološke razis- kave. Avtorja A. Rigling in P. Cherubini iz Binnens- dorfa ugotavljata, da so vzroki sušenja socialni položaj dreves rdečega bora, velika okužba z omelo Visczon album var. austriaca ter večletni napad borovih strže- narjev Tomicus piniperda Lin Tomicus minor Hartig. Obiskali smo tudi nasade vinske trte, ki se v tem delu Švice nahajajo na najvišji nadmorski višini na svetu. Predstavniki Slovenije smo sodelovali z nasled- njima prispevkoma: M. Jurc, D. Jurc: Collection of Data and Sam ples on Diseases ofF orest Trees in Slo- venia (predavanje); D. Jurc, M. Jurc, V. Rajh: The Occurrence of Cenangium ferruginosum Fr., (Asco- mycota) as Endophyte from the Needles of Austrian Pine in Slovenia (poster). Potovanje je bilo financirano iz sredstev rektorje- vega sklada Univerze v Ljubljani za l. 1998 in sredstev projekta MZT (L4-0529-0404-98 - Gozdni požari v Sloveniji). Prikaz metod za spremljanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi Zivan VESELIČ * Od 2. do 4. junija 1999 je Francoski inštitut za kmetijske in okoljske tehnične raziskave (CEMAGREF) v osrčju gozdnega masiva Chartreuse pri Grenoblu organiziral delavnico pod naslovom Pri- kaz metod za spremljanje trajnostnega gospodarjenja z gozdovi. Delavrucaje del štiriletnega projekta ( 1998- 2001) z istim naslovom, ki ga izvajajo nacionalne gozdarske inštitucije petih držav članic Evropske unije, in sicer Švedske, Danske, Finske, Francije in Nemčije, cilj projekta pa naj bi bil prikazati metode za oceno kazalcev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi, kot so bili dokončno opredeljeni na tretji ministrski konfe- renci o varstvu gozdov v Evropi (Lizbona, 1998). Pro- jektne rezultate bodo posredovali vsem članicam Ev- ropske unije in nekaterim drugim državam. V prvi fazi projekta naj bi s pomočjo nacionalnih analiz obstoječih metod spremljanja gospodarjenja z gozdovi ugotovili primernost uporabljanih inventuro ih metod za oceno dogovorjenih kazalcev trajnostnega "' mag. Ž. V., uniY. dipl. inž. gozd., Zavod za gozdove Slovenije, Večna pol 2, 1000 Ljubljana, SLO GozdV 57 (1999) 7-8 gospodarjenja z gozdovi, v nadaljnjem pa naj bi vsaka država za vzorčno demonstracijsko območje določila vrednosti teh kazalcev. Posebna pozornost bo pri ob- ravnavi metod posvečena primem osti, točnosti in stroš- kom metod. Nacionalne izkušnje se bodo nato primerjale in izmenjale. Primerno je poudariti, da naslov projekta govori o prikazu metod, ne pa o njihovi določitvi. Države imajo daljše tradicije danega načina zbiranja podatkov in ni čutiti izrazite težnje po poenotenju načina zbiranja podatkov. Do primernih vrednosti kazalcev je pač mo- goče priti po različnih poteh. V okviru projekta je predvidenih več delavnic; de- lavn1ca v Franciji je bila za delavnico na Švedskem druga po vrsti. Njen poudarek je bil na sodelovanju srednjeevropskih držav. Delavnice se je udeležilo 50 strokovnjakov iz 12 evropskih držav, pri čemer so bi 1 i od vseh nekdanjih vzhodnih držav povabljeni le pred- stavniki Slove.nije in Hrvaške (slednji se delavnice niso udeležili). Iz Slovenije sva se delavnice udeležila Živan Veselič in Dragan Matijašic iz Zavoda za goz- dove Slovenije. 343 (_;.ozcla ·-st .ro .r č astt in }Jrostorl.t Delavnica se je začela s terenskim dnem, ki je bil posvečen prikazu inventum1h metod, kij ih uporablja Francoska agencija za nacionalno inventuro, ter pri~ kazu opisov gozdov Francoske državne gozdarske službe (ONF- Office National des Forets), ki gospo- dari z državnimi gozdovi, za potrebe izdelave gozdno- gospodarskih načrtov, kijih služba izdeluje za državne in občinske gozdove. Drugi dan so najprej predstavniki Švedske, Danske, Finske in Nemčije predstavili bistvo inventumih metod v svojih državah, nato pa je v treh delovnih skupinah potekala razprava o pomembnosti posameznih od 27 kazalcev. Predstavniki skandinavskih držav očitno že- lijo izkoristiti projekt tudi za to, da bi predlagali spre- membo kazalcev, pri čemer jih motijo zlasti nekateri okoljski kazalci, za katere je zbiranje podatkov zahtev- no, nekatere ekonomske kazalce pa bi radi dodali. Skupno naj bi bilo po njihovem predlogu znatno manj kazalcev trajnostnega gospodarjenja z gozdovi za po- trebe meddr~avnih primerjav (npr. 5-7), posamezne države pa naj bi imele pač več zanje primernih na- cionalni.h kazalcev. V programu delavnice je bila tretjega dne tudi eks- kurzija v gozdove Savojskih Alp, ki pa se je zaradi zadržanosti (odhoda domov) udeleženca iz Slovenije nisva udeležila. Francoska nacionalna inventura Francija ima v okvim Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo, ribištvo in prehrano Agencijo za naci- onalno inventuro (1 FN), ki je pred kraikim praznovala svojo štiridesetletnico. V njej je zaposlenih 200 ljudi . Njena edina naloga so meritve sestojev, vključno z zajemorn nekaterih podatkov o rastiščih na inventumih ploskvah, ter statistično ovrednotenje podatkov. Po- drobneje se lahko o tej agenciji poučimo na medmrež- nem naslovu v.;ww.ifn.fi·. Opise sestojev in določitev funkcij gozdov izvaja ob izdelavi gozdogospodarskih načrtov za državne in občinske gozdove Francoska državna gozdarska služba (ONF). Pri teh načrtih v kartah sestojnih tipov in funk- cij gozdov nekoliko bolj grobo členijo gozdove, kot jih členimo pri nas, sicer pa sta ka1ii v grobem pri- merljivi z našima tovrstnima izdelkoma. Pri prikazu gozdov dajo veliko težo prikazu težavnosti dostopa do gozda za pridobivanje lesa. Za zasebne gozdove celovitih gozdnogospodarskih načrtov ne izdelujejo. Neobvezna lahko posamezni posestniki naročijo izdelavo gozdarskega načrta za svojo posest. 344 Podatke o sestojih pridobivajo na vzorčnih plosk- vah, ki pa niso stalne, ampak jih iz v naprej določene mreže 500 mx 625 m vsakokrat znova izberejo skladno z modelom in cilji dvostopenjskega stratificiranega vzorčenja in glede na tip sestojev. Na izbranih ploskvah si dajo še precej več dela kot mi, zlasti zbirajo tudi podrobnejše podatke o rastišču (izkopljejo tudi pedo~ loško jamo), podrobneje ugotavljajo kakovost drevja na ploskvi, z meritvami premerov na panju, v prsni višini in tudi visoko na drevju (z merilom na sestav- ljivih palicah, s katerimi sežejo tudi do 20m visoko) pa tudi nekoliko natančneje ugotavljajo volumen dre- ves. O posameznem drevesu na ploskvi zberejo kar 30 podatkov. Sama ploskev je sestavljena iz treh koncen- tričnih krogov (z radiji 6, 9 in 1 S m), pri čemer z rastjo polmera ploskve, podobno kot ravnamo pri nas, izklju- čujejo zajem tanjšega drevja. Določijo še četrti krog, s polmerom 25 m, ki pa ga upoštevajo le pri opisu rastišča . Ker so se odpovedali stalnosti ploskev, pri- rastek zadnjih 5 let ugotavljajo z vrtanjem. Odgovor o porabi časa za vsa predpisana dela na ploskvi je bil nekoliko nejasen, izluščiti paje bilo mogoče, da ekipa treh ljudi dnevno obdela dve ploskvi. Treba je priznati, daje metoda do potankosti izde- lana, napisana so tudi okrog 200 strani obsegajoča zelo • Predstavitev načina izmere drevesa, ki omogoča podrobnejšo določitev njegovega volumna in kakovosti (fo(o: Dragan Matijašic) GozdV 57 {1999) 7-8 Gozdarstvo v i11 ·oro JI. natančna navodila za delo na ploskvi, obrazec za opis ploskve pa je že na pogled zelo zahteven. Tipe sestoj ev, ki so podlaga stratificiranemu vzor- čenju, določijo na podlagi infrardečih aeroposnetkov. Ortofotonačrtov še ne uporablja niti Agencija za naci- onalno inventuro niti ONF pri opisu sestojev. Inštitut CEMAGREF njihovo uporabo šele proučuje. Ugoto- vitev v vsebinskem pogledu ni obrobna. V Sloveniji smo z uporabo ortofotonačrtov v zadnjih letih napravili velik razvojni korak. V Franciji so se odločili žrtvovati stalnost ploskev zaradi učinkovitejšega zajemanja podatkov o sestoj"ih z dvostopenjskim stratificiranim vzorčenjem. Podobno so se odločili tudi v Nemčiji. Posledica opustitve stal- nosti ploskev je huda, saj pomeni izgubo podatkov o prirastku in sečnjah na osnovi meritev drevja. Zato prirastek ugotavljajo s škodljivim vrtanj em drevja, ki tudi ne daje dovolj natančnih podatkov. Pomen podat- kov s stalnih vzorčnih ploskev kot dodatna informacija o poseku prav tako ni zanemarljiv, čeprav se pri nas večkrat neupravičeno zapostavlja. Švedi, na primer, pri vsedržavni inventuri vztrajajo na stalnih vzorčnih ploskvah v veliki meri ravno zaradi podatkov o poseku, čeprav le-te zbirajo po posestih tudi drugače. Poleg teh meritev zbirajo za potrebe načrtovanja po regijah v rednih časovnih razmikih podatke o sestoj ih tudi po regijah in pri tem priznajo visok strošek vzporednih meritev. V Švici so z drugo vsedržavno inventuro, ki so jo izvedli v letih 1993-95, segli po kombinaciji; vsekakor so zadržali osnovno mrežo stalnih vzorčnih ploskev (1,4 km x 1,4 km- 6.000 ploskev), za preve- ritev reprezentativnosti nekaterih ploskev pa so izme- rili še 600 dodatnih ploskev. V Franciji ne izvajajo občasnih vsedržavnih inven- tur, ampak, podobno kot v Sloveniji, za prikaz aktual- nega stanja gozdov seštevajo podatke, pridobljene pri zadnjih meritvah gozdov po regijah. Meritve po regijah opravljajo v desetletnih časovnih razmikih. Podobno, vendar v osemletnih časovnih razmikih, izvajajo svojo državno inventuro na Finskem. Očitno je ob razme- roma počasnih spremembah kazalcev o gozdovih tudi v teh državah smotrnost organiziranja meritev pregla- sila korist, da se vsi podatki nanašajo na konkretno leto. To pravzaprav tudi v Švici ni doseženo, saj zaradi obsežnosti dela inventura poteka tri leta. Čeprav vodja projekta, v okviru katerega je bila organizirana delavnica, g. Erik Sanstrom s Švedske, v svojem predlogu (v uvodu posebej poudarja, da gre za njegov osebni predlog) kot način zbiranja podatkov GozdV 57 (1999) 7-8 o gozdovih na državni ravni priporoča vsedržavno (naenkrat izvedeno) inventuro (in pri tem predlaga za ugotovitev odstopanj stanja gozdov po posameznih regijah od državnega povprečja uporabo satelitskih posnetkov, kar kaže na specifične razmere, iz katerih izhaja), se zdi prav majhna verjetnost za to, da bi stroka od držav, kot sta Francija in Finska, zahtevala poleg zbiranja podatkov po regijah, ki ima zaradi obvladovanja gozdov na regionalni ravni v teh državah že dolgo tradicijo, še vsedržavno inventuro. Še posebej, ker argumenti za to niso zelo prepričljivi. Pri nas na ploskvah zbiram o manj podatkov kot v Franciji, zaradi gostejših mrež, ponekod tudi zaradi še vedno preveč podrobnih gospodarskih razredov ali premajhnih gospodarskih enot pa intenzivnost naših meritev ni manjša. Z uporabo ortofotonačrtov gozdni rob in sestoje natančno lociramo, kar daje obsežnemu digitaliziranju teh vsebin bistveno večjo vrednost. Fun- kcije gozdov določamo nekoliko podrobneje. Bistveno je, da izdelujemo celovite gozdnogospodarske načrte za vse gozdove, tudi za zasebne, kar je izjemnega pomena za tvorno in celovito usmerjanje razvoja goz- dov in gozdnega prostora. Mnoge zahodne države to šele spoznavajo. Razprava o kazalcih trajnostnega gospodarjenja z gozdovi Kot je že omenjeno, se je v krogu skandinavskih držav oblikovala pobuda za revizijo v Evropi enotno določenih kazalcev trajnostnega gospodarjenja z goz- dovi. Predstavil jo je vodja projekta, g. Sanstrom. Razprava o predstavljenem predlogu je potekala v treh skupinah, v katere so bili udeleženci razdeljeni po regionalnem principu (skandinavske države, sred- njeevropske države in sredozemske države- sem sva bila, tudi zaradi uravnoteženja številčnosti udeležen- cev, uvrščena tudi predstavnika Slovenije). V nesprejemljivo kratkem času (30 minut) je bilo za vsebinsko tako zahtevno razpravo nemogoče do- misliti kar koli pametnega. Povsem na dveh bregovih sta s svojimi zaključki pristali skupini skandinavskih in srednjeevropskih držav. Prva je podprla že opisani predlog resnejše redukcije skupnih kazalcev, druga se je, verjetno tudi iz formalnih razlogov, kategorično postavila v bran vseh 27 na ministrski konferenci v Lizboni dogovorjenih kazalcev, poleg teh pa naj bi imele posamezne države po potrebi še nacionalne ka- zalce. Razprava je zastala, zaključkov ni bilo. 345