GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
TEXJESFON: 4687 COBTLAKDT.
Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Port Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879.
TELEFON: 2870 CORTLANDT.
NO. 290. — feTEV. 290
NEW YORK, TUESDAY, DECEMBER 11, 1917. — TOREK, 11. DECEMBRA, 1917.
VOLUME XXV- — LETNIK XXV.
Baker in vojni položaj.
Z laške fronte.
-OOO——
GENERAL DIAZ, VRHOVNI POVELJNIK ITALJANSKIH AR MAD, JE IZJAVIL, DA SI UPA NASTOPITI PROTI LUDEN DORFU. — TRST JE BAJE ŠE VEDNO V NEVARNOSTI. — SNEG POMAGA ITALJANOM. — POLOŽAJ V RUSIJI. — ITALIAN! V GORSKIH PRELAZIH.
-GOO-
Trut translation fi!»nl with the post ma»(«r at New York, N.
1917. as rt-quirrd by the Act of October 6. 1#1T.
Italj&nski glavni stan v Severni nemškim in avstrijskim ciljem. To Italiji, 8. decembra. — Poročilo!pa se prav posebno tiče gorskih Ahs. Press. — Poročevalec je imel j odsekov.
nadaljni širši razgovor z generalom 1 y preteklem letu v novembru Diazom. poveljnikom italjanske ar lSmo imeli šest do osem čevljev sne-made, ki se-nahaja sedaj na fron-fira, kjer se vrSe sedanje operacije, ti ter vodi operacije italjanskih j Sedaj, decembra pa ni skoraj 110-cet-	jbenega snega ali j*1 pa slednji vi-
sok le par ineev. kajti veliki snežni zameti se še niso pričeli.
Te izvanrediie jtazmere so veli
Poročevalec je obrnil pozornost generala na zadnjo ugotovitev tien. š k etra generala Ludendorffa, tika-jočo se Italije. Nemški general je izjavil, da je bil učinek italjanske
-ooo-
VOJNI TAJNIK BAKER SVAKI NAROD PRED NOVO NEMŠKO NEVARNOSTJO TER KAŽE NA NOVO KONCENTRACIJO SOVRAŽNIŽKIH SIL. — DEŽELA POTREBUJE UPORABE VSEH SVOJIH VIROV. — POLOŽAJ PRI CAMBRAI. — NEMCI SO DOBILI ČETE Z RUSKEGA BOJIŠČA. -ooo
Ti u«" translation filttl with the po«t ma*lfr at New York. N. T. on Dec. 11.
1*17. aa requirt-d by the Act of October 6. 1>1*.
Washington, D. C., 10. decembra. — V tedenskem pregledu vojnega tajnika Bakerja, ki je bil izdan danes, .se svari narod, da ne skuša omalovaževati nevarnosti novih nemških sil na zapadui fronti.
V ugotovilu se glasi, da liočc\ Nemčija s svojimi dodatnimi silami, katere je dobila z iztočne fronte, predstavljati novo in večjo nevarnost kot v kateremkoli času v zadnjih dveh letih in pol. Nemci bodo mogoče celo za-mogli doseči nekatere "sorazmerne prednosti" kot so jih dosegli pretekli teden pri Cambrai.
To pa bi se glasom izjave Bakerja doseglo ediuole potom začasne nadvlade glede dejanske sile.
Po pregledu angleškega umikanja v odseku pri Cambrai ter vpoštevanju ameriških inžinirjev v tem boju, je posvaril vojni tajnik ameriški narod, da mora pospešiti vse svoje vojaške sile ter se pripraviti ne le na boj. temveč tudi na zmago in da mora biti pri tem popolnoma — združen.
Ta nemška ofenziva, ki je bila najbolj uspešna in mogočna, vprizorjena proti Angležem tekom zadnjih dveh let in pol, j<« sledila angleški zmagi v istem odseku ter služi le v povdarek dejstvu, da se je ojačila nemška sila na zapadli.
('isto pri prosto moramo priznati, da je prinesla iz-piviuemba v položaju na vzhodni fronti izpremembo glede strategičnih možnosti in vojaških možnosti na zapadu.
Nemčija, ki je pustila le nepopolne divizije na ruski fronti, je s koncentracijo vseh svojih topov, ki jih je imela na razpolago, imuiicije in mož zamogla izvesti na zapa-dni bojni fronti udarec ter koncentrirati silo kot je ni mogla koncentrirati v Franciji tekom cele vojne.
To pa pojasnuje tudi uspeh, katerega je sovražnik zamogel doseči, ko je potisnil Angleže nazaj pri Cambrai.
Ne hi bilo za nas ugodno, če bi skušali zmanjšati važnost tega dogodka. Sovražnik je spoznal, da se nahaja v prav posebno srečnem položaju ter se skuša s tem tudi na najbolj uspešen način okoristiti.
Tekom dolgega časa v preteklosti je pripravljal svo-načrte ravno za tako slučajnost, ki bo lahko nastala, ko bi stopila Rusija v pogajanja za separaten mir, katera pogajanja so predstavljala glavni nemški cilj izza bitke pri Tannenbergu.
Pričakovati pa moramo, da bo sovražnik res vdej-4vil vse te svoje načrte. S tem mu bo mogoče imeti za nekaj časa na razj>olago pretežno število vojakov na zapad-ni fronti
Zamogel bo morda izvršiti m doseči primerne uspehe na bojnem polju kot jih je dosegel že pretekli teden.
Vse obsežnosti naloge, ki se tiče nas, pa se ne more boljše spoznati kot s sj>oznavan jem uspehov, katerih bo, .
ovra/nik vedno lahko deležen. To pa tudi pomeni, da i TURŠKA POSADKA V JERUZALEMU
on Dec. Jl.
ke prednosti za »nražuika. kajti dovoljujejo mu pzfcvažanje čet, do-kampaiije veliko skrčenje avstrij-,bav in municije, ^»osebno pa pre-
slto-nemške fronte.	! važanje težkih topov ter spravlja-: morejo vzdržati prelaze ter prisili-
dejanski boj, vendar pa kljub temu ne puste vseh svojih čet z ruske fronte, ker vedo, da jih bodo tam §e potrebovali.
Ita!janski glavni stan v Severni Italiji, 10. decembra. — Bitka na Asiago visoki planoti je dejanski prekinjena in sovražnika so vstavili če ne porazili v njegovem glavnem naporu, da prodre skozi dolino Brente in na ravan spodaj, dasiravno se mu je posrečilo potisniti svoje eete naprej na kratko razdaljo, dočhn so Italjani prestavili svoje postojanke.
Te nove pozicije, ki varujejo FVeuzella in Gadena prelaze, so u-speštio vstavljale vse napore so vrainika, in italjanske čete, nahajajoče se na teh višinah so na obel: straneh prelaza bruhale artilerij ski in puškin prenj ob vsakem času, ko je skušal sovražnik prodreti skozi laške črte.
IS tem se je nadaljevalo, dokler niso bili Italjani prepričani, da za-
General Diaz pa je odvrnil na j nje ojačenj na tozadevna mesta to:	C'e bi vladale normalne 2imske raz-
— To je popolnoma resnično, a mer° na severni črti, bi se nahajal tudi resnično, da se je s tem skr-1 sovražnik v tesnem oprijemu no eila italjanska fronta v velikem P^ogaznih sneženih mas. obsegu. Če se.bo vsled tega izvr-i General Diaz je ravnokar dobil šilo konsolidifanje ali utrjenje poročilo o uspešnem napadu ita-froute, bo imela Italija isto korist | Ijanskih sil na severnem odseku iz skrčenja kot ga bosta imeli Neinjkice se mu je zjasnilo, ko je go čija in Avstrija.	j voi il o junaškem Italjanu, ki so mu
Glede namigavanja Ludendorf-j ga bili pokazali. Izjavil je: fa, da je Trst sedaj izven nevar-j Kar so storile italjanske čete ob nosti, je rekel general Diaz od-lPiuvi in severno od te reke. bo v
rekel
ločno:
Vprašanje
poravnano.
Zatem je zmajal z glavo ter ponovil :
Trsta ne bo nikdar
f večno slavo njih vojaških lastnosti. Preizkušene so bile na najtežji način, a njih duh je ostal ueoma-
jan. Kar so izvršili ob Pagare ter (razdejanja, na Asiago visoki planoti vspričoj Zaveznik
ti sovražnika, da se ozre za drugo črto.
Izvanredno veliko število zračnih napadov je bilo izvedenih vče raj, katerih se je vdeležilo brodo-vje 150 aeroplanov. všteval lahke in težke oddelke. To veliko brodo vje le letelo zelo nizko ter vrgle na sovražnike več kot dva tiso« bomb. S tem je povzročlo velike škodo na severnem odseku, kjei zbira sovražnik nove sile in potreb ščine. Razbilo je vlake s četami železniške postaje ter pognalo * zrak municijska skladišča.
Veliki požar j i pa so označili po hod zrakoploveev ter kazali ob se i
tl«j
gerauuiuirali
gu, vendar pa je bistveno ifaljan vsled ruskega premirja prišle na Uo sko mesto v italjanski provinci in daljne avstrijske in nemške eete i sile
iz italjanskim prebivalstvom. \z ruske fronte. Na to je odgovo- Angleška postojanka se nahaji
b tem je Trst vedno obstojeea ril: Veliko število ojačenj je že do-nevarnost za one, ki ga drže proti j spelo s te fronte. Mi smo končno njega naravnim instinktom m | ugotovili številne divizije in bri-kljub vsem razlogom narodnosti i gade Avstrijcev in Nemcev, kate-gleele katerih je izjavil ameriški j re so dospele z ruske fronte, predsednik, da ima vsaka občina j Kljub temu pa dvomim, da bo
pravic« določiti si svojo lastno po-i to takozvauo premirje v sWu, da ničesar izjaviti, vendar pa pravijo liticno usodo.	. bi odpoklieali še nadaljne čete z,da se nahajajo na važnem odseku
Nemški general Ludendorff je j ruske fronte. Nemci in Avstrijci) izjavil, da je sedanji letni čas po-'vedo zelo dobro, kake razmere ob-'
nadomestile zaveznišk;
krog višin Montella ob gorenj Piavi, kjer so angleške baterije ns višinah že v akciji ter vprizarjajf tudi infanterijske spopade z av strijskimi četami onstran reke. — Gleele francoskih čet se ne more g
Italjansko oficjelno poročilo ka
,.„-„1 . - , .. . - j . .	----------- ze, da so zaposljene francoske pa
u tezkoee avstnjsko-nemskeUtajajo po celi notranji Rusiji in'trulje na najbolj važnem odseki: kampanje posebno pa v gorskih |da bi te razmere lahko ob vsakem|med rekama Brento in Piave.
Temu pa je nasprotoval general Diaz kot popolnemu po-tvarjenju dejstev. Rekel je -X
trenutku dovedle do vulkaničnega izbruha.
Nemci in Avstrijci stavljajo se-
Jeruzalem se je podal.
-ooo-

t
»ramo povspešiti vse svoje vojne napore. Celi združeni rod po mora stati neomajno za našimi vojaki.
Ne zadostuje, da se pripravljamo za boj. Pripraviti se moramo tudi na zmago.
Dasiravno so bili zavezniki tekom pretekle zime ob m zimskem času zadovoljni, da vzdrže svoje pridobijo-1 iH>/irij»» ter čakajo na boljše vreme zgodnje spomladi nadaljevanje o|wra<*ij, je vendar v tem letu zapadna tinta (tozoruce številnih spopadov.
Veliko število zračnih pohodov ob fronti znači sogla-o z izjavo Bakerja, da preiskušajo Nemci velikost sil. ki ti stoje nasproti in da najbrže iščejo slabe točke. kjer bi !>jjr1i vpriloriti mojyoeen napad.
V ;x>ro/-ilu se ^lasi, da 1k* treba polue enerzije laških , <la M' prepreči naval Nemcev ob reki Brenti in v ra-f nahaja ob tej reki.
naj »overi Avstriji nas združuje s tem tesno z bo-' vrši sedaj v Italiji, — je rekel vojni tajnik Ba-
okrajih. icm« p« je nasprotoval trenutku dovedh> do vulkani,-.™*«. Berlin, Nemčija, 10. decembra
V ofieielnem poročilu glede polo . _ , žaja na laski fronti je rečeno: ravno nasprotnem smislu je i daj v-bojno črto svoj landšturni | V bojnem ozemlju, vzhodno oc sedanje vreme mogočno v prilog ki je bolj primeren za stražo kot pa1 Asia go visoke planote se nadalju
| je živahen artilerijski ogenj. Za v j zete pozicije na gori Siseinol s< i ščitile ostanke laške posadke. Šte Svilo jetnikov, katere je zavzela ar jmada pod poveljstvom maršal; j Hoctzendorffa, zua&a nad 16,00t 'mož.
V ofieielnem poročilu, ki je do spelo z Dunaja v soboto, se glasi Na laškem vojnem pozorisčn so na še junaške čete vzhodno od Asiag> včeraj z naskokom zavzele močn« utrjene točke Stenfle ter jih obdr zale kljub močnim protinaskokom Število sovražnikov, katere j* vjela armada Hoetzendorfa od tor-ka naprej, presega 16.000 mož.
SE JE PO-
DALA. — DANES BODO ANGLEŠKI, FRANCOSKI IN ITALJANSKI POVELJNIK FORMALNO VKORAKALI V SVETO MESTO. — STRAŽUO SVETE
KRAJE.
——ooo-
True translation fik-U with the poti uiacter at New York. N. Y. on Dec. 11. 1517. an required by tin Act of October 6. 1»17.
London, 10. decembra. — Državni zakladniear Bonar Law je danes naznanil v poslanski zbornici, da se je Jeruzalem, potem ko je bil obkoljen od vseh strani, danes podaL
Zakladiitfar je rekel, da so angleški, francoski in italjanski zastopnik na potu v Jeruzalem, da varujejo svete kraje.
General Allebny je naznanil, da je v soboto naskočil sovražne postojanke južno in zapadno od Jeruzalema. — Welske in domače čete so prodirale od Bethlehema, so potisnile sovražnika nazaj ter so korakale mimo Jeruzalema na vzhodu in so se postavile na cesti med Jeruzalemom in Jeriho.
Ob istem času je londonska pehota in konjenica, ki je razjahala. naskočila močne sovražne postojanke zapadno in severno od Jeruzalema ter se vstavila na cesti med Jeruzalemom in ŠelieiiL S tem je bilo sveto mesto osamljeno ! in se je podalo generalu Allenby-ju.
Zakladničar je rekel, da pričakuje, da bo jutri Allen-r> , ,	, . , ... T, .. . , oficjebio vkorakal v mesto; spremljali ga bodo po vel j-
Poakrbtijeino den*r,ia izplačila v Franciji, na Angl* , niki fralloofikih in iaških oddelkov ter načelniki francoskem, ▼ Knaiji in Italiji	, i ske politične misije.
Nj
Vojaki, vojni ujetniki^ sorodniki, prija
telj
i in znanci.
—ooo ■
Kadar nam pošljete denar, priložite tudi dopisnico ah j Zakladničar je rekel, du so bili angleški politični u-10. katero »te oreieli od tam. kier se ima nlačilo izvr- i*adniki skupno z angleškim governerjem v družbi, ki je
šla naprej v varstveni misiji.
Zakladničar je dodal, da je bilo zavssetje Jeruzalema ker se je celo parilo na to, da se pre-
pismo, katero ste prejeli od tam, kjer se ima plačilo izvršiti; na ta način nam pomagate sestaviti pravilni naslov.
Vojna poročila.
True translation filed with the yc»tt matter at New York. X. Y. on Deo. 11 1317. as required by the Act of October 1917.
London, Anglija, 10. decembra Napa-d, katerega so Xemei vprizo rili sinoči jugozapadno od La Bas see, je bil odbit, še p redno so se približali naši črti. Tudi drugi so vra/11 i oddelek, ki je napadel na še po*?tojanke vzhodno od Klein Zillebecke, je bil odbit z i*gubo za napadalce.
Pariz, Francija. 10. decembra Artilerijski boji so bili nekaj easa zelo hudi v Aizaciji in na <iesnen* bre^u Mozele v okraju Chambret-tes. Sovražni napad na na«e postojanke južno od Corbenv jc bil od-bit.
Premirje s Bummiako.
True tranblation filed with the post iiumter at New York, X. Y. on Dec. 11. 1&17. aa required by the Act Of October «. 1*17.
Berlin, Nemčija, 10. decembra Vojaški uradniki centralnih držav so podpisali premirje z roškimi in romunskimi armadami na romunski fronti med Dojeatrom m mat-
Nova ruska revolucija.
-OOO-
KALEDIN VODI REVOLUCIJO PROTI BOLJŠEVI-KOM. — KONSERVATIVCI PODPIRAJO NJEGOVO GIBANJE. — PRIDRUŽIL SE MU JE TUDI GENERAL KORNILOV. — GENERALA IMATA IZDATNO PODPORO. — BOLJŠEVIŠKA ARMADA NA POHO« DU. — POZIV DA ARMADA EKSTREMISTOV NAPADE PROTIREVOLUCJONARNO ARMADO.
ooo-
on IV
11.
True translation filed with the jH>stmaster at New Tork. N. Y 1917. as required by the Act of October 6. 1917.
London, 10. decembra. — Kozaški poveljnik general Kaledin, ki vodi revolucijo proti boljševiški vladi, je itnel prvotno pod svojim neposrednim poveljstvom armado od :i0 do 40 tisoč douskili kozakov.
Polej? teh profesjonalnih bojevnikov pa je geiicml Kaledin v zadnjih dveh mesecih pridobil podporo ustavnih demokratov in meščanov, ki niso v tern, da se do\oli. boljševikom, da prevzamejo kontrolo nad vlado, videli nič drugega kot nesrečo za Kusijo.
Z ozirom na Kaledinovo delovanje luski listi, ki so pred kratkim prišli tu-sem, jasno kažejo, da je ponesrečence Koniilovega uspeha v septembru obrnilo oči konservativnih elementov na Kaledina, k<>t zadnje in edino upanje in da so ti elementi z vsemi pripomočki, ki so jirn na razpolago, poskusali prepričati ga, da se mu bo po<r<*čil'» kjer je Kornilov propadel.
V	to svrho. kakor se {>or<>ča, ga niso samo podpirali z radostnimi sredstvi za nakup municije in zalog, temveč •• jo vpeljala živahna propaganda sredi armadnih vrst, )» eebno ]ia še. odkar so boljseviki prišli )ia krmilo, da bi pridobili tudi pomoč kmetov.
Kmete, ki bodo bodoči lastniki ruske zemlje, so K;«-'edinovi odposlanci stalno prepričevali, da boljseviška vlada namerava pc»polno raztelešen je lastninskih inlere-hov, ali pa v najboljšem slučaju občinski sistem kaknr ■«fari."M.ir"w po katerem bodo revnejši kmetje komaj na Sjoljšem po revoluciji kot pa so bili pred revolucijo.
V	začetku avgusta je kazalo, da so kmetje naklunj t]i trdno zvezali se z generalom Kaledinom kot svojim vo (I i tel jem. Vitezi sv. Jurija, ki predstavljajo zemljiške lastnike okoli 8(5 miljonov akrov. so sc sami organizirali v vojaških zvezah.
Vsi kozaški kmetje, Kirgizi in kavkaški rodovi s.> se združili v obrambo svojih domov in lastnine proti maksi-malistom. Od Balkajskega jezera <lo Dnjestra, od Dona ?>a do perzijske meje se je pokazalo, da se je združila velika sila, da nasprotuje in uniči vsak poskus razdelitve.
Moskva je bila velika Kaledinova trdnjava. Pri zadnjih provincijalnih volitvah so meščanske stranke, ki ž« -ijo; da prevzamejo kontrolo, premagale boljševike. Tekom istih volitev je bi! rezultat meščanske stranke in u-stavnih demokratov zelo blizu z boljševiki; s tem se je vsaj pokazala velika odporna sila, ua katero se more zanesti Kaledin in se je skoro gotovo tudi zanesel, ko je organiziral zadnji upor.
Prvi korak revolucije, dasiravno je boljševiki niso o-Ticjelno pripoznali kot tako, je bil narejen sredi preteklega meseca, ko jc general Kaledm, kakor se zanesljivo poroča, s svojimi kozaki zasedel veliko donsko premogovna oolje, katero stališče je velikega strategi«*nega pomena, ker je imel na ta način pod svojo kontrolo ves ruski železniški sistem, kakor tudi direktno pot v živilska središča iužne Rusije, od katere je ostala Rusija odvisna v zalaga "ju-
Ako se te razmere ne predrugačijo, bo v Kaledmovi moči, da izstrada iu izmrazi Petrograd.
V	novembru je bilo že rečeno, da bo to storil. V Ka** kovu je vstavil 200 železniških voz. naloženih z živežem za Petrograd in je naznanil, kakor se je poročalo, svojo namero, da bo vstavil ves prevoz živeža v glavno mesto z namenom, da pokori boljševike.
V	svojem sedanjem položaju ima Kaledin tudi prednost, da je v neposrednem občevanju z angleško armado, ki operira v Mezopotamiji, zato bo v položaju, ako mu zavezniki pridejo na pomoč, da bo mogel prejemati mimiei-;o zaloge preko perzijskega zaliva in Kavkaza.
Skoro v vseh zadnjih angleških poročilih se je vedno uaglašalo sodelovanje ruskih čet.
General Kaledin se je prvikrat skazal tekom Korni-love revolucije, ko je podpiral Kornilova z vsemi kozaškimi četami. Po Kornilovi nesreči je Kerenskijeva vlada zahtevala, da kozaški svet aretira Kaledina. Kozaki pa so zahtevo zavrnili in Kaledin jo ostal ]>oveljnik.
Obdržal je proti Kerenskijevi vladi stališče brez vsakega kompromisa in ko so boljševiki prevzeli kontrolo, se je javno razglasil za njihovega sovražnika ter se je umaknil v južno Rusijo in v pokrajino Dona. ki je njegova trdnjava.	*
Njegov glavni stan je v Novem Čerkasku.
General Kornilov, o katerem se poroča, da prišel Kalediriu na pomoč v novem uporu, je komaj ušel smrti od strani boljševikov 4. decembra, ko je bil bivši vrhovni poveljnik general Duhonin vržen iz vlaka ter so,£a bili do smrti, potem ko so bolj še viške eete zavzele armadni giav-
rn^m

_________
__
2?i'-Zie*.:.-
- ■ - —tr --
* • > - - " " !l "

•asm
■
QLAfi NARODA« iL DEC. 1917.
uOLAS NARODA"
• * (Slovenian Dai4j.) Ovm4 and poblUbed by the
SLOVEKIC PUBLISHING C O M P A H Y
(t corporation.)
rKAVg BAKSER, PixidCTt_LOUIS BFTNTTPIK. Trfrarw
Plao« of Baalnea« of the corporation and add re—e« of ihore officer«:
*2 fVMrtlandt Jttjwt. Bormizb of Manh»rt*n New York Olty, N. T.
Ma eelo leto relja Hat mm Ameriko ] Za celo leto ca mesto New fork $5 00 ln ran.do....................$SBO Za pol leta sa metlo New York.. 8-00
Z« f*ot leta.................... 2.00 Za četrt leta za mesto New Tort 1J00
Za <vtrt leta .................. 1.00 Za Inozemstvo za celo leto...... €.00
•fJLAK NARODA** Izhaja vsak dan IxvsemBl nedelj ln praznikov -
ULA8 NARODA"
(-Voloe of the People") •very daj except Sundays and Holidays Subscription yearly $3.50.
Advertisement m agreement.
m
Doplal bres podpiaa in osebnosti se ne prlobčujejo. Denar naj m blagovoli pošiljati po — Money Order, xnbl kraja naročnikov prosimo, da se nam tndl pfejfinje kivaMSfe naznani, da hitreje najdemo naslovnika.
Doplam ln počUJatvam naredite ta naslov: -GLAS NARODA"
«7 Corflandt Rt..
New Tori Olty
Telefon: 2878 CVrtlandt.
Prijatelji ali sovražniki?
-ooo
on Dec. 11.
'j i i i tiui.^lat.on lil<-<i with the i>o»t master at New York, N 1917. uj> required by the Art of October 6, 1517.
V dosedanjih člankih 8mo pojasnili, zakaj niso Slo-. «'in*i |>i ista< si avstrijske vlade ill zakaj ne morejo biti.
Wei a j sino jwskusali dokazati, da s jp v en ski narod v* Ameriki ni v srcu tujer-sovražnik, kajti avstrijska vlada mu je storila toliko hudega, da je ne more ljubiti, docim
Angleško občinstvo in poslanica pred- Neprenehoma je trpel in sednika Wilsona.	! nobenega počitka ni bilo
zanj.
-000-
11.»
True translation filed with the pu«t master at New York, X. Y". on E>ec ISflT. au required by the Act of October 6, 1917.
Vplivni list v Mancehster, Anglija, "Guardian", je natis: "L vi	_ ~
eni koloni slavnih pet točk lorda Lansdovna, o katerih je domne-	uas roiak> ki Je živcl v
val, da bodo izvedle neizmeren pritisk na mirovno stranko v Nem-. Sharou> Pa- Je trPel ua bolečinah ^iji __protina. Posebno hude bolečine je
V sosedni koloni pa je natisnil Lsti list odstavke iz govora pred- imel ob £aSu spremembe vremena, sednika Wilsona. ki se tičejo istih zadev.	50 Posebno pa na spomlad in na
zadnjo ni- mogel iti več na delo. Oital je o KEMO PROTIPROTIN-SKF.M ŽLZČNEM ZDRAVILU
fm
I
(oh
Vsled tega je čisto lahko domnevati, da je "Guardian" mnenja. da soglaša predsednik Wilson z nazori lorda Lansdowne.
Kljub zagotovilom, da je angleška vlada zadovoljna z izjavami *	....	. . ..
predsednika Wilsona glede njegovega stališča, obstaja vendar *plo- ™ naroclL popolno zdravljenje
šno razpoloženje in domnevanje, da «e predsednik Wilson afy>ro sklada z nazori lorda Lansdovvne.
Pararela "Guardiana" glede dokumentov Lansdovna in Wilsona je naslednja:
IZ WILSONOVE POSLANICE.
IZ PISMA LANSDOWNA.
tega uspešnega zdravila in nikdar ,več od tistega časa ni čutil teh bolečin.
Ena steklenica REMO je $1.00, tri steklenice $2.80, šest steklenic popolno zdravljenje $5.00 s poštnino vred. Pošljite svoje naročilo
— Nemškemu narodu so pove dali ljudje, katerim se je dovolilo brž zadan mirovni stranki v Nem-varati ga ter poslovati kot njega čiji, če bi razumeli: mojstri, da se bori za življenje in obstoj nemškega cesarstva, da vo-juje vojno obupne samoobrambe proti zamišljenemu napadu. Ni je stvari, ki bi bila v večji meri ali bolj prazno napačna.
Neizmeren sunek bi bil naj. ua slede« naslov:
— Mi ne nameravamo napraviti — Da nočemo vsiliti njega na-nikake krivice nemškemu cesar- rodu katerokoli obliko vlade raz-stvu, nikakega vmešavanja v nje- ven one, katero si izvoli sam. sa notranje zadeve.
— Naš vstop v vojno ni izfrre-
Da
CROWN PHARMACY
2812 E. 79th St., E. CLEVELAND, OHIO.
Seveda, smete nam zaupati kakršnekoli težave PIŠITE.
Dopis.
Ely, Minn.
Na Ely se je zopet nekaj zgodbo na političnem polju, kar je o pripravljeni, ko bo;fl°^ro aaznj*kovati, sicer je stara •
Jugoslovanska

Katol. Jednota -
menil našega stališča glede porav- vojna končana, preinotirti v sogla- (P®*^®8- a jo je dobro ponoviti, da nave ki mora priti, ko bo vse kon- sju z drugimi silami, celo skupino	v premislek našim rojakom.
mu je Storila Amerika toliko dobrega, da jo mora iz dna ^ Ko rekel v januarju, da mednarodnih problemov, nekaterih	pridejo do spoznanja, da
f'rea spoštovati ter vedno in povsod iskati prilike, kako bi so narodi sveta upravičeni ne le do najnovejšega izvo.-a, ki so spojeni,edim> v se daj doseže. (i izkazal svojo hvaležnost.	• prostih poti na morju, temveč tu- z vprašanjem prostosti morja Včeraj (4. ■decembra) so bil j
• To pa po vda rjamo zategadelj, ker bo prišel v iiajkraj-l** do zagotovljenega in neovirane-i trenutek, ko bo lia stotine in tisoče naših ljudi
? em n
• .loralo javno izjaviti, na eegavi strani so njihove simpa-. i je: — na strani Amerike ali Avstrije.
15. deeembra bo žarel generalni prof os razpošiljati \ prašalue pole vsem onim, ki so se dne 5. junija registrirali, pa še niso dosedaj v vojaški službi.
Vsak registrant bo dobil tako polo, katero bo mora! izpolniti <lo največje natančnosti.
Ifegistrante bodo razdelili v pet razredov.
Vpoklicani bodo prvi štirje, docim bt»do v petem, ki ne bo vpoklican, tujci sovražniki, ter duševno in telesno nenormalni ljudje.
V	tednu med 15. in 21. decembrom se bo nudila tisočerim našim ljudem prilika javno izjaviti, da so za Ameriko ter da 30 pripravljeni žrtvovati celo svoje življenje za stvar človečanstva, demokracije in pravice.
Slovenski narod v starem kraju si ne more sani pomagati.
Avstrijska gospoda in dunajska vlada mu je tako glo-boko za pičila svoje kremplje v živo meso, da ni več gospodar svoje lastne volje 111 svojega telesa.
Postal je stroj, ki se obrača kakor ga navijejo.
Ali je kdo med nami, kateremu se ne smilijo ljudje v stari domovini in ki bi vedoma in hote poskušal pospešiti njihovo trpljenje, ter umirajočim, namesto, da bi jih skušal ozdraviti, pripomogel h hitrejši in strašne j ši — smrti?
Ali je kdo med nami, ki bi imel tako zakrknjeno srce, da bi rajše stopil na stran sovražnika kot pa prijateljice celega človeštva — slobodne Amerike?
Zapišite torej, rojaki, v vprašalno polo, da se ne smatrate za tujce-sovražnike, pač za prijatelje Amerike, da ste ji voljni služiti in ji pomagati v njeni potrebi.
To ne bo koristno samo za vas. pač pa za vse Slovence v Ameriki, posebno pa za naš trpeči in križani narod onstran morja.	..
Ameriška vlada vas bo cenila.
Ameriška vlada l>o vpoštevala ameriške Slovence in ameriška vlada se bo v ]M>lni meri prepričala, da je narod na slovanskem Jugu v resnici potreben podpore in pomoli. ker so n jegovi sinovi, ki so si ]>oiskali v novi domovini zavetja in zaščite, pripravljeni žrtvovati vse za največje « i!j. . kar >i jiii j<- kdaj postavila v svetovni zgodovini kaka država.
Niktlc naj se ne skriva!
Nikdo naj ne omadežuje z izrazom strahopetnosti našega hrepenenja po svobodi in neodvisnosti.
Prišel je čas preiskusnje.
IVilgo časa smo ga čakali, in zdaj je prišel.
V	veliki svetovni vojni naj pokaže prosti del našega naroda svojo željo |m> svobodi in neodvisnosti.
Ni nas veliko, 11 *la to, kar nas je. naj bo vstrajno, neomajno, zavedno in odkritosrčno!
Tisti, ki bo na vprašanje, če je tujec-sovrainik ali ne, odgovoril da je, je pljunil na bodočnost svoje domovine in ce je pobratil z našimi največjimi zatiralci.
Dozdnj -mo govorili, zdaj pa pokažimo z dejanjem!
Hodimo možje dejanja ter pomagajmo Ameriki in ''.onxjviiti obenem!
-000--—
Rojakom naznanjamo, da bomo v najkrajšem času priobčili vse |x»drobnoMi glede varčevalnih znamk obenem 7 nasveti za varčevanje.
• •
Zdaj se nudi vsakemu najugodnejša prilika, da prič-i;* varčevati.
• . •
Denarja, s katerim kupite vojno-varcevalne znam* ke, ne morete izgubiti. Zaij vam
ga dostopa do teh poti, sem mislil že takrat in mislim še sedaj ne le na majhne in slabe j še narode, temveč tudi na velike in mogočne narode ter na naše sedanje sovražnike v isti meri kot na naše sedanje zaveznike v vojni /
—	Najhujše, kar se more zgoditi — Da smo pripravljeni stopiti v nemškemu narodu, je to, da bi mo- mednarodno pogodbo, ki bo nudila ral živeti po končani vojni pod po- obširne prilike, ki so potrebne za veljstvom slavohlepnih in intri- uravnavo mednarodnih sporov po-gantnih mojstrov, ki bi bili intere- tom mirnih sredstev.
sirani le v razdiranju miru sveta, mož ali razredov mož, katerim bi svet ne mogel zaupati. V takem slučaju bi bilo nemogoče pripustiti nemški narod k tovarištvu narodov, ki bo moralo od sedaj naprej zajamčiti mir sveta.
—	Lahko bo nemogoče vspričo — Da nimamo razven postavne takih razmer pripustiti Nemčijo k vojne odredbe	želje zanika-takemu prostemu ekonomskemu ti Nemčiji njenega mesta med ve-cbčevanju, ki se bo neizogibno po- likimi trgovskimi občinami sveta, rodilo iz dmzabništva resničnemu
miru. V tem pa bi ne bilo nikake agresije in tak položaj, neizogiben vsled nezaupanja, bi po svoji lastni naravi kmalu dovedel do ozdravljenja potom procesov, ki bi se gotovo pojavili.
—	Samim sebi pa smo dolžni iz- — Nekatere naših prvotnih za-javiti, da ne želimo v nobenem o- htev so najbrže postale nevzdržlji-ziru škodovati ali nanovo preure- ve. Drugim pa bi najbrž dali manj diti avstro-ogrskega cesarstva. Ni važno mesto kot taleat, ko so jih naša zadeva, kaj bodo storili s svo- prvič spravili na dan. Druge za-jimi življenji v industriainem ali hteve, kot naprimer poprava Bel-političnem smislu. Mi ne namera- gije, ostanejo in morajo vedno o-vamo in iim ne želimo diktirati na stati na prvem mestu. Ko pa bo katerekoli način. Želimo le videti, prišlo do popolnega preosnovljenja da se pusti njih zadeve v njih last- zemljevida juzno-iztočne Evrope, nib rokah, v vseh ozirih, velikih ali bomo lahko vprašali za prekinje-malih. Upamo pa zagotoviti naro- nje sodbe in za objasnitev, ki more dom balkanskega polotoka in naro- priti edinole potom proste izmenja-du turškega cesarstva pravico in ve nazorov med zavezniškimi na-priliko, da napravijo svoja živi je- rodi.
nfa varnim, da si zagotove svojo srbečo proti zatiranju in krivici in proti diktatom zunanjih zodiac in strank. Nase stališče in namen z o-zirom na Nemčijo pa sta iste vsebine.
London, Anglija, 9. decembra. — Priobčitev dela pisma lorda I.ansdowna ter poslanice predsednika Wilsona v paralelnih kolonah mane est ci-skcjra "Guardwian". je povzročila odločilen utis, da se je izjavil predsednik Wilson za politiko, ki se v vseh točkah strinja z nazori lorda Lansdotvna.
V tej zve/i narašča domnevanje v dobro informiranih krogih, da je povzročil predsednik Wilson epidemijo ''influence", ki sc je razširila med visokimi angleškimi uradniki.
Ministrski predsednik Lloyd Gcorpe bi moral govoriti v pretekli noči 11a važnem sestanku v Gray-s Inn, ter so pozitivno domnevali, da bo razpravljal o pismu lorda Lansdowne, o vprašanjih, ki so v zvezi s tem, o mirovnih ciljih ter splošnem vojnem položaju. Njegov govor pa jo bil odpovedan na podlagi prehlajenja, katerega je baje dobil Lloyd George tekom svojega zadnjega potovanja v Francijo. —
Prejšni ministrski predsetiuik Asquith bi moral govoriti v ponedeljek v Birmingham, a tudi njegov govor je bil preklican radi 4<ki-
dimozieije.1*
Natančni opazovalci političnih razmer domnevajo, da je nago vor predsednika Wilsona na kongres, določen po datumu nagovorov angleških politikov, povzročil odpoved tozadevnih govorov. O nagovoru predsednika domnevajo, -da je povzročil molk v vrstah angleških publicistov vsaj za sedaj.
Počim ni nikogar, ki bi znal pojasniti značaj govorov Llovd George-a in Asquitha, ki sta jih nameravala imeti, prevladuje tukaj prepričanje, da sta bila popolnoma nepripravljena, da hi predsednik
JiJ il i? i
Ustanovljena leta *898 — Inkorporirana leta 1900.
Glavni ur^d v ELY, MINN-J
GLAVNI URADifULI:
Predsednik: MIHAEL B0VANŠEK, Bx 251, Conemsutrh. P* Podpredsednik: LOUIS BALA NT, Box 106 Pearl Ave., Lorain Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Elv, Minn. Blagajnik GEO. L. BROZ1CH, Ely, Minn. Biagajnin Neizplačanih smrtniu: LOUIS TOSTELLO Salida Colo
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GRAHEK. 843 E. Ohio St.. N. E. Pittsburgh. Pa
NADZORNIKI:
JOHN GOUŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ, 9641 Ave. So. Chicago, IU. IVAN VAROGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa
POROTNIKI:
GREGOR J. PORENTA, Box 1?6, Black Diamond. Wash LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN,624 — 2nd Ave., W. Dulutb, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St., Room 605, Chieago. r\
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PfcilDAN. 6024 St. Clair Ave., N. E. Cleveland Ohio. čTtANK ŠKRABEC, Stk. Yds. Station RFD. Box 17, Denver Colo.
FRANK KOCHEVAR, Box 386, Gilbert, Minn
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih sadev, kakor tudi denarni soiiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, tb« prt «ožbe pa na predsednika porotnega odbora
\a ouebna ali neuradna pisma od strani ilanov ne ne hods oziralo.
Društveno glasilo:*'GLAS NARODA".
Izzakladniškega urada.
mestne volitve. Pri teh volitvah so Slovenci zanemarili najlepšo priliko; lahko bi bili spravili dva ali tri Slovence, a bilo jih nL Lansko leto so prišli Slovenci na politično polje s pretiranimi zahtevami : zahtevali so namreč ves
mestaii odbor, vštevši mavorja llou,a udani avstrijski vladi, a (župana). Hetrultat je bil, da smo' javni uradnik pa, ne glede iLa n;» dobili samo mavorja. Oe bi zahte-,'rt>dno^, mora biti patrijotičen i:i vali samo to, kar nam pripada, !Ilora apolnovati uradne odredbe.' dobili bi čestokrat še več. Da bi Mnogokrat je bil po nedolžnem ipa zahtevali popolnoma vse. ni krhuck-an. tnk<» da m> že sliši, da taktno, zatorej sc tudi ni dobilo. v kratkem resigiiiral, ker ima1
Ko so lansko leto videli drugi	posla odveč. NVii rojaki j
narodi, da hočejo Slovenci imeti?1,1 1,1 ora^ l,,al° lx>U potrpeti vse. so se združili proti Sfovon-! v teh težavnih, časih, ali pa pri! ceni; izvoljen je bil sanuo mayor,: volitvah pokazati, koga želijo v j ki je malo bolje znan med vsemi lauf,"em odboru. Mayor sam ne j narodi; drugo so propadli. Veliko	vsega narediti,
temu je pripomoglo tudi to. da' ie vrstice naj služijo ^ drugo-1 Slovenci sami niso volili svojega letll° pripravo. Slovencev je dva-rojaka.	j krat več v mestu kakor Fim-evl
I^tos je prišel za kandidata Sa.!KuiažP0Bti Jc ludi <k>sti nami. j mo eu Slovenec. Prav laliko bi bil zakaj tol'eJ vstrajati pri <{o izvoljen, da ni zopet vladala stara brei" delu (>tl volilcev je -xlvis ; iiregreiia med liamL Letošnji kan- nr>- kake koristi imajo naši rojaki Vi ji}, b«-te jM>trebovali po v didat je dobro znan med Slovenci,'mesta.
WS.S.
WAR SAVINGS STAMPS
ISSUED BY THE
UNITED STATES GOVERNMENT
1 IRAN I IN POSOJAJ SVOJE PRIHRANKE
STRICU SAMU.
On jih potrebuj«' M-da.i!
•jm.
le žal. da ni tako znaai med dim-gimi narodi, zato ni dobil potrebne pomoči, dasi bi bil lahko dober uradnik mesta.
Neakj je tuakj treba premisliti.
Opazovalce.
1
ULNJAK V PERZIJI.
KUPUJTE VOJNO VARČEVALNE ZNAMKE
".Maha nosi kruha", je nekdo; Lansko leto smo zahtevali vse. do- zapisal na svoj uljnjak Ne lisic
bili smo malo in namesto, da bi m- ".muhe ", ki jih ima kdo včasih OBVEZNICE VLADE ZDRUŽE-letos pravilno organizirali, smo v «-lavi; vsaj se tist«- ue dajo v j	NIH DRŽAV,
vs: vrgli puško v koruzo iu ostali pauj vsaditi, ši- manj pa na svetu
doma. Rezultat je, da so prišli kje prodati, ker jih imajo ljudje	štiri odstotne ob esti. plač-
F i lici na krmilo mesta. Kaj to po- itak povsod že sami preveč, fačj	na četrt leta.
meni za naše rojak«, ki delajo po pa so iiaM vj |j slovenski čebelar-i mestu, vsak lahko vkli. Finci so ji priča, da muha čebelica lahki j k»tos volili samo svoje, akr je le[» nosi kruha in včasih «x'lo poga'-e vzgled, Jikterega bi morali Slo- v dom.
venci vendar enkrat malo v pošle . Da muha nosi kruha, ve kmet vati.	'tudi v drugih krajih, na primer!
l^ahko pričnete PETINDVAJSETIMI « EN TI.
i ko
Preteklo leto je bil na krmilu v Perziji. Predstavi si čebeiar.ia meifta &k>ve«2«e in dasi je bil sam i>od t-urbanout, ki opa^.ije svoj.-
v odboru, je vendar imel toliko roje, posluša j>^t je svojih :uut.i<-vpliva pri njem, da se je vedno in opazuje samopašno tiaslopanjt; a pošte-val o Slovence. Postavil jc nvojih trotov. Na naših čtbeiar-dve tretjini Slovencev v policijski škili razstavah žal ta. čeln-lar ni oddelek in na njegov vpliv je bil( bil. sicer l»i se bil prepričal, <Li jv imenovan Slovemcc za Street j loj »še in koristnejše, postaviti si Commissionerja, ki je vejik«»	uljnjak in napraviti moder-l
magal Slovencem pri mestnem ni h panjev po nauku Dzierdzona. I 1 ° delu. Slovenski mayor je tudi'Makmayerja in drugih umnih <
kupitf varčevalno znat Združenih držav.
N as poštar, vaš bankir. va> «-a>'»pi> in št: vihi(» drugili pr< lajalnih a-gt-iitnr vam b<> povedalo vse gle<l<: :eh znamk. Oglejte si Jih!
vpeljal novi charter za mesto, ki je veliko IwWjsi ^ii davkoplačevalce, kakor s-tari. Pod njegovim vodstvom sc je začolo veliko mestnih naprav, katere bodo služile v veliko korist posebno slo-
R> .JE VAŠA iMJlJiNOST. >11 RANILO ŽIVLJENJE. I TO BO IZ VO. F HVALO VOLNO.
Ameriški špijon v Italiji.
ljudi, nc pa kot jih on ima, po-.
doline nekim koritom. Perzijske
č« belice, tudi nikamor po svetu š*>
niso prišle, da so nc s takim pre- Tru*" traiwiaUon rtw*j with th<- j. -t . .	,	maat«rr at New York. N. Y on !>■<• 11
pi otvtim stanovanjem zadovoljne. |3i7. aB r*^uir,*i i» the Act ..f oci.-b.-r K sreči pa med v teh koritih liif	m7
venskemu delu ine^ta. Deloval jej manj sladek, kakor im-d v utnei-'	ll6,Ua. 10- decembra,
tudi, da se j«* mesto postavilo ua nem satovju, ki ga pri nas prrtr-	poročajo o aretaciji Johna
dobro finančno podlago.	j j it je jo v okvirčke. Kruh, ki ga je Frederick Stuck v Milanu, ki pra-
Kaj se bo doseglo v prihod-1 pridela! uborni delavec, ni manj yl* da ameriški državljan in na-njem letu, je težko reči Pribit"'tečen, kakor tbrto, kar je pri«rfu-j^1,J.,k ,u"ke lrSovske hiše. pa je, da bo imel nas slovenski'žil,i gospoda s svojimi deli-	' List Pr»vi, da ga dolžijo špijo
mayor veliko težje stališče, kakor ga je imel poprej. Sicer ga je imel preteklo leto tudi, ker niso bile sairvo mestne skrbi, am pa k tudi velike odgovornosti in dela,
naze.
Zaplemba.
Zvezni agentje so v Milwaukee, Wis., zaplenili v gostilni E M-idler 5 velikih slik družine nemške
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Argeliua Samec, Collin wood. Ohio. — Va> ne poznamo, zato ne
ki jo nastalo vsled vojne, to je ga kajzerja m avstrijskega Fran- n'orf nto -priobčiti Vašega dopisa.
posebno resuično tukaj, kjer je|ea Jožefa, generalov Hindetibtir- „ j .	3 T ~ TT
1	i Rad bi na«el svojega brata JA-
NEZA FAJDIGA. doma iz Zaloga pri Postojni. V Ameriki se nahaja že kakih 15 let. Jaz se nahajam v francoskem ujetništvu. Naj se mi oglasi na naslov; Alois Fajdiga, Depot des Prisonniers de Guerre, No. 6902, 8. Comp., de Caen (Calvados) Farme ant. Prance. (8-11—12) j
veliko Sfovencev, ki so še popol-'ga in Mackenf=ena.
Vstraja le pErepričanje, da bi bil zavrnil Lloyd George mnenje lorda Lansdowne, de bi Mr. Wilson ne pokazal nagnenja, da soglaša s angleškim pisateljem pisma.
Ker pa je očividno nezaželjivo. da bi zavzemal predsednik \Vil-son in angleški ministrski predsednik diametrično nasprotni stališči, se strogo domneva, da je zahtevalo mnenje angleške vlade pred govorom predsednika Wilsona zelo odločne poprave ali modifikacije. Nadalje m v številnih krosih vzdrŽoie utis. da se razvija notra-
šimM
je. Nadalje
rn*m


m
___
Varcujte s sladkorjem!
Toda ni Vam treba brez porabefsladlrih stvari Vedno je dovolj velikega ameriškega sirupa«
n
TO je čudovita stvar, da izmed vseh dežel na svetu le Amerika more dati največ vsega žita - indijansko koruzo. Te koruze ne poznajo v Evropi naši zavezniki.
Kot patriotičen mož in žena smo naprošeni, da marsikaj izpremenimo v v naših jedilnih običajih, da imajo naši vojaki in zavezniki tem več nekatere vrste hrane.
Toda ene navade ni treba izpreme-niti. Imamo dovolj velikega ameriškega sirupa. In varčevati. Sto miljonov zavitkov ki so bili prejšnje leto prodani, kažejo, da je KARO najbolj priljubljen sirup v deželi.
Posujte otrokov kruh s KARO in ni težko varčevati s sladkorjem.
Med mnogimi dobrimi kuharji je tajno, da KARO pomaga priokusu, kjer je potrebna sladkost.
V miljon hišah rabijo KARO za razno pecivo.
Dober kandy je. potreben. KARO napravi najboljši in najokusnejši kandy na svetu. Mnoge hiše poiščejo to izgubljeno umetnost o receptih za kandy v kuharskih knjigah. Pošljite eno vašemu fantu-vojaku.
11
i
\ !
Vsaka gospodinja bi morala poznati tri velike vrste KARO.
KARO (zlatorujav) v modri škatli.
Splošni domači sirup za pecivo, tople piškote in kruli.
KARO (kristalno bel) ▼ rdeči škatlji.
Sirup za kuhanje in za kompote. Zelo dober za k and v.
KARO (javorjeve barve) v zeleni škatlji.
Pripravljen s posebnim uzironi na one, ki ljubijo stari javorjev okus.
Vsaka žena želi izvod kuharske knjige o koruznih izdelkih, kjer je navedenih sto okusnih i:i ekonomičnih vporab KARO. Lahko jo dobite zastonj, ako vprašate grocerista, ali pa pišete nam.
KARO se more rabiti tudi za cake.
i.
Tukaj navajamo recept za okusili sadni eak i iz KAKO. To naj bo Vaš letožnji božični eak. Je zelo dober, okusen in varčuje sladkor. Po- j skusite 2a.
i
Dve skedeljici Karo. ena skodeljica ruja-
vega sladkorja, ena skodeljica sirovega masla, ena skodeljica mleka, ena žliea cimenta in klineekov.
sinleti orešek. 4 jajca in 4 in pol
skodeljiee moke. pol skodeljice I>uryeo
škroba. 3 čajne žlice kvasa, skodeljieo rozin in ribezlja z moko.
Zmešaj sirovo maslo, sladkor in KARO v smetano. Dodaj jajca, ki morajo biti dobro zmešana, mleko menjaje z suhimi dodatki ii; dišavami. Sadje primešaj nazadnje. Peci v n< preveč vroči peči eno uro.
n
Corn Products Refining Company
P. 0. Box 161, New York
i* I I
pip« iruitvo
14 ZXDZHJXMX DAliVX 8ETERK1 IM1III1.
Bedei: FOREST CITY, PA.
m XL tšmmmSm IftS v
GLAVNI CKADNISI:
F. S. TACGBAB, 074 Abmj Art, Bock
PodpradMdnik: JAKOB DOLENC, box 181, Brongfcton. Pa. Tajnik: FRANK PAVLOVClC, box 047 Forest Ctty, Pa. > ' Poaaoftnl tajnik: AVGUST G OSTI 8A, box 810, Forest City, Pa, Blagajnik: JOSIP MARINClC, 6805 ML Clair Ave., Cleveland, Obla.
blacajaik ln uupnik: ANT HOCHEVAB, RFD. No. 2 box Okla.
ar.
NADZORNI ODBOR:
nad«, odbora: JOSIP PETERNEL box M, WlUoak, Pa. L aadaoraik: JERNEJ HAFNER, box OS, Burdlna, Pa. t. aadaornik: IVAN GROŠELJ, 885 E. 137th SL, Cleveland, Ofek
POROTNI ODBOR:
Predsednik porot odbora: MARTIN OBREŽAN, box 72, R Mineral, L porotnik: FRANC TEROPČIČ, R. F. D. No. S, box 140, Fort Snltk, Ark, «. porotnik: JOSIP GOLOB, 1910 So. 14tb St., SprlncClald. 111.
VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr JOSIP V. GRAHEK. MS R Ohio St Pltteborck, Pa.
Dradno glasilo: -GLAS NARODA", 82 Cortland: SL, New lock, H. S.
Omjme dmMm. odroma njlb uradniki so naprofenl poMlJatl rna *» pise direktno na glavnega tajnika ln nikogar drugega. Denar naj se pa po Kija edino potoni postnih, ekspresnlb ali bančnih denarnih nakaznic, nikakor pa ne potra privatnih Čekov, na naslov: Frank Pavlov«*, Farmers A Miners National Bank. Forest City, Pa.
V slnCaju, da ot<axljo društveni tajniki pri poročilih glavnega tsjnlks k*ke pomaajkljlvaett, naj to nenadoma naznanijo urada glav.	da
napako popraviti
IZ GLAVNEGA URADA S. P. D. Šv. BARBARE
-OOO-
Sprememb« v mesecu novmebru 1917. OOO
Pristopili člani in članice:
K poMiaji itev. 10 Muhi Frane 1>905; k poataji štev. 32 Kučič Ivan 5637 ;
k p<»»taji it. v. 41 Bogataj Blaž 990ti; Žibert Marija 1309; k |Kwtaji štev. 76 Sever Frane 9907 : k post h ji ate v. 79 Belle Josip f*K)K.
Suspendirani člani in članice:
m i postaji itev. 1 Cerar Marija 7. Zalar Ivan 5318, Grčinau Martir. 1H9. Km-/ M a rt 111 1 i i.< HI. Zidar Franc 5675, Zalar Margareta 819 lir/« n Anton 94^9, Zalar Margareta 19, Knez Ivana 162 Grč-maii liri«*na 151, Sever Anton 2b3, Sever Marija 83; n. i postaji htrv. 3 skul Avgust M90. Garšin Ivan 1677; pri |M»st.iji ate v. 4 Sunk Frane 109. Podmenik Frane 4586; pri postaji itev. 5 Leding Herman 5818;
pii postaji 6 Korenčič Andrej 6190, Peček Frane 9583; Kugelj Ivan 6896; Jalovec Ivan 9787; Želodec Jernej 7068; Lunder Jc-Mp 4004; iiruiak Anton M15: Turk Frane 7373; Saje Avgust 2935; Zorinan Ivaii 1518; pri postaji 11 MiCullan Ivan 7049; Orlovski Julius 2138; »n i postaji 8 Ravnikar Alojzij 9573; Govekar Jakob 3351; pri (HMttjai 15 Fahjan Martin 3584;
M postaji fct«-v. 17 Frank Ivana 1043; Frank Frane 8923; Bradač Iraue 5303; Jlruac V i ne ene 9438; Klarič Josip 5765; Arh Ivana 6222;
pri |>o*taji i*ev. iS Barber Izidor 3332; pri postaji ate v. 20 Pušlar Pavel 1166;
; : posti«ji itev. 2*» Zakraj^ k Anton 5145; Senicar Franc 8237; Jerman Alojzij 8793; 11 lapse Ivan 6443; Zupančič Franc 7304; Va len. V- Jonip b599: Čarioan Franc 9213; Kongar Alojzij 9257; ValemV' Franr 7878; !»'•» postaji štev 29 Beuedičič Valentin 1705; Rant Jos. »263; [HNctaji «tr\. :}1 Vukovič Ivan 9280; Vranich Ivan 9389; pofctaji it' v. 32 I^eiijak Josip 1996; postaji itev. 37 Sluga 1 trna t* 1977;
pontaji itev. 41 Ko« Frančiška 1155; Cermošmk lvau 5265; 0-stfelie Marx M58; Poznjč Pavel 8430; Kral Anton 5088; poataji it«v. 44 C'elesnik Avgust 1041; Cofuta Martin 4553; postaji štev. 47 Hribar Alojzij 7355;
postaji štev. 55 Piscek Jernej 9187; Kknlel Josip 8319; Mikolič Fraiie 774 Progsr Franc 85.V2; Progar Mihael 7S48; Ilribsr Ivan 7114;
postaji štev. 58 Sebol Mihael 7419; postaji itev. H4 Ko« Alojzij 9839;
postaji slov. 65 Konestebo Josip 8882; Brezovar Frane 8904: Leskova* Ivsn 9823; Skubic Martin 7219; Auul Martin 9601; Ver-w*j Ivan 590;	C
postaji m v. 68 Sparnhlek Ivan 5609; Sparnblek Ana 995; postaji štev. 69 Manula Stefan 6406; Prašni kar Franc 3650; postaji štev. 76 Ulcpič Alojzij 6140: Kriraaiic Josip 6302; Von-čina Matevž 6305; poataji itev. 71 Borise k Franc 8221; postaji štev. 87 Comuuja Angela 9366,
poataji it^-v. 88 Renko Ivan 5721; Cufar Ivan 9598; Garav Boš-t jan 9555;	»
pri postaji itev. 92 Plahuta Josip 7270; Plahuta Antonija 1104; rui poataji štev. 95 Popovich Nick 9862; pri postaji itev. 96 Jurkovič Franjo 9533.
Pasivni člani prisiljenim potom tli v armado:
od postaj iter. 6 Kulovec Alojzij 5583; Verbič Franc 5684; od postaje 8 Lipuš Frane 1794;
ml postajo štev. 26 Jamnik Franc 9484; Resetie Alojzij 6906;
od postaje itev. 30 Martelj Andrej 7310; *
od postajo ifcev. 50 Kleraenčič Anton 7089;
od postaje štev. 55 Krese Franc 8555;
od postajo štev. 65 Žugei Martin 9308;
oil postaje štev. Si Cirar Karol 7158;
Odstopili člani in članioe:
od postaje štev. 1 G rum Matija 381;
od postaje štev. 71 Konmantin Anton 8289; Kovačič Frane 5553.
Črtani člani in članice:
pri pgstAji ssev. 1 Gosar A. Ivan 3183; pri poslaji štev. 2 Niziolek Ivan 8860: Verbte Ana 1033; Verbič Petar 643:
pn postaji štev. 6 Vidmar Josip 9834; Morel Pavel 9835; Kaučič Vineelj 9370; KomaUr Ivan 6722; postaji itev. 17 Kocjančič Frane 9856;
26 Micltt Peter 9157; Tinka j Alojzij 9396;
P i
pri pri pri
pri pri pri
pn pri pri
pri pri pri
;»ri pri
P H
pri postaji itev. ?2 Cigolj Alojzij 9756;
pri postaji štev. 37 Kraaer Josip 9626;
pri postaji štev. 41 Elber Ivan 8970; Kos Leopold 3530;
pri poataji štev. 53 Zakrajsek Ivan 8351;
pri poataji štev. 44 J ere Ivan 6949;
pri postaji štev. 59 Pikelj Andrej 8844;	•
pri postaji itev. 65 Groznik Anton 7706; Bebar Filip 6530; Jcvano-
vie Gregor 8152, Strdin Marko 9284. Novak Nikolaj 6528; pri postaji 81 Čeferin Ivan 2054.
y i i
Zopet sprejeti člani In članice:
k postaji štev. 1 Cerar Ivan 9663. Derk Matija 8389; Kres Alojzij 26; k postaji štev. 3 Miklavčič Jernej 2776;
k postaji štev. 4 Kranjc Karol 5536; Kranjc Ivana 566; Blažič Ivan 8990;
k postaji štev. 6 Donat Frane 9463; Krajše le Frane 7332; Uaenienik
Ivan. 7243; Gabrenja Franc 8936; Giinpelj Josip 8684; k postaji štev. 7 Perdin Peter 8460; Podlinsek Marija 810; Priver-
šek Josip 9334; Podlinsek Matevž 3037; 'k postaji štev 11 Resnik Franc 7242; Shaffer Ivan 4655; p810 ;MarijaJodiH Tccauuueuueuuc c T9JŠu.k4 k postaji štev. 13 Hribar Josip 1122; Hribar Antonija 130; k postaji štev. 14 Stimec Ivan 5811; Stimec Pavlina 974: ic postaji štev. 15 Fritzel Josip 629; Novak Alojzij 5752; k postaji štev. 16 Zupaneie Franc 690: Lazari Edvard 4682; k postaji štev. 17 Keršman Adolf 4679; Handshen Fredd 9883; Ma karovski Gertruda 886; Gornik Ivan 6126; Makarovski Viljem 6394; Semichar Karol 5537; Brežic Ivan 4759; Lekše A. 7440; k postaji štev. 20 Banich Jožefa 684; Močnik Ivan 1444: Banich A-
lojzij 6271; k postaji štev. 25 Grill Matevž 1693;
k postaji štev. 26 Jamnik Franc 9484; Kočjaš Alojzij 9132; Žust Ivan 8022; Lesjak Anton 6807; Medved Jožefa 983; Medved Ignac 4903; Kočjaž Ignac 6698; Dolšak Ivan 6404; Kosec Fran ciska 742; Kosec Josoip 2211; Mihelič Josip 8746; k postaji štev. 27 Lipovšek Josip 3203; k postaji štev. 28 Božič Marx 8293;
k postaji štev. 89 Potoenik Frane 7195; Miklavčič Tomaž 8717; k postaji štev. 30 Okoren Franc 6593; k postaji štev. 31 Kocjan Jakob 9747; k postaji štev. 33 Žgur Alojzij 4659;
k postaji štev. 41 Lepe Andrej 500; Koluža Josip 4222; Sesina Alojzij 4792; Smolsnik Martin 6279; k postaji štev. 43 Dimec Frane 4094;
k postaji štev. 44 Folkar Ivan 1928; Franc Marija 419; Folkar Marija 309; Span Karol 8749; Smck Ivan 2077; Frentelj Franc 698 Chesnik Josip 827; Polšak Franc 2635; Benedieie Lukas 708; Gorše Jožefa 685;.Polšak Ana 300; Volk Franc 703; Maue Fr. 1158; Smarda Josip 5649; Gorše Alojzij 3735; Frank Adolf 2837 Femec Anton 6761; Kraunberger Josip 9821. Sotosek F. 3119; k postaji štev. 59 Lice Stefan 5337; Strah Ivan 9224; k postaji štev. 65 Urb Ivan 9500; Bati&ta Anton 9501; Muha Ivan
9503; Urbančič Alojzij 9502; k postaji štev. 71 Mlakar Marija 725; Mlakar Andrej 6841; Bekman
Josip 8092; Dolanc Josip 5950; k postaji štev. 76 Zagorc Martin 9409; Tomažin Anton 9007: k postajji štev. 93 Stanislav Bruslav 5225; k postaji štev. 97 Hudik Edvart 3449.
Prestopili Slani in članice:
on postaje štev. 3 Orehovcc Ivan S429 k 26; Lužovee Mihael 7996
k postaji štev. 93; od postaje štev. 8 Suhadolnik Marija 449, Suliadolnik Jakob k postaji štev. 71; od i>ostaje štev. 14 Jakše Ivan 7908 k 23; od postaje štev. 19 Tavčar Lovrenc 1906 k 17; od postaje štev. 23 Kline Ana 1034, Kline Franc 2581 k 2; ^d |K>staje štev. 29 Trojar Ivan 5640 k 84; d postaje štev. 32 Gaenik Ivan 6840 k 53; «>d postaje štev. 37 Prelc Ivan 1308 k 84; . od postaje štev. 37 Birk Franc 5115 k 74; od postaje štev. 41 Lougo Anton 5187 k 92;
od postaje štev. 43 Dekleva Ivan 5024, Dekleva Jernej 8522; Adam
Franc 8527, Adam Ivan 4947 k 57; *d postaje štev. 44 Oblak Ivan 6011 k 84; Bregar Anton 5817 k 92;
Petrieie Mihael 4284; Petričič Stanislava 800 k 90; o«1 posta je 65 Mihelčič Ivan 6723 k 87; Čikada Franc 8163 k 24; od postaje štev. 78 Blagotinšek Stefan 3951 k 60; od postaje štev. 78 Blagotinšek Stefan 3951 k 60; od postaje štev. 95 Vranic Gregor 9859 k 58.
Umrli člani in članice:
Kukar Ana 759 članica post. štev. 47, umrla dne 21. sept. 1917. Jamnik Ivan 1992 član post. štev. 32, emrl dne 23. junija 1917.
be", in ko se je nekoga dne pred
atavljai v fraku razUčnhn "hof-rat hemi in "sekciocisiefom", se ni vae spominjal, da je nosil nekdaj čevlje na kveder, prekratke hlače in dolgo suknjo, narejeno pri kmetskem krojača.
Mnogo zelenih pomladi je minulo, in tudi pri nas na SAoveti-skem, kjer — kakor pi-avijo nekateri — vedno v»e pri starem ostaja, se je vendar mnogo pre-drugačilo.
In našega junaka najdemo zopet v domovini. S svojim praktičnim realizmom si je pomagal kvišku in sedaj je bil samostojen "paša" v lepem kraju lepe naše domovine
Oženil se je bil. Pravijo sicer, da so žeuitvo v nekih uradniških krogih to, kar je dabra gnojnica sadnim drevesom; prej hirajo in hirajo — drevesa namreč —, ko jim pa skrbni gospodar iprilije, potem rastejo in rastejo, rode cvet in sad ter gledajo pexnosno na one male revčke, katerim manjka take gnojnice. Pa mi ne vemo tega, in tudi o našem junaku hočemo le konstatirati, da si je bil — piilil.
Sadaj je bil ,4paša?\
O, mačka za pečjo, zakaj si prevrnila kislo mleko!
Paševal je dolgo; predolgo zu tiste, ki so mu »bili podložni.
In ko je nekoč zlati majnik zelenil goro-in plan, je šla po bedi, ravni cesti dolga velikanska procesija.
Križe v ni i>i!o, tiuli duhovnika •ne poleg.
Star kmetski mož jemolil lita-nije vseh svetnikov in svetnic. In kadar je izgovarjal imena apostolov, m-učeucev in spoznavulcev, je
-OOO-
Spisal Janko Kersnik.
-OOO-
3.
Za pečjo je prevrnila mačka kledo kislega mleka.
Ilrum hi ropot po hiši ter eno iro star dečko v ztbeli je zagnal glasen jok-
"Kaj pa je?" prisopiha oče v hram in mlada mati v postelji *za-stoče.
Pa "svet se vrti nepresstaoo" iu naturna postava, o kateri pravi Kant, da je "die Beziefrurag der Idee auf die Foitdi der Er-schemung", vlada «?vct.
Čevlji na wkveder" so se spremenili r ei^taotne "šlifiot^".
Iu od nog navzgor je jeia napredujoča kultura lizati in ipreku-covati «t»r je lizaia in prekuecrva-la tako dolgo, da je vendar na-
Dobro znamenje", prerokuje	.
>tara babkni, tešeč mladega kri-vrhunca - do čača v Kilwli; 'Me mn«i bodite, to f^T" ^ve Kaj moremomi .za ie dobro znamenje. Ta fant, pri	J® ^ nazadnje prišla tja
čigar rojstvu se take reči gode, ta *
fant bo še imeniten gospod." | v tistem ^^ ko se ^ končno OČe posluša strmee te preroške vn*1,a i^prememba, jc .prenne-besedo dn ko pobira izza peci čre- 1aval ***	paadekte in
pinje, se vtrdi v njem misel, da *anawsie »a dunajskem \^seučUi-bo fanvt moral študirati. In tako je tudi bilo.
se-iL
Z lepo palico v rokah, o kateri Par let se je plaz* po trebuiiu pripovedoval, da jo je nekoč pred hišo in po h«, »ar let je te- llum*teI' "isnjih zadev z desnim tal kot samosrajčnik okolo, par	P° »t«"* pogledal, jc po-
let je 44prodajal platno" ka- nosno korakal mimo svojih nek-kor pravijo —, par poznejših let Panjih kolegov in rojakov. Kaj bi ie je uklanjal šibi vaškega šol-Priliodnji <4hofra4ii" je tičal mešAra, in ko je prišel zopet sveti.v ""J^01-
Mihel, je peljal oče našega juna- Stara babica in mačka za pečjo ka, spomrnjaje se besedi stare toa-j vedeli dobro, ks<j pomeni ki-bice, v glarvno mesto — študirat. mleko.
In tu je bil mnogo, mnogo let;- ln tudi naš dvorni svetovalec študiral jc, v prostih urah pa se je vedel, da "ilorvek toliko velga, je vznemirjal ki poganjal za "na-j kar plača", pa to ni "srcu ran rod".— bil je vnet rodoljub. I vsekalo krvavih" in tudi "vera
Nosil je tedaj it •kome čevlje,'v sebe on ni oil* vj»U", i prekratke hlačiee tz domačega mislil si je a Goethejem: "O,
IWriijul, du	wie eine Tau-
okrašeni vojšČaki so prihajali iz
nje in divji Ijut boj se je pričel na ravnini. Žvenketanje mečev in peketanje konjskih kopit je donelo na njegova ušesa in teumo oko se mu je žarilo.
*'Kaj pa delaš, Jaaicz ." ga jn.-trka nekdo na ramo.
Bil je stari sosedov goslač, ki se je vračal domov.
Ali ne vidiš, da hodijo tvoje b po .zelniku? Le čakaj, kaj
In ti črni lssoi in ta iar oči
in vsa ta ljubezen, ki iz njih plamtL
ln tudi tvoje lepe oči! —
Pa to lii samo moj roman, — to
je vsakdanja zgodba. Marsikdo
je ugledal je ugledal lepe oči, ko
je balo že prepozno, in tako se
godilo tudi možu. ki hočem
njem danes govoriti.	'
Bos je bil, palec je držal v ustih) v V - j • .
in okorno je hlačal pr«l hlevosa	'
gorindoL	Pastir |>oskoei ter ženo molče
Tedaj šc ui l>a mož.	sv°ie ovee domov-
Po cesti jc pridrdral mestni / pa « že zopet ve* dau v žrja-voz.	|vjeo gledal, šentani fant. in pustil
Majhno dekletce je sedelo	» hevtele!" ga sprej-
njem pri guvernanti	^ žuga s čepom, ki ga
"Lej, kak čuden fant;	ob^al pr d hišo
ko je umazan!" je vzkliknila de-»
klica in smejoc ploskala £ roeiea-| ln tako ^	mnogo let,
mi, in lepe velike oči so se ji sve- ^^ ležal ,Ui	paiuiku
tile od radosti.	ter	Sosedov France, ki
Prašni oblak se je vlekel za vozom, fant pred hlevom pa je držal palec v ustih m mislil: 'Kaj, ko bi se ti tako vozil?"
je v mostu študiral, mu je bil prinesel neko knjigo in to je bral sedaj dali na dan. liila so v njej razna popisovanja tujih, neznanih
i. -i - ^ii. i i- i dežel, in kadar je bral bore pastir Baenil je na tleh lezeci klm od i. ' •	, .
i • « i 4. ! i ■ i° krasoti onih krajev. >e mu ie sebe, da je zapeketal ,po kamenju, 51, -i , t_
J ^	1	J '-sirilo srce in romati b: hil hotel
m je hlačal zopet garindol. Petnajst let je minulo.
čez hrib in plan, le naprej, naprej ■za potokom, za reko, ki se iztaka
Pred hlevom sta stala oče in v morjc> m'tja daljno, globo-
sin- ^	ko morje, uaprej, le naprej. Saan
"Cee štiri leta te bodo že gnali, ni vedel, kaj ga \ieC*e. 111 vedel kaj ne?" jc (Jejal stari.	|po čem hrepeni, in kadar je zve-
"Jaz mislim", je hotel reči čer ležal v senu na hiovu ter mu mladi, pa je zopet pridrdral voz prinašal hladni večerni j>iš od-animo in v vofeu dvoje — lepih UJev fantovske pesmi, ki je done
očes.
Mladi ni rekel itič, pa palca tudi ni vtaknil v usta.
Cez nekaj tednov pa so govorili na vasi, da je šel N—jev v "lemenat".
la za vasjo, st- je zjokal tako bridko. Pa vendar je bil srečen, •neznano srečen v bridkem joku. Pa zakaj ? Tega ni vedel.
To je bila roža. ki j t- v/rasti a na skalnem samotnem robu, roža poezije, — ki pa je pogrešala vrtnarja, skrbnega vrtnarja, ki bi jo
šel od ust do ust v mnogobroj-nem spremstvu globokočutesn Lipe, ki je ravno črno šolo izš klic: 4'Prosi za našega —, da bi diral, je pripovedoval nekaj o ga Bog preložil."
Pri cesti so delali delavci prekop. In ko so culi, za koga moli procesija, so popustili motike in lopate, vzeli klobuke pobožno v •roke in šli za procesijo vzdihujoč: Prosi za našega —, da bi ga Bog preložil, reši nas njega."
O, ti grda muca za^ečkom, zakaj si prevrnila kislo mleko!
Teklo bo še nekaj let. Kakova bodo, tega ne vemo; pa nekega dno bodo zvomli zvonovi iu po -mestu poj de tih pogreb. Nesli bodo venkaj v tiho, črno zemljo starega penzijofuista, dosluženega moža. Ou je služil in to pove vse.
Zvečer bodo prijatelji sedeli v a>avadni gostilni — brez njega, in ta in oni ibo vedel povedati kaj zaaiimivega o umrlem. Drugi dan pa bodo govorili o — vremenu.
Tvoje lepe oči!
Mlad deček sem se bil, ko sem jih prvič ugledal; in to je bilo prav, da sem bil tedaj še majhen, brezskrben dečko. Kaj so bile meni mar 'lepe oči? Lesenega konja sem jaihal. z
Čez par let pa so zopet govorili mnogo o njem, in dejali so. da jc . .	-
užel N—jev iz lemanata, in P-kov presadjl	v široki, dalj-
izšt xi-
le-
j m svet.
Leta so potekli, iz fanta je postal mož; navaden kniet-ski gospodar, ik dela od zoro do mraka, ki
je megla, ki pokriva s svojim mcglestim plaščem divno rožo. Nekoč som si"«'i'*;ti un»ža, ko s<-je vračal s sekiro n<( rami i/.
ipih oeeh.
Potem i>a mnogo, mnogo let ni	„. „
o voč govorili o njem.	.s;?	zul-»evo rok"- da Pr»lu
Nekega dne pa se je pribijal 561 j^1 111 s™Jllnt živcf v vas, — imeniten gospod j« bil lo ^ 5ne^ kl Pokriva s post;d.
Doma starega ni več našel, je gospodaril m po dvorišč« pred	s fkin' ra/r u
hlevom sta tekala dva fantiča ter <Uj 1 ri P^u je (H.stal m gledal
držala palce v ustih.	Is SVOJLm teumini	v
In pravili so pozneje, da je gospod stric vsakemu fantu dal. —	i
"Ali si se ti oženil?" je omenil knietski gospodar bratu.
"'Ne, jaz ne", je dejal t;v ter vprašal, kakšna bo lotina.
Da. da. tvoje lepe oči!
o.
Na planini .je evola divja planinska roža. Vzrastla jc na strmem robu, kamor ne stoji nikdar človeška noga. Krog iji krog je molelo kvišku 1 z;»okap.o skiilov-je v neotesanih sirovih kosih, kakor jih navali pozimi sneženi plaz in lc tuintam so pricvetali h mokrih razpok lin skromni šopki po-gorskih rožic. Zelen mah je pora
valčke.
tolar'	^P-hI. ta voda teče
dalje, dalje v reko in dalje, dalj« v morje?" jc doja' z zamolklim
gosposkemu,«,as?!n- .
*l\o iji mogel čl.ivrk tako hodili."
To jo bil spomin iz pastirskiii let.
Nem sem šel zraven njega ter nem sem si ponavljal globokočut-ne besede:
O, Vrba, srečna, d rana vas
domača, kjer hiša mojega stoji očeta;
da b itka žeja in- iz ivoj'ga sveta
speljala ne bila. golj'fiva kača!
' Bodi zadovoljen, mož. s svojo
bezgovo pokalico streljal in če si ščal kamenite velikane in v -žališ-	,	-fVOJ.°
mi ti prinesla sladkih trimkto jih se je plazil po tleh s svojimi ."T ^	,M t] b;10' ^ .....- - - - 1 1 J bi se bil zavil tvoj .pot med svet.
fig, nisem gledal tvojih lepih oči, dolgimi koreninami kri ven časti
nego gledal in jedel sladke fige.
I*rav je bilo tako.
Pa tožno se mi je vendar sto-
sem tvoje borovec. In tu je izra^L-t lepa pla-	. ...	, .
J ... 1 -	.. 1 i^lo za lepo divjo rožo. k: nopo-
nni.ska roza, sama v samoti. •	, . ,	1
Ni ga bilo vrtnarja, ki bi jo bil	^ "a T
Poiiuejc, ok je leseni kooj že izkopal iz razpokiine, po kateri	,T T"
zdavnaj ležal pod streho, ko so'so se tiščalo njene koreninice; ki "ah P° skalrju ,n Pri,J)kovi bo-
bexeg rezali in vrtali že dru^ o- bi jo bU prenesel v ^rUjudnejže,, rovec 80 *,lazi ^iX>klinah.
lepše kraje, da bi taan krepko j	^ One®.)
rastla in cvela ter razve^tljcvala	~
ljfubeče dervice iu vzdihujoč'' mla-tRo3ake v ruskmn ujetništvu pro-
troci, tedaj sem bral ViTgilija.
Homerja ter slavna deda Siegfrio da in Krimhilde.
Pa tudi tedaj mi niso bile mar 'tvoje lepo oči.
V tihih urah sem sanjaril o vitezih in zmajih, hrepene! sem romati po širnem belem svetu in tedaj, da, tedaj "sem koval" prve verze o t:Savi in Dravi", o "Triglavu" in o "lepi naši domovini".
In tvoje lepe oči?
denjče.
Tu je raiftla sama, nepoznana, ueabčudovaaa, ter jutranje »oin ! ce ji je božalo mehko licc in gor ) ki jug, ki je .pripihovai z daljne ravnme, ji je zibal glavico sna-laihko s^TKtertja. Ko je pa prišla meglena jesen, ko so se divji roži upognili cveti ter ko je padlo velo steblje in a hladna materina tla,
Nisem jih poznal, nisem vedel «ni vedel nihče za to, ni v bližini,
zanje in za njih čarobni svit.
In pozneje?
Pozneje sem bral — lie ineja.
To je polovica mojega romana; in dnuga polovica je ravno tako vsakdanja.
Zakaj mnogo let je poteklo od sladkih fig do — Heineja in tvoje 'lepe oči so se bile obrnile drugam, minljivo je vise, oj vae: mladost, "molče trobenta na uho", kako krat v mislih — sladke fige! Ko sem jih jaz spoznal in učil ae čiriati njih čarobnr svit, tedaj sem moral prav z Otelovo grenkostjo vzklikniti: "Prepozno je!"
Kaj čuda, da so md bile mnogo-
Nekdanje hrepenenje po širnem, belem svetu me je popustilo, sanjaril nisem več o viteških delih in tndi o "Triglavu7' nisem
will, ako kdo ve za naslov mo-joga brata FRAN« A HRIBAR. I>oma je iz Žerovnice na Notranjskem in sedaj se nahaja v ruskem ujetništvu v Sibiriji. Prosim eenjene n>j a ke-u jetnike, aok kdo kaj ve o njem, du mi naznani, ali naj se pa sani oglasi svojemu bratu: Matevž Hribai*. Box J, Cant.) 39, Cheat Bridge, W; Va., I". S. America.
--------— — j — . ------>	—
ni v daljini; nikomur ni bilo tre- (11-13—12)_
ba pozabiti krasnoga divjega	v ^^ jn itaIjajlskeI11
Avi^t M	VA mali knvA%rAii	ULM
cvetja. Še mali borovec v bližnjem zatišju se ni zmenil ter je natanko kakor prej otrcsal kap Ije, ki jih je nanj rešila megla.
Jaz sem poznal nekoč tako pogonsko rožo.
Ni bila roža. ne — mlad fant j*-bil. Raztrgan jo ležal na zelenem pašniku in piskal na vrbovo pi j sčalko svojim trem cevčicam, ki so. v bližini pojedale skromno pičo. j Piskal je in žvižgal ter gledal
ujetništvu prosim, če kdo ve za mojega brata JOŽEFA ČEP-LAK, podoma*" e Ona rov iz Smartna na Štajerskem. Za najmanjšo vest l>oin zelo hvaležen in še trud poplačal, naj raj-še bi pa videl, da se mi sam o-glasi na sledeči naslov: John teplak, 2lS Pier St.. Port Washington, Wis„ I". S. America.	<8-31—121
v rdečo žrjavico, ki je tlela pred Medieinec Fram* Moh»r, doma iz
njim. Razne čudne in divje podobe so nastajale »pred njegovim o-•česom, tuji, lepi kraji, ki jih zakrivajo daljne, daljne gore, svetli gradovi, kraljevski vitezi in kra-! ljevske hčer«, ki mu je o njih pri
več pesmaril; le v tihih urah me|#OTedoral stari sosedov gostač, je ie obskOTgto eno moderno ko sta sedela svsfor za pečjo ter J"vcsoyneiS sveta unije"« kipletla Aamnste kite. Žrjavica t veselje.	'pred ajim ae je ož^eia, z zlatom
Hriba št. 29, pošta Travnik pri Rakeku na Kranjskem, sedaj prostovoljec v Rusiji, prosi vse svoje sorodnike, prijatelje in znance, da se mu oglasijo na sledeči naslov: Franc Mohar. 12. rola, 7. češsko-slovenskg polk, dejstvu joščaja armija,
Ge rezan. Poitav»k»j» gifbemi-js, HiMsia	{^-11—12)


BBH
' ir " , ' : 4r -^C'JJf^ pife/f:W
GLAS NARODA, 11. DEC. 1917.
Jan Marija Plojhar.
(Nadaljevanj*).
Rdečica ji je i/preletela obraz.
Češki ^spisal Julij Zeyer.
kakor zublji požara strahovite vti-ske in kako se je z radostjo mudila pri onem, kar je smatrala v tistem
Da, govoril je bil divje, se obto-	maeenStvu za zvezdni
zeval, jo caklinjal, naj svoj sveti
svit. Potem mu je z usmevom od-
obraz odvrne od njega naj *a od- — kako	^^ ^^
slov,, prepusti smrti. obuou m pe- z ^^ domovino, kako ata se
spojila njegov značaj in njegova usoda z meglenimi pojmi, ki si jih je napravila o Češkem.
.lan Marija se je zamislil in o-tuAno je rekel:
"V nekem oziru imaš prav. Pravi sin sem svoje zemlje, svojega naroda. Kakor on imam hrepenenja, pa nimam moči, da bi jih ores ničil. Kakor on sem izkrvavel v
prepusti smrti, obupa in pe klu. Slikal se je bil tako črnega, da se je Katarina zgražala, ni verjela, ni nmela, toda obžalovala ga je, ker eno je bilo jasno: da je ne-j izmerno trpel! Za trpljenje je imela samo en cut: usmiljenje.
"Jene Marija", je zašpetala, — *'nikdar ne govori več o tem."
"Pač ue morem molčati", — je kliknil. **Ne morem te varati."
Ne govori več o tem *, je rekla maleiikostnem boja, podlegel so > globokim, tihim glasom ter se za- vrainiku, ki je vreden zaničeva zrla svojimi carovi'imi očmi v !»adec brez velikosti! Kako njegove. Tako ga je pomiril čar ;aiostlla je SHlrt za onemoglostjo
teg» pogleda, da je umolknil. In v primeri z ono za ranami z oro-nadaljevala je: "Glej, premiolje	v rokir 1>a je RilI1 premaga
v«la »en mno*o od te dobe, kar KHrta}ir0f to jc tragično, ali d* te Ijabiiu, sedeč pri tvoji |>o*teiji jmiaguje Dunaj —" >«■!» premišljevala, videč te malone umirajočega. Ko si tožil samega sebe, mi je krvavela duša, toda ljubezen moja je obenem rasla. — Nesrečen si bil, prijatelj. Ne vem, kakšn> skrivnostni zakoni nas silijo, da imamo me uboge slabe ien-ske stvaree za dovršene ljudi sa mo ob *
ono pravo, v srce segajočo ljubezen. ki ne vprašuje in ne razbira, samo nesrečnim in onim, ki se vračajo z neprave poti."
Njena glava se Je klonila po nia-l-'ru k njegovim prsim in se naslonila na njegovo ramo.
Tako je torej postalo končno vse jasno med njima, in vse sence in dvomi so bili izginili.
Sedaj je verjel Jan Marija, da mu je bilo i pred Bogom odpuščeno in da je bil rešen.
Od tistega dne je bilo njiju življenje neskončno srečno. Tedaj, ko že ni stala nobena stvar med njima, nobena tajnost, nič zagonet nega, ko sta drug drugemu gledala na dno trejj, tedaj ji je mirno razkladal sanje svojega detinj-*tva v Ha vranicah, trpljenj« v akademiji in v službi na ladji, svoje prijateljstvo s Konštantinom, njiju fcanjarstvo in utopije.
Predložil ji je oni list, in ko ga jc iziiov* razburila Konštantinova gorečnost ter njegove tožbe, se je
Ne volje je zatrepetal. } Pozabil je Rima in Kartage Prage in Dunaja, in le sebe je vi del na Ilradčauih na usodni dai svojega spora z nadj>oročnikon Mueller jem, se je videl v krva vem boju, o katerem je bil nedav
čiid o v a nj e, doč im~iz ka z uj e mo no J«vil	ln f"™1 " mi
je divji vknk obupa, ki ga je na
gloma prevzel.
4 4 To ni bil boj takrat na samo
stanskem vrtu. Katarina, to je bi
tepež!" je vzkliknil. *'ln prekli
njarn ono uro, ker takrat je bil;
zlomljena moja sila, strta moj
mladost, takrat sem bil oropai
najvišje sreče — takrat si mi bil£
iztrgana ti, Katarina, ki te še nit
poznal nisem, saj takrat je bila iz
p od sekana korenika mojega življe
nja! Jaz nikdar več ne ozdravim
ja/. umrjeui in ti. ti ne postaneš
nikdar moja! A bil je to zgolj te
pež, nedostojen, nepotreben te
oež!''
Krčevito se mu jc treslo telo ir "jej je tesnobe zamiralo srce; za kaj tisti hip je določno videla sen jo smrti na njegovem čelu in mra. jo je prevzel, premagala jo je bo lest. Njegove besede so se ji z«lel< proroške. Toda s silo se je otreslr tega vtiska. Prijela ga jc za roki "To ni bil tepež", mu jc rekla zbirajoč vse svoje sile. "Zakaj si pet >poumil češkega kraljestva ponižuješ? Kaj si očitaš? V tebi jc in k njej ne je zatekel po tolažbo v zhplapolala pravična jeza, prene tr< uotkih, ko ga je premagala bo- *ti nisi mogel razžalitve, vržene v I« ->t itt brezupuost njegovih stikov obraz onemu, kar ti je sveto. Ali z roduiui krajem. Sedaj mu je po- ni ubil Mojzes hudobnega Egipča >talo docela jasno, zakaj je bil ž na, ki se je drznil mučiti njegove njo precej okraja tako resno go- ljudstvo pred njegovimi očmi?" \uril o svoji domovini. Vedel je, In ko je molčal, se je sklonila da bi ga drugače niti ne mogla jkh nad njim in njeni svetli lasje so se polhoma razumeti, ko bi vedela, mu usuli na obličje, čarovito so se kaj mu vre v duši, in vrhutega, ali svetile njene oči nad njegovimi in ni moral hrepeneti po tem, da bi njena usta so šepetala;
"Kako moreš reči, da ne postanem nikdar tvoja? Moj si, moj na veke."
In njiju ustne so se srečale prvikrat in več nista mislila ne o življenju, ne o smrti, le to sta vede-
ljuhila njegovo domovino? Ali bi iuog«»l biti popolnoma srečen, dokler niti ne reče K atarina kakor Ntiemi v svetem pismu : "Tvoj Bog je moj Bog, in tvoja domovina je moja domovina?"
O, kako mu je ugajalo, ko jc videl, da ga razume, ko jc čital v njenih očeh, kako se zanima za u aodo npegovega naroda! Nekoč mu
tarino je to zelo veselilo, za te stvari je imela muo^o ljubkih o-pazk, ki so ga ganile, in toliko vprašanj, ki so pričala o njeni ne-žnočutnosti, tako da se je Jan Marija čutil še srečnejšega nego po prej in bi jo bil sedaj še više cenil — ko bi bilo to sploh mogoče.
Katarina ga je prosila z otroško zvedavostjo, ki se je tako očarljivo razlikovala od njene resne spo-kojenosti, naj ji pokaže tudi ostale predmete, vložene v skrinjici, nakar je Jan Marija prevrnil kaseto na mizieo. ki se je na ta način pokrila z ožoltelimi papirji, suhimi cveticami in z razno drobnja-1 vo. —
Noben spominek na gospo Dra-gopulos se ni nahajal tam, ker nikdar bi ne bil te skrinjice svetih spominkov onečastil s kakršnokoli stvarjo od nje; lahko je torej brez rdečice in zmedenosti odgovarjal aa vsa Katarinina vprašanja.
Dvigal je predmete in razlagal: ta košček marmorja je iz Parte-aona, ona usahla roža je bila z dozdevnega Virgilijeva groba, ta ma la igračica je iz ožgane nilske naplavine, ta vejica s suhim jabolčnim cvetom je zrastla na hravrani-\ ikem vrtu, ta sveženj listov je od natere, to so bili njeni lasje, to je iljuč do njene rak ve.
Po trenotku tihe ginjenosti Je ekel z nasmehom:
"Glej, ta li^ek je spominek mo-'ega sanjarstva. Na njem je zabe-eiena prisega večnega prijateljstva s Konštantinom. Podpisal se ie s svojo krvjo. In jaz sem mu dal prav takšen dokument, ki je podpisan z mojo krv^o."
Zamislil se je ter spomnil dav-io minulih dni, svojega prijatelja in njegove usode in nenadoma se te ozvalo v duši vprašanje, je li Konstantin še pri žviljenju.
"In kaj je to?" je prekinila Katarina njegove misli ter pokazala ia čudovito majhno, plosko stekl«j ličico, ki je bila z vijakastim za-uaškom hermetično zaprta. Ste-deničiea je bila menda srebrna, na ini strani je bila označena z mrtvaško glavo, na drugi s tremi črnimi križi.
"To je tudi spominek mojega sanjarstva s Konštantinom", je »dgovoriL "Nekoč sva si rekla, da ahko nastanejo trenotki, ko se treba odločiti ali za sramotno smrt lli pa za samomor. Takrat je raz burjal proces nihilistov ves svet. Smrt s strupom se nama je zdela tragična. Glej, tako je skrivala ta »osodica za vsak slučaj najino poslednjo rešitev. Toda strup, ki ga je pribavil Konstantin, ne vem odkod, ni šala. Še vedno se nahaja v tej stekleničiei."
Hotel ji je vzeti posodico iz rok. Katarina se je posmejala.
Venec krizantem«
LJfpPPPP,!! I,
Najboljše naravno zdravilo
GENERAL W. R. MARSHALL, NASLEDNIK GENERALA MAUDE V MEZOPOTAMIJI.
Slovensko Republkansko Združenje.
SEDEŽ V CHICAGI, ILL.
Izvrševalni odbor:
Frank Bostieh, Filip Godina, Frank Kerže, Martin V. Konda, Etbln Kristan, Anton »1. Terbovee, Jože Zavertnik.
Nadzorni odbor:.
Ludvik Benedik, Matt Petrovič, Frank Veranič.
Centralni odbor:
John Ermenc, Ivan A. Kaker, Ivan Kušar, Anton Motz, Frank Mravlja, Jacob Muha, Matt Pogorele, John Rezel, Joseph Steblaj, Frank Šavs, Frank Udovieh, Andrew Vidricli, Stefan Zabrie, Leo Za krajšek, Anton Zlogar.
(OPOMBA. — Zastopniki organizacij in listov, ki se dozdaj še še niso priglasili, postanejo člani centralnega odbora, čim se pravilno prijavijo in izjavijo, da se strinjajo s temeljnimi načeli S. R. Z. — Naslov za pisma in denarne pošiljatve je sledeči: Anton J. Terbovee, P. O., No. 1, Cicero, 111.)
Ob gorskem smrečju se vlačijo sive. goste megle ter segajo kakor orjaški prsti zlobnega duha čez tužno dolino. Mrzlo in vlažno, kot pot umirajoče roke rosi od njih skozi golo vejevje, na padlo in žt gnileče listje na prazno, mrtvo polje. na pusto pot, kjer gazi molčeč in počasi Črna truma po blatu. Vse tako tesno, dušljivo m temno, kakor bi ona pest pritiskala nevidlji-vo tudi na dušo nbogih ljnid ter jim grabila srce.
V črni, žalni obleki in temnih o-brazov, tako korakajo tja proti grobišču, kup gorja v pusti, mrtvi naravi.
Le nekaj blesti iz te črnine kakor Žarko, lunino srebro izza gostih oblakov, in to je neštevilo mart ink in. krizantem v šopkih in
vencih. Stotine in stotine, tisoči... Belokrilate vile so, ki ublažujejo temno gorje, tolažijo solzeče oko. zvezde vodilke, ki kažejo pot dc grude večnega sna.
"Memento mori!" Raz obok nad vratmi govore zlate črke kratko in pomembno iz okvira svežih krizantem. Nikdar ne bleste te besede tako globoko v sree, kakor danes, na dan vernih duš, ko jih lepotici in ovenča ta preprosti? svet.
Med množico, ki se tre pred vhodom, se je pogodil starček za sne-žnobeli venec. Komaj da najde pot iz gneče. S tresočo roko ga vzdigen in ogleduje.... Lep je.
in še precej po ceni ga je dobil----
nepopisno čustvo puhti iz teh svežih cvetlic ter omladi njegovo sree. Kratek vzdih in starček tava naprej. Zopet je v neusmiljeni gne či, ki ga žene naprej, naprej.
Kmalu stoji pred drago gomilo. Iz spomenikove beline se mu o-stvarja polagoma mlado obličje svoje rajnke. Da. ad, spominja se je, kakor be'a krizantema je bila. Ob oltarju, domače cerkve sta se združila. s*a si podala roke za vse
življenje----za vse življenje? Do
smrti. Bridka resnica.
Dolgo sta živela, blagi mir in sre^o sta vživala skozi tri desetletja, ali vendar je minilo tako hitro; smrt mi jo je ugrabila, njemu, ki si je vedno želel, da bi odro-mal pred svojo družabnieo. Sam je ostal sedaj, brez gorke^a soln-ea, slabotni, trepetajoči ostanek v tuji mrzlini. Čemu tedaj življenje ? Čemu toliko praznega upa, toliko
Čudovita Iznajdba Father MoMIngerJa pred 50. leti J« zdravniško čudo današnjega dne.
SLOVITI ZELIŠČNI ČAJ. Bolni ljudje naročajo zelišča, katere je ta duhovnik predpisal pred mnogimi leti.
Father IšrfHnser je napi »al recept Čudo vi t-srn se'i&£nega. zdravila pred 50. leti. Prineslo Je »rede tisočim domovom, kjer se je daiato starim tn mladim.
FATHiUi MOL.UNGERJ A, »lovi tega zdravnika. JE OBISKALO TEKOM XJE-OMV K< t A ŽIVLJENJA NAD 3ju0U0 BOLNIKOV. Nikdo v Ameriki ni imel take priložnosti preiskovati bolezni ia trpljenje. Zaradi tega je njegov zeliščni j sestavljen ik čudovitih zdravilnih zeli«"', korenin itd. in je najboljše zeliščno zdravilo na svetu.
FATHER MOLIJXGERJEV SLOVITI ZELIŠČNI ČAJ BO pri:.esel rao« Celemu telesu, oil vil bo kri ter napravil rdeOa bleda lica.
JE čudovito zdravilo za vse lelodč?<e nerodnosti, pline v Želodcu, za kisel ie-iodec. bolečine v želodcu, rvapihnjenje in potrtost.
To zdravilo vam BO vrnilo dober tek. podeli vam krepčilno spanje. oiivUo vam bo barvo ko£e ter odstranilo mozole in V-ege.
FATHER MOLL1NGERJEV SLOVITI ZELIŠČNI ČAJ ODPRAVI IN PREPREČI ZAPIRANJE NAJVEČ BOLEZNI JE POSLEDICA TEGA ZLA. ČREVA NAJ BODO ODPRTA IN OBVAROVANI BO-DETE BOLEZNI.
father mollingerjev čudoviTI zeliščni čaj ODPRAVI bolestni in nervozni glavobol. To je tako velika dobrota za človeški sistem, d« ne sme biti brez njegni noben mot, ne iena. Ako vzgajate družino ln jo hočrte obdržati zdravo, se mora ta čaj dajati vsak teden dvakrat starim in mladim. Obvarovani bode te s tem adravtiika in stroškov.
VSEM bolnim, slabim, bledim ln utrujenim čitateljem prii>oročamo Father Mollingerjev SLOVITI ZELIŠČNI ČAJ. kajti pomaga krvi, jetrom, želodcu, ledi-cam. črevam in mehurju. Imej notranji organe zdrave in pazi na zunanji učinek.
Ako ste prehlajeni, vzemite čaAu vro-čega Father Mollingerjevega slovitega zeliščnega čaja predno ležete spat in zjutraj bodete opazili veliko izboljšanje. Kdor rabi Father Mollingerjev sloviti zeliščni čaj, ni v nevarnosti, da bi »e pre-hladil ali pa zbolel za pljučnico.
NAROČITE EN ZAVITEK ŠE DANES. VELIK DRUŽINSKI ZAVITEK. STANE 11.00 IN POŠLJEMO GA POVSOD PO PAKETNI POŠTI. Za zavarovanje pošiljatve POŠLJITE 10c. Ako pa želite. Vam potLeino tudi po C. O. 1» rta Vašo pošto. Pošiljamo na tisoč«-zavitkov našim odjemalcem in v»-i dobivajo pošilja te v točno. Ako pa za-ml ne marate naročiti tega zdravila. izročite ta ogIa«t kaketau bolnemu prijatelju, ali sosedu.
Vsa naročila naslovite na:
MOLLINGER MEDICINE COMPANY 21 Moliinger Sldg.
East Park Way N.E. Pittsburg. P»
ka k le kle
obleki, vsaka
jim pogkdont: "Ali me ni Bok ustvaril, da me svot pogleda.'" Pogleda, dokler cvet ne odpa-
pisani hvoji nosi. rusko d« -v staronarodni obleki in de-i>; Galicije v svoji preprosti te vprašuje s »vo-
li* da »ta neumrljiva in da nebo ni izmišljotina.
Nekaj dni potem ji je pravil c »voji materi in o havraniškem gra* d u ter ji prinesel majhno, nekdaj
je rekla, v kakšno veliko, na po »< beu n»«m zbarvauo legendo m> na vztoku kupic j no kaseto iz £lo-kraji in v&e oneluovine, srebra in vojavega lesa, v
zlili
u ujeg-ovi -j. .	i
mtatv krivice. tUto umiranje, tisto kateri je hranil svoje spominke * Ujenje od mrtvih. Slikala mu j med njimi miniaturno podobo go-jt\ kako ji je njegovo pripov«do-j <pe Plojharjeve in precej slabo fo-v.411 j* povzročalo tragii-ue, vcahita tografijo havraniakega gradu. Ka
MOŠKE BOLEZNI
NE ZDRAVIM ŽENSK IN NE OTittK.
Dr. Koler najstarejši sloves*, ski sdravnik, šp«cijalist t Pitts-btirghu, ki ima 28-Ietno skusijo w sdravljanju vsah molkih bolezni
Hydrocele ali kilo zdravim t 30 urah in bres operacije.
Bolezni mehurja radi katerih nastanejo bolezni ▼ križu in hrbtu in ostale bolezni U vrste zdravim z gotovostjo.
TRGANJE,
______KRVI, BO-
LEOnnS. OTEKLINE, fiKRO-TLB IN DEUGE KOŽNE BO-UZII, ki nastanejo radi ne-tiste krvi, ozdravim v kratkem čara, da ni potrebno ležati Jaz rabim 606 in 904 za krme bo-
"Izvrševalni odbor Slov. RepiU). Združenja" je dobil več pisem od slovenskih vojnih ujetnikov v Italiji, ki prosijo za finančno pomoč in posebno še za »SLOVENSKE KNJIGE. Ločeni so, nekateri že po več let. od domovine in svojcev, v tujem kraju životarijo, kot da jih je pozabil celi svet. Od nikoder ne dobijo glasu, zato si lahko predstavljamo kako koprnijo po slovenskem čtivu.
Rojaki, ki imate kake preeitaue slovenske knjige, pošljite jih na tajnika JS. R. Z. Nič ne škodi, če je knjiga že malo zanmzana ali razcfc-frana, zapuščenim ujetnikom bo vseeno dobrodošla. Ako pa jim kdo pošlje mesto knjige kak prispevk v denarju, bodo gotovo tudi Kakšna otroka sta bila ti in iz srca hvaležni. Na vsak naein pa naj vsakdo, ki pošlje kako svoto
natančno označi v kako svrho je poslana, da ne bo zmešnjave. Vse pošiljatve naslovite na tajnika S* R. Z. Ko se nabere primerno šte-
tvoj Konstantin, pa zanimiva otroka, otroka pesnika!" Toda stekle-ničice ni izpustila, "Ne", je rekla, 'shranim jo ali pa ti jo dam nazaj ko odstranim strup iz nje."
4 * Katarina", je rekel smejoč se 4'ti mi ne zaupaš! Ti misliš, da bi bil zmožen. — Ne, ti tega ne more« misliti. Ti veš, kako se držim sedaj življenja. Ah živeti, živeti!"
In je pokleknil pred njeni nogi, jo objel krog pasu in ona se je sklonila k njemu ter mu položila obličje na glavo. Molčala sta.
Ko je prišla Suntarella v sobo je spravljal svoje spomine zopet v kaseto; one stekleniČiee, ki jo jf Katarina shranila za nedrij e, se ni spomnil, pa tudi ona ne.
Pri svojih spominih, priznanjih ln pripovedovanjih Jan Marija ni enkrat ni omenil gospe Dragopu los. Docela se je izgubila iz njegovega spomina, pregnana je bila kakor hudobna prikazen teme, ki jo je od podil angel svetlobe. Saj je vedel* sedaj Katarina za vse ik ni je bilo treba vselej iznova mučiti z um&zanostje in gnusobo one prikazni.
Vedela je, da se je bil zatekel k njej kakor v svetišče kakšnega božanstva in ko je bil, klicaje na pomoč, objel njeni koleni, takrat <NJe prihodnji*).
de, kajti "hitro, hitro mine ca v gorke ljubezni 1 Bridka solza mu mine tudi lep obraz", četudi :,iia-kane na venec. Položiti hoče na Idea noče o tem nič vedeti. Mim
mramor, pa komaj še vidi. Skr» čtn in vel se še oklepa lanski venec okoli križa____
Saj res, tudi ta venec je bil enkrat sv-.", tudi njemu je sijalo nekdaj gorko solnce, sedaj pa trohni v pozabljivost. Čemu je borna krizantema tedaj stremila k soLneu,
Čemu je cvetela? Čemu?____
Krepko potegne starček suhljad raz kamen. Njena ura je odbila umakne naj se novemu vencu, polnemu bujnega, nadepolnega življenja.
Prinese li starček venec krizan-
vilo knjig, bo izvrševalni odbor S. R. Z. skrbel, da se s posredova- tem še kdaj? Vsi se umikamo, vsi
njem italijanskega konzulata pošljejo slovenskim ujetnikom v lijo. —
Za Slovensko Re.publičansko Združenje:
Ita-
Anton J. Terbovee, tajnik.
Posebno namamlo.
Doktor Cowdriek. nojvo&l tpodoHot. Jo prfnoaol s soboj V ■trojo aa mdravljenje bolnih mot In ton. Takoj bo nUenJa. kakor ga J« aponbljal ▼ najtnQUb losa no latau nič m noovoto tn proliCe vooko bolno o oko m pusti poten pri nJem rlnvlti V Meno Je, kdo ta kako dolso ote to bobri: pridite k oo Voo
Ali imate
oil
katar?
Uradni
r e: fi
daa od 9. are zjutraj do 8. are od ft. zjntrarf do 6. popoldne; ob nedeljah od
eah* ott v iroburju, na JotrohT
kilo.
kaAoiJ* slaba irijuia. arlvotna boiosnl Cta.
Vaia
priložnost.
odevitamo!
RAZNA DEKLETA.
lil«;
d.a, miniti mora cv< t, ker s-.- n.; njem elo\ck sicer lahko na>laj«i. a ne nasiti. Zato mora rožica «»-e vesti in rasti mora sad v potu obraza v mnogih skrbeli, ki rišejo svoje črte v mlado 'ice, predno jih je človek zavedal.
t e pa čas riše svoje črte IjuJtvi. v obra<z, ni treba, da bi jih risal v srce. To naj ostane mladostno in navdušeno za vse, kar je sve-d<>, dobro in k*po. Ljudje z večno mladim srcem so pravi angeli v človeški podobi, u takega srca prihaja ljubezen do bliž:i.ie»_ra,
V razni obleki, v raznem podnebju, otroci raznih narodov, go-j voreee razne jezike — a vedno tiste Evin-e hčere. Italjanka iz Riviere na sto jem osličku, Španjol- (11-13—12)
Svojim bratom FRANKI'. MARTINU in JOHNU KLOPČTU, doma iz Cešnjic pri Minravčah na Kranjskem, s^xlaj bivajočim nekje v Clevelundu. Ohio (n:-.-slove ne vem , naznanjam, da. ako mi hoče kateri pisati naj pismo naslovi; Charles Klopeič, P. O. Sugar it c N. Mox,
ZA $1 mM X-2ARK0V SE RABI ZA PREISKAVO IN ZDRAVLJENJ!
AKO STE BOLNI«
Rada bi izvedela za naslov moje ga #vaka JANEZA BEZJAK Dama je iz Postojne na Kranjskem, priženjen v Sapjrtne St. 9, • podoinače Brajetov na Pri morskem. Torej se že vnaprej zahvalim rojakom in rosaki-njatji, če Jfcateri ve za njegov naslov in mi gp naznani, ali vi fro^i »vaki-
Stm-
• ■ ■ - .

pootlto a« natanko
fcnlin ln oko moreta oodroTOtL NJum prelokoT« ln učenih motod. katorlb oo pooluanjo v ■I otrojl, katero Jo nabral a vaob dolov ovoto, tvorijo ooJM ln aajboljtl urod v tem mootn. Tukaj morete najti mnozo fnrtndolnlb otrojo« M doootojo ovoj namen, ko tm dnvo nI toC pomogolo Jo	a. kaka Ja Vit
botaaoa; oko odranrik ne Ide, do Jo iio<1i i »IJIf. oo bodote propeMoH.	bMr
▼aa wicao adrarltl, da ate na pote boMtanJa la atalnesa adravja. Vodeča todko prtatntaneca	ako olote
aa pri nJem ln povejte n orojo boioaon privatno ln
DOCTOR COWDRICK, Specialist^
a irtuwiirHi ea a. un ciubcl da a eiilif Oi^lirfii?!!«?^«

Vv M^-------
V% v

. . _ _______ ___ J'Mr^
% v.;*"*t? — *
.if,'
J i'
le kaka
kropiti buden, atatar«, racaU^ kap« itd* all pa kadar potrebujeta ara venska, ptlva» *
prej nikjer, da todft naa aa oobo rprodoto. Upralanje ? prlhrmniU
IVAH PA/X ft 00,



Gospodična Kara
Roman is pariškega življenja. Hector Malot. — Za Glas Naroda J. T.
(Nadaljevanje). Trinajsto poglavje. MAPAMA HAUPOIS NA D£LU.
Kara ni ^isto nie lagala, ko je rekla, da se lahko* vsak hip poroči z Leonom, samo ee se hoee. — Ona je hila na najboljši poti, do svojega cilja, kajti le malo je manjkalo, da ni postal Leon njen popo-len suženj.
Kara je bila vedno pri njem. S svojo ljubkostjo in iznajdljivostjo vedno novih virov blaženosti in sreče iza je znala tako privc zati k sebi, tako da ni zahajal v nobeno družbo in da ni občeval skoraj z nobenim svojim prijateljem.
Živela sta pod eno streho ter se nista nikoli ločila. Skupaj sta zahajala v restavracijo, skupaj v gledališče in skupaj na izprehod.
Leon je prostovoljno sledil svojemu demonu, kamor ga je vodiL
Kari je sieer dopadla ta neločljivost, vendar ji pa ni zado-( stovala za bodoče načrte.
Sklenila j e, da ne sme biti vb<xločc samo njen ljubimec, j>ač pu njen zakonski mož.
Leon ni bil ljubosumen, kajti preveč se je zanesel na svojo ljubico.
Če sta bila slučajno na dirkališču in če jc sama ostala v svojen vozu. se ni popolnoma nič brigal, ako je govorila s svojimi prejšni-mi prijatelji.
Ko sta se nekega večera vrnila domov, je bila Kara tako raz-streseua in zamišljena, da jo je moral Leon nehote vprašati, kaj
ji je.	. ' . * .
Rekla je, da ni nič, toda iz njenih besed je spoznal, da laže.
Slednjič ko sta sedela tesno sklenjena na zofi, je sklenila govoriti: z
—	Ali veš, koga sem videla danes v gledališču?
—	KogaT	*	■
—	SoLzanda.
Leon je odločno zamahnil z roko, kot da bi se-čisto nič ne brigal za to. — V srcu ga je pa vseeno nekaj speklo. — Solzando je bil namreč bivši Karin ljubimec.
—	Veš, kaj mi je rekel!
—	No, kaj?	' f
—	Prosil mo je, da bi zopet postala njegova ljubica.
—	In?
—	.laz sem rekla, tla ne. — Da pod nobenim pogojem.
—	In kaj je odvrnil nato?
—	Stavil mi je precej lep predlog.
—	Kakšen predlog?
—	Vprašal me j««, če so hočem poročiti ž njim.
—	In kaj si mu odgovorila? — je vprašal Leon s tresočim glasom.
—	Rekla -m 111 mu, da si bom celo stvar še dobro premislila. — Vsekakor je boljše postati Solzandova žena ktft pa njegova ljubica. Imela bi Mjproga, zavzemala bi visoko mesto v družbi in poleg tega bi imela tudi na kupe denarja. — Seveda, brez ljubezni ni stvar veliko vredna, toda če ima žena moža, katerega ne ljubi, najde vseeno ^edno dovolj prilike, da «>r sestane z onim, ki ji jc prirastel k srcu. — Hi še v«!
—	Kaj še več?
—	( o bi jaz poročila, ž njiiu. bi so ti lahko zopet sprijaznil s svojo družino ter bi me v tem oziru popolnoma pomiril. — Koliko krat som že rekla sama pri sebi: — Leon me ne bo več dolgo ljubil. Ali ni torej boljše, da si pomagam na ta ali oni način?
—	llortenza! — je vzkliknil Leon. — Nikar ne govori tako! Ce no____
Ti bi me usmrtil kaj ne ? — Seveda, tako govorjenje j>rav dobro poznamo. Toda. da se boš prepričal, kako te ljubim, ti bom podala takoj ueovrpljiv dokaz.
Sedla je k pisalni mizi ter napisala sledeče pismo:
Moja
osebna poslanica nade.
Želim, da me pozna vaaki mat in
tens v tej dele: L, katera trpi na bclcMsi. 7elim. da me poznajo vn kot pnjstelja—da vedo kdo oem jaz'kaj sem ■toril v preteklosti in kaj delam »edaj. Moja slika vem lahko »pričuje, da »~m osivel v medicinski praksi, katero vrSim ie dolfo vrsto let; moji lasje so ^»»t sneto-beli po dolgih letih Študirania. raziakaranja in del«. Skrbno sem proučil in analiziral v* tiste stare, kronične io globoko vkor-jeninjene hotrmi. Id ae tako težko zdravijo in o katerih una mnogo drugih zdravnikov le površno znanje. Želim, da mi vsak ho-lan moiki in vsaka bolna ženska rgupa svoje teikcče in tajnosti; vsakemu bom dal polten nasvet ker želim, da sem * vsakim <kW prijatelj. Pifite po brezplačno knjižico, katero vam nudim, in £hajta mojo
ŽELODČNE BOLEZNI
obk^aletra, žolčnica, zapeka, zlata žitu, revmati-tem, katar, naduha in funkci jena Ine bolezni t-ta ae lahko vtpešno zdravijo privatno na domu in z majhnimi stroški.
Želimo, da se seznanite z našim znastvenin načinom zdravljenja na domu mnogih a'čutnih in kroničnih bolesti; tudi nalezljivih in podedovanih bolesti. Lak or nečiste krvi; slabe krvi; bolesti koze. otekle, zažgane, bolne in občutljive delove; slabe, nervozne *.r. obnemogle kondicije; pomanjkanje energije, ambicije in zaupanja: nadlogah ledvic in mehurja, ter veliko bolesti in nadlogah od katerih bolniki pogosto trpe.
Zdraviliška knjižica, katera šteje _ 96 strani, zastonj.
PiSte Se danes po to knjižico in u njej boste uaSli euoeLavna •akta v razumljivem, materinskem jeziku. Ta knjiiic« je raloga znanosti in vsebuje in.'ormacije in nasvete, ki bi jib moral znati vsak moški in vsaka ženska. Ako torej hočete znati kako bt dobili nazaj svoje staro zdravje in moč, pičite take; po to brez« platno knjižico in zvedeli boste, ka; je potrebno glede te ali one bolezni. Nepošiljajte denarja! — pošljite samo vaše ime in naslov na spodnjem kuponu. Ne troSite denarja za kaklnn ničvredna sredstva, temveč čitajte to knjiiicc. katera je kažipot k zdravja, in črpajte iz nje pravočasne nasvete in podatke. Pri tem lahko zveste, na čem vi trpite in kako se more v&ia teskoča obvladati.
Kupon za brezplačno knjižico
Zaptite vaše popolno ime in naslov, izrezi te in pošljite nam Se danes.
(i LAS NARODA. 10. J>KC. 1917. Prosim cewjeue rojake, ako kdo
DE1*AV0I,
Dr. J. Russell Price Co.
S 1150 Madison A Clinton Sts.. Cbictjo, 111. Gospodje: Prosim, pošljite mi takoj vašo zArmHko knJUHco rsrtoa] in poStnine prosto.
Stav. n «lica aH Bas
.Država.
ve za naslov MIH AETiA RA-fki delajo ua yp^du v usiijarui D ITT A. Bival je na Dearborn Proctor, Ellison & Co. v Elkland, V (.'foi«*a«ji. sedaj pa mislim,j Pa., /^služijo od pet do sedein di; je nekje v Minnesota. Ce kdo dolarjev na dan. Delo samo za ve, naj mi blagovoli naznaniti,stalie delavce. \>ra«ajte v pisur ali naj se pu ^aiu oglasi, Ler mu ni u*ujariie v Elklandu, Pa. imam n.-Kaj važnega sporočiti.}	10-15—l£>
K rank Ju rjo ve«.*. 2128 South'----------
*>1. <.'ourt. Cicero, IU.	! Pozor, rojaki v ujetništvu! iščem
(10-12—12)
Kje je 'ANA IIABICH.' Dom« je i/. Besniee pri Litiji na Dolenji škrat. Pred 4. leti sem se sestal / njo v La Salle, 111. Ona je sedaj oiaožetu. pa ne vem za nje priimek. Ako kdo izmed rojakov ve. naj mi naznani, ;*li naj sc pa sama oglasi svojemu bratu: Antona Habicli. 4955 Pearl Street. Denver, Colo, i 10-12—12)
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Ti lin i m srcem naznani jam prijateljem hi znancem po Ameriki, j:'a je m^sKiniljena smrt pretrgala nit življenja mojemu preljubemu sinu
PAVLU ABRAM.
l nji-1 je dne '.i. decembra olj 12. uri opoldne. Zjutraj je *ei v šolo trav Ln vesel, opoidne so mi ga že mrtvega prenesli domov.
Rojen je bil 28. junija 1911. Spadal jc k dvem društvom, in si« er S. p. 1). sv. Barbare in S. S. P. Z. Pogreb se je vršil 5. decembra ob 10. dopoldne s sv. mašo za-dusiiieo. Pokopali smo »a na katoliško pokopališča na Castle Suennon.
Sr«I-no zalivalo izrekam gospodu -Jožefu Bogolin iu njegovi sonro-iri iz Spri n j.' Garden Ave.. Pittsburgh, Pa., za krasni vence in cvetlice, kakor tudi gospodu Fh»-
t ijanu Debeluh iu njegovi soprogi iz Brmightona. Pa., za krasuti venec: lepa hvala tudi a sem ti ^ 11' u. ki so se pogreba vdoležilL
1'oeivaj v mini v hladni zemlji, neporabljeni Pavel!
Žalujoči ostali: Jožef in Frančiška Abraau, staxisi.
Prank, Albert, Ema in RozaUja,
otroci.
Brought on, Pa., box 17-{.
Iščem JOII>"A ROŽANC, podo-mace. J OŽEFOVOA iz Marti-njaka pri Cerknici ua Notranjskem. Ce kdo ve za njegov naslov, naj mi ga javi, če pa sam bere ta oglas, naj se mi oglasi. Frajik Rožanc, R. 4, Albia Iowa.	(8-11—12)
HARMONIKE
Pozor, rojaki v ujetništvu! Iščem svoje tri brate: FRANCETA. ANTONA in JANEZA STAKE. Doma so lz Doba pri Domiala.li na Gorenjskem. Janez je. bil ujet v Karpatih iu zdaj ne vem nič o njem. Fraaiee se je iiaha-j:il na tirolski fronti in Anton je bil post a je vod je na žandar-l meriji v lx>žu. Morda, kdo iz-!
mod rojakov v kakem ujetui-^	_
štvu ve za katerega izmed ino-
jih bratov, ga prosim, da mi ^^ 1kakrSnekoli.	J"
.. .	. . popravljam jhj najnižjih cenah, a delo
naznani, ah naj se pa sami ja- trpežno in rešljivo, v popravo za-
Vijo. — Mrs. Mary Prelovšek! nesljivo vsakdo pošlje, ker sem že nad 'rojena Stare), ol8 E. St.JtS let tukaj* v tem poslu in sedaj v New York City, 1". S. America.' sv«>jem lastnem domu. v popravo vza-
( 10-12_1*>'i	! mem kranjske kakor vse druge harmev
" nike ter računam po delu kakoršoe ktlo zahteva, brez nadaljnih vpraSanj.
JOHN WENZEL, 1917 East 62nd St. Cleveland, Ohio.
Dr.LORENZ.
Jaz sem edini slovensko govoreči šperialist moških bolezni Pittsburjrliu. Pa.
POZOR ROJAKI
1'radne ure: dnevno od i>. dopoldne do 8. ure zvečer. V petkih od 9. dopoldne do 2. popoL V nedeljo od 10 dop. do popoL DR. LORENZ, specialist molkih bolezni. 644 Penn Ave. H. nadst. na ulico, Pittsburgh, Pa. ttiBIBBITOMBfBag^^
Rojaki naročajte se na "Glas Naro. da** največji slovenski dnevnik v Združenih državah.

CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLO VENI C PUBLISHING COMPANY
| S25 Cortiandt St*	New York, N. Y* jjj
Moj dratri SSolzando: — Jaz sem vaš predlog prav dobro premislila iu si štejem
\ čant, da meMako visoko cenite ---toda moje srce ni več
moje. — Pamet, prrmeteuost. iu sebičnost morajo molčati, ker ljubim iu ker >em ljubljena.
Jaz buui vedno vaša prijateljica, toda nikdar več kol vaša prijateljica.
Kara.
Pismo je dala prebrati Leonu, položila je v zalepko ter pozvonila. — PriAla je Luiza ter trs odnesla na pošto.
Zatem je zopet sedla k Leonu ter smeje nadaljevala :
—	Torej moj gospod in zapovednik, ali ste zda i* zadovoljni ? _
Jaz sem zdaj najbolj srečna ženska.
—	Zakaj T
—	Ker mi je napravil fck>lzaudo žcnidbeiio ponudbo iu ker si bil >*led tega ti jezen. — Ti bi me ubil kaj ue, če bi postala njegova že-n*- — Smrti se ne bojim, toda veseli me, ker je tvoja ljubezen tako velika in brezmejna.
Leon je bil odslej vedno bolj prepričan o Karini ljubezni. — Ker so se pa tski poskusi vedno ponavljali, ji je bil vedno bolj vdan.
Ona je pa vedno in sicer skrivaj zasledovala svoj načrt. _ Njen
cilj je. bil ovenčati svoje napore in svoje delovanje z ženit vi jo. J	POUČNE KNJIGE:
Gospod Byasson ter gospod in gospa Haupois so kmalo izprevi- j Almov uemško-angl. tolmač vezan —.50 1 deli, da si "vlačuga" prizadeva postati zo|>et poštena in da se veti- Domači zdravnik v hrvatskem tio tesnejše oklepa Leona.
Ko jima je pa Byasson povedal, da zahteva Kara za Leona mi-Ijon frankov, sta postala razburjena, pričela sta se jeziti ter škle- __ _____________
nila slednjič uporabiti zadnje sredstvo, >amo da remits Leon ar iz Ka-j PopobJuauk o čebelarstvu, vez. $1.00 Newyorske, božične, velikonočne
j uuh rok.	i - — -
Hkleuili puklieati policijo na pomoč.
ttya*Non je poznal višjega policijskega uradnika te je nekoč od vedel Haupoisa k njemu.
NONTečm oče jc )K>vedal uraduiku vse kar je vedel, ter izrazil u-|>ai)jc, da se Ksra in I*on ne boste nikdar poročil«.
—	Skakaj bi se nc poročila! — je vprašal polkrijski uradnik.
—	To je pod častjo in ugledom mojega sina.
—	Got.po^, vi ste v resnici zelo »rečni, ker ue poznate prevar I ,V*HM in I"amberKar življenja. - Mo i^olicijski uradniki imamo pa z drugačnimi »tvarmij opravka. -- \ sled tega ne moremo trditi, da je na svetu kaj nemo-' siov. novele in pove*« Ifoie. — je mogoče, če se resnici zaslepljena strast.	i Sodjalisem
—	Toda strast in neumnost nista še enainista stvar. — Moj sin>So'-"iia,rui demokracija jc naprimer strasten, nikakor pa ni noree.	* j Trt«* us in t r tore j*
—	"i imate prav. — Noree ne ve. kaj dela, strasten človek pa«^ T™'^* , -l« . , , v	i	.	. ' W||tl sloven^kt^ansleski tolmaC
v«, — Noree dela, ne da bi mislil na konec, strasten žlovek ima pa 7rujlu
:-------« ---» OČmL	j
U om svojega prijatelja JOSIPA /ORZIT. Pred tremi mesec: sva bila skupaj v Kinzui, Pu.. 7.<laj pa ne vem, kje se nahaja. Prosim, da se mi oglasi, ali pa ako kdo ve za njegov naslov, da ga mi naznani. — Math. Po-všeč, Box 21, Bracken ridge. Pa. (10-12—12)
svoje tri brate JANEZA, PE-T1LV in FRANCA VRB AS. Doma s«> iz Jarš pri Domžalah. Janez je v ujetništvu ua Ruskem, v Lipov ki. Saratovska guberni-ja. Od tu je poslal zadnjič pred Worn pismo in poizaieje ue vam nič o njem. Druga dva brata sta bila na italMnski fronti. Kdor izmeti rojakov kaj ve o njih, naj mi poroča, ali naj se pa sami oglasijo svoji sestri: Marv 1'rbas, sedaj ouiožena Judež, Ten Eyek St., Brooklyn, N. V., U. i>. America.
(3-11—12)
SLOVENCI v Piltsbtirghn, pa., in okolici!
STATE DEPARTMENT OF
LABOR BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION ščiti naseljence in jim pomaga. Splošni nasveti, pojasnila in pomoč zastonj. V vseh jezikih. Pojasnila. kako postati državljan in o državljanskih pravicah. Pridite ali pišite! Newyoriki urad: 230 Fifth Ave. Urad v Buffalo: 704 D. S. Morgan Buildrn*.
Rojaki naročajte se na "Glas Naroda". največji slovenski dnevnik v Zdro-ienib državah.
Vsi oni, ki dobe od vojnih oblasti posebne knjiiiee, da točno odgovore na stavljena vprašanja in ne vedo, kako izpolniti, se z&mo-rejo obrniti na mene in jaz jim bom to napravil. Vaak mora priti osebno. L ez dan sem v svojem uradu od 8. ure zjutraj do 5. ure zvečer, 117 BlakeweOl Building, vogal Diamond in Grant St.; zvečer od 7. do 9. ure zvečer pa lahko pridete v moje stanovanje: 702 Cedar Av., North Side, Pittas-burgh (Allegheny). Jamčim za točno delo. Kosto Unkovich, javni notar,
117 Blakewell Bldg., Cor. Diamond & Grant Sts., \ (22-11—10-12) Pittsburgh. Pa.
SPODAJ OMENJENI K0JAXI IN ROJAKINJE.
kateri imajo v rokah naša potrdila ca denarne noiiljatva. a številka mi. hakor bo označene pod imenom, naj blagovolijo naznaniti prav komogoče svoj natančen naslov radi važno sadova. !>isma katera jan« jim podali, ao ae nam povrnila.
Tvrdka Frank
NaJnspsAneJe aaaOo aa tonska las«, aa-
kor tudi mm. moSk* torke ln brado. Od tort mašila sr&stejo v «tth tednih krasni
ffoatl ta dold laaJ« lutkar t odi--rV~
krasni brki ln brada ln m bodo odpadali
in aalTsll. tUvmi tlzem, koatlbol aU trfk-
nje t rokah, aocah ln v kri tu. v eotelh dneh popolnoma aadravtaa. rana. mi bule. turo. krasto In aviate, potne noga. kurja ofiaaa. ozeblin* ▼ par dnerlto popolnoma odstranim. Kdor M moje sdravlla
Fi«te takol po conlk. U n take] eaatoaj.
^Knuml Sepal KOLIOAR M
JAKOB WAH0X0, 6702 Bonn* Am. dtvalaa
NAENANILa
Cenjenim rojakom v Coloradi naznanjamo, da jih bo ▼ kratkem obiskal nai zastopnik
No. 329639	330395	No. 38C843
Bartol J.	Kaatelie John	d« ne h Math
No. 3307St	No. 4470S	No. 260622
Bear Dan		Resman Prank
No. 260638	Kovač Frank	No. 44296
Beljan Ana	No. 260641	8amide Frank
No. 319997	Kozel Loub	No. 330721
Besen* May Vine	No. 323307	Sinčič John
No. 330062	Lenariič Josa-j	No. 830762
Bobič Vajo No. 260583	No. 44555	Spanifek Rosi
Božičkovič Djuro	Meden John	No. 328894
No. 260581 Braun Mary No. 260643	No. 331014 Merktm Anton No. 331355	8tarievi<5 Johan' No. 331010 Tehler Anna No. 328896
Dolar Valentin	Mikolich John	Turk Chaxlea
No. 330086	No. 323252.	No. 380851
GrguriS Blai	Oawald Lake	Turk Ivan
No. 260578	No. 260632	No. 260647
Gilbert Giuseppe	Oewald Joe	Turk Jernej
No. 323085	No. 360621	No. 829741
jeziku, vezan Hitil račun ar (neiuško-angl.)
vezan Poljedelstvo
^"ojna na Balkanu 13 zve z. Zgodovina e. kr. pešpulka M. 17 s slikami
_ w Življenje na avstrijskem dvoru j ali smrt eesarjeviča Rudolfa
—^0
RAZGLEDNICE:
Sadjereja v pogovorih Scblnpffov uemško-slov. slovar
ZABAVNE IN BAZNE DRUGE KNJIGE:
UitmuturiD	—
I Ml 7. orožjem Me*ija - rvezka Odkritje Auierikr
—JS5 in novoletne komad po ducat
j Albtun mesta New York s kras-l nlnii slikami
ZEMLJEVIDI:
?—HQ < Avpfroltalijanska vojna mai*a —.«0 Avstro-o^rskl, veliki vezan		—.15
		— .50
$1.00 Celi svet mali		—.10
-—.35	Celi «-et veliki	
—.30	Evrope vezan	
—.50	Vojna stenska mapa	S3.00
—^0	Vojni atla«	—.23
¥—J5	Zemljevidi: Ala, Ariz.. Colo,	
—AO	Cal. Itd. po	—.25
—JS0	Združenih držav mali	—.10
—JO	Združenih drža v veliki	—.25
$2.00	Združenih držav stenska mapa.	
—JO	na drugi strani pa celi svet	$3.00
—.25
k! ja pooblaifon prejemati nnroi-Glaa Naroda" fe udajatl tozadevna potrdila. On je prsdlalf ie vačkznt prepolovi drieT«, t|
NaroČilom Je
I **
prilaUtt denarno vradnflRThodist Je prt vnel
—
MODERNO UREJENA
Tiskarna Glas Naroda
TISKOVINI IZVSiUJE PO NIZKIH
e * ft
OKLO OKUSNO. .
i A d
EEVRiUJS PREVODI « DBUO£ JEZIKI.
t « r
(JNUSKO ORGANIZIRANJU
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI L T. D.
m naroČILA POAjri nai
Slcveeic Publishing Go.,
Twrfc, S
.......kf