Stew. 87. šfe^Iika 1 ©la. ¥ LjubHani, ^ petek 11. mala 1923. Paltalna pavsalfrana. —.........«■ Leto I. #9$TI MAWeM BÄaBm.ii§ ■-‘ihaja trsak dan sltilral, izvzemšl pondeüke. Mesežna rtarsirana: v tjubljanl Din 10*—, po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 20' i Uredništvo: Wolfcva ulica št 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novostl-LJubijana“. Upravništvo: Marijin trg št 8. — Telefon št 44. Oglasi po tarifu. Sprejemajo se le do 15. ure. Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. Račun pri poštnem č?k. uradu št 13.238. Pred novo konstelacijo Evrope? V času» ko se žurnalistika evropskih 'narodov intenzivno bavi z nemško-francoskim konfliktom in njegovimi izgledi, sta dva politična dogodka simptomatičnega pomena: potovanje francoskega maršala Focha v Varšavo in Prago» ter obisk angleške kraljevske j dvojice v Rimu. Maršala Focha slavijo i v Varšavi in Pragi po vsej pravici kot i velikega zmagovalca nad barbarskim pangermanizmom. Toda zdi se, da najpopularnejši vojak francoske armade ni šel iskat slave malih slovanskih narodov, marveč praktičnih formul za razplet sedanje evropske konstelacije» Da tudi potovanje kralja Jurija in njegove soproge ni popolnoma nepolitična zadeva, nam potrjuje brzojavka, ki jo je poslal angleški zunanji minister lord Curzon italijanski vladi. Izkušeni vodja angleške zunanje politike obžaluje, da mu ni bilo mogoče spremljati kraljevske dvojice ter sodelovati pri manifestacijah za solidarnost zaveznikov... Bliža se čas, ko izgublja teza o britanski indiferentnosti napram kontinentalnim vprašanjem in zadevam vso svojo veljavo. Obe potovanji sta značilni, saj mora biti vsakomur jasno, da gre v evropski politiki sedaj za dve tendenci: ali Francija kot absolutna gospodarica nad kontinentom ali pa bo morala odstopiti del svojega upliva Angliji in s tem seveda anglosaškemu plemenu. Italija je tu samo sredstvo v svrho dosege namena. Nova konstelacija evropskih sil se pojavlja V jedva vidnih konturah. Francija s svojo večalimanj in-trasingentno politiko se trudi na vse mogoče načine, da bi si zaslgurala simpatije in pomoč nasledstvenih in razširjenih držav. Skeptično stališče Anglije v vprašanju nemških reparacij Je delalo v Parizu dovolj preglavice, v Berlinu pa se je dalje časa vzdrževalo mnenje, da bo anglosaško pleme »interveniralo« v korist Nemčije proti Franciji. Slednje se ni zgodilo. Velika Britanija nima nobenih razlogov, motiti Francijo v svojem početju. Narobe pa je Francija imela veliko interesa na tem, da odvrne angleško pozornost od kontinentalnih problemov na orijent-sko vprašanje. V tej smeri se Je gibala francoska politika prav vidno že na prvi lausannski konferenci, a sedaj jo očito nadaljuje v drugem dejanju turške komedije. Anglija je dolgo čakala. Kakor kažejo vsa znamenja, namerava spremeniti svojo politiko v tem pravcu, da bo posvetila evropskim vprašanjem kljub vsej preobloženosti s svojimi lastnimi težavami mnogo več pozornosti. Doživeli bomo v kratkem času igrokaz tihe, a tembolj vztrajne rivalitete med Anglijo in Francijo. Potovanje angleške kraljevske dvojice nam kaže, da ie z angleške strani podeljena Italiji žeto važna vloga. To, kar je pisalo ofici-Jelno glasilo angleških konzervativcev, »Morning Post«, v prilog Italiji, češ, da gro za »očuvanje kulture« pred neko dozdevno »balkanizacijo« tega dela Evrope, je navaden manever. Angliji gre ■j’ v,- s* kot protiutež proti Franciji pridobi drugo najmočnešo zavezniško silo na kontinentu. Rim bi postal v novi konstelaciji nekaka ekspozitura zunanjega urada v Londonu. Kdor opazuje politične dogodke s kritičnim očesom, mora priznati, da sestavljajo Angleži točne račune. Konzervativci so imeli dovolj časa, opazovati vpliv francoske separacijske politike na razvoj evropskega položaja. Za aktivni nastop se bo Anglija najbrže odločila šele takrat, ko bo situacija dozorela. Ne pozabljajmo, da je na svetu ni blizu sile, ki bi znala voditi tako trezno preračunjeno bi uspehov sigurno politiko, kakor Anglija. ^ tem pa ne zaaostaia Pariz prav ^5 za Londonom. Morda se razlikujeta raktika Francije in Anglije v danem slu-ć n £?tovo pa je, da duhoviti juristi aa yuai dOrsayu marsikaterokrat pre* kosu° trezne računarje v Foreign Office. \ politiki se marsikaj ponavlja» Pred vojno, in sicer L 1914 se je mudil g. Poincare v Petrogradu. V istem času je potoval po evropskih prestolnicah tudi angleški krali Edvard. Bližnia bodočnost bo pokazala, koliko je vplivalo potovanje sedanjega kralja Jurija V bodoči konstelaciji je eno gotovo •’ do politične kooperacije med Anglijo in Rusijo ne more priti. V istem razmerju, V katerem klüejo angleške simpatije za Vlada In Radičev blok. VLADA IN RADIČEV BLOK. B e o g ra d, 10. maja. (B) Včeraj popoldne je bila pri predsedniku vlade Pašiču konferenca ministrov, katere so se udeležili ministri Lfuba Jovanovič, Vujičič, Trlfkovič, Trifunovič in dr. Ninčtč. Na tej seji se je tudi pokrenilo vprašanje o stališču vlade do Radičevega bloka, vendar pa se ni nič pozitivnega sklenilo, ker je bila konferenca zgolj informativnega značaja. Po tej konferenci je šel ob pol šestih popoldne predsednik vlade Pašič na dvor in je poročal Nj. VeL kralju o političnem položaju. Beograd, 10. maja. (B) Začasni predsednik narodne skupščine dr. Peleš je sprejel danes nekaj novinarjev in jih je obvestil o delovanju parlamenta in verifikacijskega odbora. Dr. Peleš je pozval vse parlamentarne klube, naj določijo svoje delegate za medparlamentarno konferenco, ki se otvori dne 18. t. m. v Pragi. Naši delegafje, in sicer šest po številu, odpotujejo iz Beograda 16. t. m. zvečer, da dospejo pravočasno v Prago. Dr. Peleš je rekel tudi danes, da listi niso pravilno prinesli njegovega porazgovora s so-trudnikom Ckvaričevega »Beograd-skega Dnevnika«. On je v porazgo-voru s tem novinarjem le dejal, da ne obstoja nikak sporazum med radikali m Radičem. O protokolu pa sploh ni bilo mogoče govoriti, ker njegova vsebina ni znana dr. Pelešu. Beograd, 10. maja. (Z) »P o-1J tika« prinaša: Q. Pašič je prepustil včerajšnji dan članom kabineta, da delajo na zakonih, ki jih je treba predložiti narodni skupščini. Zaradi tega ni bila sklicana seja, četudi se je naglašalo, da se mora vprašanje redukcije uradništva smatrati kot jako nujno. Načrt o redukciji uradnikov, ki ga je izdelal ekonom-sko-finančni komite, bo vlada šele danes začela pretresati. Tekom dneva Je g. Pašič konferiral z nekaterimi ministri, ud pol sestih je mi g. Pašič na dvoru, da obvesti kralja o situaciji. Sinoči Je bila kratka seja ministrskega sveta, ki so se je udeležili gg. Pašič, Ljuba Jovanovič, Marko Trifkov’č, Trifunovič, Perič in Vujičič. Odločalo se je o raznih resortnih vprašanjih ter se je premo-trivala politična situacija v zvezi z delom verifikacijskega odbora. Tekom današnjega dne Je g. Pašič kon- feriral z g. Gjuričičem, predsednikom verifikacijskega odbora. SEJA MINISTRSKEGA SVETA. Beograd, 10. maja. (B) Danes popoldne je imel ministrski svet sejo, na kateri je razpravljal o zadevi naše svobodne cone v solunskem pristanišču. Na dnevnem redu je bilo tudi poročilo o delovanju verifikacijskega odbora, vojni minister general Pešič pa je sprožil debato o svojem načrtu zakona o ustrojstvu vojske. POTOVANJE STOJANA PROT1ĆA. Beograd, 10. maja. (B) G. Stojan Protič, čigar zdravsteno stanje se je zadnje dni precej zboljšalo, odpotuje te dni, najbrže v pondeljek, v Crikvenico v svrho nadaljnjega lečenja. »UŽALJENI« DEMOKRATI. Beograd, 10. maja. (Z) »Politika« poroča: Demokrati smatrajo, da so radikali pustili vse ozire in so šli preko vseh zakonskih predpisov, o čemer najbolje priča njihovo delo v verifikacijskem odboru. Po njih prepričanju radikali še vedno z vsemi silami delajo na to, da napravijo čim več škode demokratom, medtem pa podpirajo Džemijet in vse druge elemente, kateri niso z ničemer dokazali, da bi jim bilo kaj do naše države. Demokrati so silno ogorčeni ter ni izključeno, da zapuste skupščino, če jim radikali razveljavijo mandate v Crnigori. Demokratski poslanski klub je za pojutrišnjem sklical sejo, na kateri se bo sklepalo o nadaljnjem postopanju demokratov. MEDPARLAMENTARNA KONFERENCA V PRAGI. Beograd, 10. maja. (B) Včeraj je jugoslovenski klub določil kot svojega zastopnika na medparlamentarni konferenci v Pragi poslanca Antona Sušnika, muslimani pa poslanca Lihabaliča. Demokrati so že prej določili poslanca Miloša Sav-čiča in Stevana Kalenberja, vendar pa so, kakor se sedaj doznava iz njihovih krogov, to svojo odločitev razveljavili. Najbrže bosta določena kot delegata demokratskega kluba poslanca Večeslav Wilder in Sveta Gjorgjevič. Radikali še niso določili svojih zastopnikov. Naša cona v Solunu. Beograd, 10. maja. (B) Grški zunanji minister Alexandris je dospel včeraj v Beograd, kjer se je mudil en dan. Svoje bivanje v naši prestolici bo porabil za to, da podpiše konvencijo med našo državo in Grčijo o nevtralnem pasu v solunskem pristanišču. Neresnična alarmantno vest. Beograd, 10. maja. (B) Ministrstvo za notranje zadeve objavlja: Neki beograjski list je prinesel v svoji številki z dne 9. t. m. na prvi strani alarmantno vest, da je 500 bolgarskih četašev vpadlo v srez Bosiljgrad v vranjskem okrožju, da so se morale naše obmejne posadke umakniti, ker so bile prešibke in da naše prebivalstvo beži v notranjost dežele. Ministrstvo za notranje posle je uvedlo preiskavo, kaj je na stvari, in je dognalo, da je vsa ta vest neresnična, ker se niti v srezu bosiljgradskem niti ob bolgarski meji sploh ni zadnje dni nikjer kršila meja s strani bolgarskih četašev in da torej ni povoda za kako vznemir-ianje. Nova konstelacij evropskih velesil. Beograd, 10. maja. (B) »Preporod« javlja iz Budimpešte: Vsi madžarski listi pišejo prav obširno o posetu angleške kraljeve dvojice v Rimu in zatrjujejo, da se je pojavi! razkol v veliki antanti: Anglija in Italija sta se postavili na eno stran. Francija in mala antanta pa na drugo. Nemčijo, pojema na drugi strani svoje-časni londonski optimizem glede sovjetske Rusije. Glavni činitelji nove konstelacije bodo brezdvomno London, Pariz, Rim in za centralno Evropo — Praga. Ce pride v dolglednem času do tega, da se slika politične Evrope spreroe-oi. moramo imeti kot člani Male antante pripravljeno svojo koncepcijo. Anglija je že parkrat zavzela proti nam nekoliko neprijazno stališče. Ne oziraje se na tirjatve neplačanih obresti nekih predvojnih dolgov, je Anglija — in sicer brez pravega povoda — pokazala, da ji frankofilski značaj naše zunanje politike ne ugaja. Ona ne vidi, da dolgujemo Franciji zelo veliko. Naša zunanja politika ne bo ustvarjala nobenih nesoglasij med zavezniki Naravno je, da mora biti ta politika lojalna na vse strani Kar imata London in Pariz med seboj, naj poravnata po svoje, ne da bi morali srednjeevropski narodi plačevati poravnalne stroške. Kar se pa tiče Italije, si mora biti tudi ona dosledno na jasnem, da se nismo voljni spuščati v nikake avanture. Reparacijsko politiko Francije podpiramo že radi tega, ker nam tako veleva lastni interes. Propast Francije bi pomenila zmago germanskega plemena nad pravom in humaniteto. Čimbolj se bodo utrjevale vezi med Londonom in Rimom, tembolj moramo z naše strani uveravati Francijo o naši zvestobi. Anglija si je izbrala za svojo kontinentalno politiko zelo slabo torišče. Ce podpiramo Francijo, le ne ’zdajamo Anglije. Ustvariti je treba ravnotežje med Londonom in Parizom. Državam, ki so včlanjene v Mali antanti Je dodeljena naloga; da pripomorejo k temu ravnotežju brez vsakih komplikacij. Angleški In Italijanski odgovor ^ Nemčiji. London, 9. maja. (Br.) V angleških diplomatskih krogih se potrjuje, da bosta angleški in italijanski odgovor na nemške predloge poslana vsak posebej, da pa bosta imela oba identičen smisel. Angleški odgovor bo precej kratek in bo jasno izrazil, da so nemški pogoji nesprejemljivi in bo da! natančno razumeti Reichu, da bi bilo dobro, če bi se poslali novi predlogi, ki bi se dali sprejeti, Ni še gotovo, ali se bo besedilo angleškega odgovora objavilo, potem ko bo odposlano v Berlin. Angleško javno mnenje je zelo rezervirano glede nesporazuma med zavezniki radi odpošiljatve skupnega odgovora. Celo časopisi, od katerih se je pričakovala ostra kritika samostojnega nastopa posameznih zaveznikov, so se Izrazili zelo zmerno in so mnenja, da bi morala angleška vlada v svojem odgovoru točno razjasniti, da Nemčija nikakor ne sme upati na prelom med zavezniki in zahtevati od nje, naj stavi sprejemljive predloge. Pariz, 10. maja. (K) Kakor doznava »Petit Parisien«, bi morebiten poskus Anglije in Italije naj se v svrho rešitve poruhrskega spora in ureditve vprašanja reparacij skliče posebna konferenca, katere naj bi se udeležile tudi Zedinjene države se- vernoameriške» naletel na odpor Francije in Belgije. Pariz, 10. maja. (K) »Petit Parisien« poroča iz Londona: Angleški odgovor na nemško noto v zadevi plačevanja vojne odškodnine bo precej odločno naglašal, da so nemški predlogi nezadostni in da se nikakor ne morejo sprejeti kot podlaga za kakršnekoli resne porazgovore. Izražal bo nado Velike Britanije, da bo Nemčija uvidela potrebo, da takoj Iz-premeni svoje predloge in izdela nove, ki bi omogočili začetek pogajanj in ki bi mogli dovesti do končne ureditve vprašanje reparacij in do obnovitve miru in stabilizacije Evrope. Najbrže bo angleški odgovor tudi naglašal, da ni kljubovalni ton nemške note času primeren in opozoril na to, da sta bili Francija in Belgija popolnoma upravičeni, da sta odklonili nemške predloge. Vendar pa se bo angleška nota vzdržala vsakega namiga vanja na opazke berlinskih predlogov glede Poruhrja. Berlin, 10. maja. (K) Nemške diplomatske misije v inozemstvu so dobile nalog, naj izroče onim tujim vladam, ki niso udeležene pri zasedbi Poruhrja, noto, v kateri protestira Nemčija proti obsodbi v Kruppovem procesu. Parlamentarni položaj v Bolgarski. Beograd, 10. maja. (Z) »Politika« javlja iz Sofije: Poslanci opozi-cijonalnega bloka in komunistične organizacije so sklenile, da bodo bojkotirale sobranje, ter izjavljajo, da ne bodo parlamentarne večine Stam-bolijskega priznale za legalno. Ta odločitev, da ne pridejo v sobranje, ni še končnoveljavna, ni pa nemogoča. Da bi že vnaprej obvestila opozicijo, da ne pripusti takega bojkota parlamentarnega dela, je vlada sinoči razglasila, da bo od sobranja zahtevala razveljavljenje mandatov vseh onih poslancev, ki ne pridejo na delo v sobranje. V tem slučaju bodo pozvani v sobranje njihovi namestniki. Ce pa tudi oni ne bodo hoteli delati, razpiše vlada nove volitve v onih okrožjih in srezih, v katerih so bili ti poslanci izvoljeni. Če pride do naknadnih volitev v okrožjih in srezih, katerih poslanci ne priznajo legalnosti parlamentarne večine Stambolijske-ga, mislijo, da bo vlada dobila tudi te opozicijonalne mandate in da bo tako v narodnem predstavništvu opozicija popolnoma izginila. Sport. Nogometne tekme v Ljubljani. Ilirija : Athletik Sportklub Celovec 2:01:0. Že odpovedana tekma s celovškimi Atletiki se je vsled nenadnega prihoda istih le vršila. Celovški Atletiki so moštvo, ki po svoji kvaliteti komaj znatno nadkriljuje ljubljanski II. razred. V celokupnem moštvu, ki goji še prav primitiven nogomet, je tehnično in taktično slabo, sta dobra edino levi branilec in Pa vratar. Najslabša med slabimi pa je napadalna vrsta. Želeli bi, da sličnih moštev, ki nam ne morejo nuditi nekaj športno vrednega, naši klubi ne kličejo več v Ljubljano. Ilirija nas je s svojo igro napram temu šibkemu nasprotniku zelo razočarala. V napadu sta bili dobri edino obe krili Vidmajer in Zupanč'č. Notranji trije, osobito pa Oman, se je povsem zatajil. V krilski vrsti s Lađotom Zupaničem kot srednjim krilcem so bili morda vsi posamezniki kolikor toliko dobri ali kot celota niso odgovarjali. V obrambi je še celo vedno zanesljivi Beltram parkrat odpovedal, da pri tem o Pretnarju sploh ne govorimo. Dober pa je bil vratar Soklič, akoravno je večkrat s svojimi prekratkimi streli izpred vrat šel nasprotniku preveč na roko. Tekma se je začela v prav živahnem tekanju, Ilirija je prešla takoj v napad in premoč ali slab triio, osobito Oman zastrelja iz najsiguruejših pozicij. Iz offzide dosežejo gosti gol, ki ga sodnik ne prizna. Ob evidentni premoči Ilirije doseše Učak v 43 minuti prvi gol- V začetku druge polovice ista slika. V 11. minuti napravi Učak 2. gol ali vsak nadaljen uspeh, kljub trajnim napadom, izostane, kajti poleg nezmožnosti naših napadalcev so gostje večmo svojih moči potegnili v obrambo in s tem precej zabarikadirali svoja vrata. Proti koncu je Ilirija v tempu precej popustila in gostje so se večkrat pokazali pred ilirijanskimi vrati. Sodnik gospod Betetto dober. Publike malo, M. K. Slovan : Jadran 1:1 (1:1) Prvenstvena tekma med navedenima kluboma je bila Igrana v izredno lepem in živahnem tempu, ter bila od začetka pa do konca zanimiva in napeta. Ob rahli premoči Slovana doseže Jadran iz 11 metrovke vodstvo. Slovan nato še vztrajneje napada in doseže po Kiapaleku zelo lep gol in s tem izravnavo. V drugem polčasu se napadi menjajo sem in tja ali brez vsakršnih zgo-ditkov, Proti koncu šele poostri Jadran tempo, ter vehementno napada ali vsled žilave obrambe Slovana ne more na rezu’tatu nič več spremeniti Sodnik g. Hus ni bil povsem na višini. LASK : Svoboda 2 : 1. Prvenstvena tekma, v kateri pa je Lask, ki je sicer igral s par rezervami naprarb igri, ki jo je provedel, nezasluženo zmagal. Ob večji odločnosti napadalne vrste Svobode bi rezultat izgledaj povsem drugače. Primorje : Hermes. Prvenstvena tekma med navedenima I. razrednima tekmecema se vrši v nedeljo ob 17. uri na igrišču Primorja. Ob 15. uri 30 minut prv. tekma obeh rezerv. NOGOMETNA TEKMA V MAGREBU. Zagreb, 10. maja. (Z) Pri današnji nogometni tekmi med Grad-janskim in Concordijo je zmagal prvi z 2 :1. Nogometna tekma med Penkalo in Tipografijo je odnesla zmago Penkala s 4 : L Današnle prireditve. Drama: »Idijot«. Red E. Opera: »Janko in Metka«. Red A. Kino Matica: »Maciste in kaznjenik«. Kino Ideal: »Med razbojniki in divjimi zvermi«. Kino Tivoli: »Bodi moja ženica« — Max Linder. V Mariboru: Narodno gledišče: Zaprto. C------------------------------------ Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Prochazku na Jurčičevem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Jošt v so. Šiški Celovška c. »JUTRANJE NOVOSTI.« __________•.} ; Štev. 37. ofran 2. Razsovor s finančnim ministrom. Finan&ü minister g. dr. Stojadi-nović je sprejel te dni urednika »Jugo-slovenskega Lloyda« ter mu odgovoril na nekatera aktualna vprašanja. Vprašanje: »Vaš pravec, gospod mi. ntster, se najbrže v novi vladi nikakor ne bo izpremenil?c — »Nikakor ne, toda jaz mislim, da bo pridobil na stabilnosti, ker je imela prejšnja vlada izvršiti samo volitve In druge stvari, ter se vsled tega ni mogla v toliki meri baviti s finančnimi in gospodarskimi vprašanji. Sedanja vlada je medtem stabilna in homogena, zato hočem posvetiti finančnim in gospodarskim vprašanjem vso svojo pozornost in skrb. Prvi dve najvažnejši stvari, ki jih moram izvesti in z vsemi silami forsirati, sta proračun in novi davčni zakoni. Oboje se pripravlja na veliko. Posebno se forsira davčna osnova, ki je bila izdelana že za časa mojega prednika v posebni strokovni komisiji in ki se sedaj samo izpopolnjuje in redigira.« Vprašanje: »V pogledu Vaše politike napram Narodni banki ni pričakovati torej nobenih sprememb? A vsi naši gospodarski krogi se pritožujejo nad pomanjkanjem plačilnih sredstev, pomanjkanjem ter odtegnitvijo kreditov, kar jim onemogoča delo. Ali se res ne bi moglo temu odpomagati z izdajo večjega kontingenta bankovcev v promet?« »To nazlranje gospodarskih krogov je popolnoma krivo. Z inflacijo se nikakor ne bi doseglo ono, kar mislijo in želijo gospodarski krogi. Inflacija bi dovedla do ponovnega razvrednotenja naše valute, ker ona je pravzaprav cir-culus vitiosus. Potrebna bi bila potem zopetna in še večja emisija bankovcev, la tako bi šlo vedno bolj navzdol. V ostalem — je naglaSfd g. minister — zahtevati od mere ali od narodne banke, da se izvede inflacija, bi pomenilo, Pozvati me, da kršim zakon. Narodna banka ima v zakonu natančno odrejeno: toliko in toliko bankovcev sme napram metalni podlagi izdati, a ona je to pooblastilo že izrabila. Breko zakona ne morem jaz in ne banka. Tisti, ki mislijo, da je inflacija potrebna, naj pravilnim potom zahtevajo spremembo zakona o Narodni banki, v kolikor se tiče spremembe relacije. V razpravi bo vsaka stranka obrazložila svoje razloge in tedaj se bo videlo, čegavi argumenti da so jačji. Kar se pa mene tiče, vam lahko rečem že sedaj, da se bom boril odločno proti taki spremembi zakona, ker sem globoko uverjen, da se z inflacijsko politiko ne bi doseglo tega, za čemur težimo, a to je ozdravljenje naše valute.« Vprašanje: »Torej ne deflacijska la ne inflacijska politika?« — »Da, tako je. Naša valuta se bo popravila, ker se mora popraviti, a s tej dejstvom preneha potreba deflacije in inflacije. Da se bo valuta res popravila, govori za to več povoljnih momentov: sklenjena posojila v Franciji in Švici, uravnoteženje proračuna, povoljna trgovska bilanca; statistika našega izvoza izkazuje n. pr. v mesecu januarju t. 1. vzporedno napram istemu mesecu porast za preko 30 odstotkov in to ne samo glede vrednosti, marveč tudi glede množine izvoženga blaga. Nadaljni meseci bodo dali še povcljnej-še rezultate. K vsemu temu so izgledi na bodočo žetev — po sedanjem stanju — naravnost izvrstni Vprašanje: Gospod minister, končno še malo in diskretno vprašanje, tiče se afere liacker in Kraus. V časopisih je bilo te dni čitati, da se bo pod-vzela akcija, da se znana obsodba razveljavi. — Na to vam morem odgovoriti le na kratko: kar sem podpisal, pri tem ostanem. Meni je zelo žal, da je do te afere sploh moglo priti, ker nbija naš ugled, a sedaj, ko je že tu, naj krivci trpijo zasluženo kazen. Trgovce, ki so se takrat pregrešili vsled veljavnih odredb morda v sili razmer, še nekoliko razumem, nikakor pa onih, ki so čisto Iz Špekulativnih namenov Izvajali te transakcije. Zato sem poslednje kaznoval strožje od prvih. Naše obrtno-nadaSfevalne šole. (Dopis iz Maribora.) Tudi prt nas se Je s koncem aprila zaključilo šolsko leto na obrtno-nadaljevalnih šolah. To sicer ni tako važno, ker se vrši povsod, važno pa je, kako se vrši pri nas zaključek. Vsled agilnosti In umevanja velikega pomena obrtno-nadaljevaluih šol po našem »Slovenskem obrtnem društvu«, se vsako leto vrši zaključek prav slo- • vesno. Priredi se razstava risb In pismenih izdelkov učencev in učenk, ter se zbero ob določeni uri v dotični dvorani vsi učenci in učenke z učiteljstvom in celokupnim odborom obrtnega društva vred, ter se ob navzočnosti zastopnikov drugih oblasti in mnogih mojstrov, zaključi šolsko leto kar naj-slovesneje. Pri tej priliki se v primernih govorih povdarja velik pomen obrtništva, zlasti njegove nadaljne izobrazbe, ter se pohvali najboljše učen- Umorjenka. Nekdanji glasitelj francoskega simbolizma, kateremu pa je že davno pokazal hrbet, je tudi sam plodovit in spreten pisatelj. Letos je obelodanil roman L’ Assassinče (Flummarion): Ljubosumen mož napol zadavi svojo ženo in ves iz sebe zbeži. Žrtev pa okreva In bedno živi, dokler ji zgovoren beseda-velj ne dokaže, da ljubosumnost in ljubezen pomenita dvoje. Torej ni bilo ljubezni v onih dveh krepkih zakonskih rokah, ki bi jo bili kmalu zadušili?... »Za-davljenka« hoče to preiskusiti in gre z novim prijateljem, a čez kratko ima sama vzroka za ljubosumnje. Ker je preslabotna, da bi še ona zadavila novega lahkomišljenega ljubimca, gre v pustiv, t. j. nazaj k prvemu možu, ki ga je pravočasno našla. To je roman podrobne psihologije, vendar verjetne, kar je glavno. Evo nekaj drobtin: Ako vržete kamenček v vodo, nastane gibanje, kl vrvrä iz globočine ta površje; po malem pa voda spet zadobl svoje ravnovesje, se pomiri, privzame obliko svojih bregov in zrcalno vedrino, kjer odseva nebo, sinje ali ne.^ Duša Marije Ane je vnovič jasna in odprta nebesnim odbleskom. Ali če hočeš spoznati dušo, Jo moraš opazovati v njenih različnih trenutkih, ki ne zavisč od nje, ampak so slučajni, in videti, v katerih hipih je najbolj prostosrčna in prirodna. Da bi bilo to v miru najlaže? Ne: posamezne duše imajo resnico svoje narave In svojo neprisiljenost v zmešnjavi ali celo v nesreči; one, ki imajo svojo istinitost v pokoju, so prelestne, pa redkej-fe, nego si mislimo. Podobno nasmešek n pristoji vsem obličjem; večina se ! pa jo zgolj smejat! aU plakati. * Cesar ne ve, pa ugane; in kaj bi neki človek vedel, če si ne bi upal ničesar UMBUtiti? ce in učenke, ki dobijo za to posebne nagrade v obliki hranilnih knjižic, ali pa tudi z obleko. Te nagrade jim da obrtno društvo. Tak postopek le velikega vzgojnega pomena pri obrtnem naraščaju in ima je gotovo velik učinek. Le žal je, da velika podjetja ne kažejo toliko zmisla za vzgojo zelo zmožnega kvalificiranega delavstva, kakor pa obrtno društvo, v katerem je včlanjenih večina malih obrtnikov, ki se morajo še boriti za eksistenco. Ti obrtniki preskrbijo nagrade svojim najboljšim učencem, med tem, ko se velika industrija ne zmeni za to in morajo njeni najboljši učenci oditi praznih rok in z nekim gnevom v srcu iz dvorane. Morda že tu poženejo v mladi duši prve kali mržnje in principi-jelnega nasprotstva do velekapitala in njegove brezobzirnosti. Žalost ima takšno pronikljivost, kakršne nima veselost. Veselost je na površini; In treba Je nekoliko žalosti, pa naj sl bi ji bil ljubček vzrok, da gre ljubav na dno srca in se ondi razširi Še na ta način gre kriva usoda semtertja slabim ljubimcem na roko. * Ljubim vas! On to pravi kot samo po sebi umevno; in nobeden njiju tega več ne poudarja : to je nevarnost razvidnosti, človek pride do tega, da več ne pazi na to. Med drugim sta imela zaljubljenca tudi to zabavo, da sta bila vselej ob istem trenutku iste misli. Vsakokrat sta na to opozorila, nasprotnih slučajev pa si nista marala beležiti: takisto sta prihranila svoji prepazijivi lahkovernosti razočaranje. »Hotel sem to povedati...« ali »na to sem mislil...« so bile njune najljubše besede in za nežno radost, da čutita izbrano soglasje svojih duš, sta se odrekla nepredvidenim pomenkom: ta nepremišljenost Je v početku ljubezni najbolj srčkana. Ima pa za učinek, ki M Ml stoprav po daljšem času zoprn, več molčanja, nego ga pripušča Hebe* tanje nepreudamih ljudi Prevel A, D. — Petrovič Peter — Ploha. Vesela va-Ska igra v treh dejanjih. Ljubljana 1923. Zbirka »Oder« 4. zv. Založila Tiskovna zadruga v Ljubljani. Cena s poštnino vred Din 11.50. Razni gledališki odri po deželi bodo z veseljem sprejeli novo Izišlo Petrovičevo dramo Ploho, ki se je letos z velikim uspehom vprlzoriia v ljubljanskem gledališču, pa je pripravna tudi za odre po deželi. — St 30 »Gledališkega lista» prinaša zanimiv članek dr. Fr. M. o novi Foerster-jevj operi in članek režiserja g. Šesta o »Kar hočete« ter kot umetniško prilogo »liko g. M. Šimenca, tenorja naše opere. AH ste obnovili naročnino za jutranje Novost? 1 Ta umesten postopek zaključka se vrši vsako leto in se je vršil tudi letos. Razstava risb in pismenih izdelkov je bila prav čedna in je pokazala, da je med našim obrtnim naraščajem razmeroma mnogo prav lepih talentov, katerih čaka lepa bodočnost, če bodo šli pod spretno roko učitelja in uvidevnega mojstra po začrtani poti naprej. Pri razstavi malokdo pomisli, kolike truda in vztrajnosti je bilo treba tekom leta od učencev In učiteljstva, da so se dosegli taki uspehi Pouk na obrt-no-nadaljevalnih šolah je bil že od nekdaj silno naporen. Treba je bilo od nekdaj močnih živcev in trdne volje od strani učiteljstva, da }c moglo vladati in obvladati tako različen materijal in doseči vsaj nekaj uspehov. Težka borba z disciplino je trajala od začetka pa do konca leta. V prejšnjih časih le nemško učiteljstvo vzdrževalo disciplino s pomočjo policije. Na vsaki šoli, kjer se je vršil obrtno nadaljevalni pouk sta bila dva stražnika v tem času na razpolago. — Tako je bilo preje. Sedaj pa se vrši pouk brez pomoči policije in se dosezajo neprimerno boljši uspehi. Tudi glede discipline in posebnih pritožb. V tem se vidi lep kos dela našega učiteljstva, ki je prevzelo obrtno-nadaljevalno šolo uničeno in se je k drugim naravnim težkočam pridružilo vrhu vsega še to, da so kazali vajenci posebna prva leta pri nas še več odpora, ker je bilo učiteljstvo slovensko, vajenci pa vzgojeni v nemškem nacijonalnem duhu. Danes se pri nas razpravlja o vprašanju naše industrije, o kvalificiranem delavstvu, ki igrata v naši državi že sedaj važno vlogo in jo bosta še bolj v bližnji bodočnosti. Resnična je trditev, da naša industrija neobhodno potrebuje dobrega domačega kvalificiranega delavstva. Še-le takrat se bo otresla tujega vpliva in po industrijah bo zavel drugi našemu narodu in državi prijaznejši duh, kakor pa veje žal sedaj. Kvalificirani delavec in pa dober obrtnik se pa zamoreta vzgajati le v dobrih obrtnih šolah. Zato je treba te šole obdržati in jih izpopolniti, da bodo vršile in dosezale svojo nemalo nalogo. Šole so se vzdrževale do sedaj le s pomočjo države. Ona je prispevala — ali bi bila vsaj morala prispevati — dve tretjini za vzdrževanje. Le ena tretjina je prišla na domače faktorje. Ker se pa država bori z denarnimi kalamitetaml kakor tudi domači dotični faktorji, so te važne šole visele, zlasti zadnje leto, med življnjem in smrtjo. Izmed 54 obrt-nonadaljevalnih šol, jih je moralo ostati zaprtih vsled pomanjkanja denarnih sredstev celih 12. Trdi se celo, da se v državni proračun za 1. 1923/24 sploh ni sprejela nobena postavka za vzdrževanje teh šol, ki so za naš nadaljni razvoj na polju obrti in industrije neobhodno potrebne tudi iz državnih ozirov. Temu je morda krivo tudi to, da v Srbiji ne poznajo te vrste šol in nimajo umevanja za nje. Zanesljivo pričakujemo, da merodajni krogi raztolmačijo neobhodno potrebnost teh postavk v proračunu, in da store vse potrebne korake za ugodno rešitev tega za nas in državo samo važnega vprašanja. Anton Cehov: V hotelu. Preložil S. K. »Poslušajte, ljubi gospod!« je sikaje in vsa rdeča napadla najemnica sobe št 47 polkovnikovka Našatyrina svojega gospodarja. »Ali mi dajte drugo sobo, ali bom pa kar šla iz vašega prekletega hotela. To je pravo peklo! Za božjo voljo, jaz imam vendar odraščene hčere, tu se pa noč in dan slišijo same nesramnosti! Ali je to čemu podobno? Noč in dan! Včasih take bije, kakor kakšen voznik, da človeka kar ušesa bole! Samo to je še dobro, da moje uboge hčerke nič ne razumejo, sicer bi morala ž njimi bežati na ulico... Pravkar nekaj govori! Le poslušajte!« »Ampak, prijateljček, jaz vem še lepšo,« se je oglasil hripav bas iz sosedne sobe. Saj se spominjaš poročnika Družkova? No, prav čisto tisti Družkov je nekoč sunil na biljardu rumenega v kot in je kot po navadi saj veš, nogo visoko iztegnil... Kar se je zaslišalo: »rrresk!« Izprva so mislili da je raztrgal sukno na biljardu; ko so pa pogledali, prijateljček, so videli da ima Zedinjene države na vseh šivih! Tako visoko je iztegnil falot da ni niti en šiv ostal cel... Ha-ha-ha! la dame so bile zraven... med njimi žena te-le mevže... podporočnika Okurina. Okarin je poslal k Družkovu sekundanta, Družkov pa, ne bodi len, pravi... ha-ha-ha... pravi: »Kaj bo pošiljal k meni h krojaču naj pošlje, ki mi je napravil take hlače. Saj je vendar on krivi« Ha-faa. ha... Ha-ha-ha!« Lila in Mila, polkovnikovi hčerki, sta sedeli pri oknu in si s pestmi podpirali svoja debela üca. Poveslü sta vele oči, vzkipeli in zardefl »Ali ste sedaj čuli?« Je nadaljevala Našatyrina in se obrnila k gospodarju. po va&an oi to nič?. Gospod, jaz sem „Narodova tfankaršja. Nedavno /e pisal »Slovenski Narod«, da bi ga najbolj veselila koalicija radika-lov-demokratov. Ko se je videlo, da iz tega • ne bo nič, se je pričel veseliti uradniške vlade in celo diktature. Ko je pa prišla radikalna vlada, je vesel tudi nje. On je podoben tistemu »veselemu pastirju«, ki neprestano s pevanjeai in vriskanjem »dolini glasno razodev?« radost, ki mu polni srce, če tudi na.epa samo zmečkan krompir in mu grešna koža odseva skozi luknje hlač. »Narod« je vesel »samoradikalne vlade«, ker ve, da bo delala po njegovih željah. A kakšne so te njegove želje? REVIZIJA USTAVE. Radikalna stranka bo pripravljala revizijo ustave, ki se bo odločila s prihodnjimi volitvami. To revizijo bo pripravljala na ta način, da bo »opozlcijonalnemu bloku ponudila nepristransko državno upravo in čas, da se izpametuje«. Sploh, da bo postopala po načinih »zapadne demokracije«. Revizijo bo »neodoljivo Izzval moment«, da se bo v Vidovdansko ustavo zaneslo »opredeljeno število oblastnega prebivalstva«. — Stališče radikalne stranke v vprašanju revizije ustave je znano. Ce se bo to vprašanje kdaj stavilo na dnevni red, se bo stavilo najbrže iz povsem drugih razlogov, kakor jih predstavlja »Narod«. KAKŠNA JE RADIKALNA STRANKA. O radikalni stranki, ki jo »Narod« z veseljem pozdravlja in od katere pričakuje zelo mnogo koristnega delovanja, ima isti »Narod« zelo zelo slabo mišljenje. Vodi jo težnja po samovladi in po partizanstvu«. — »Volilno-borbeni način radikalne stranke ni povsem čeden.« ZAKAJ NISO HOTELI RADIKALCI KOALICIJE Z DEMOKRATI? Za vsakega človeka, ki je zasledoval razvoj krize, je to popolnoma jasno. Radikalci so hoteli koalicijo na podlagi sedanjega stanja (status quo nune), demokrati so jo hoteli na podlagi stanja, kakor je bilo pred volitvami (status quo an te). Morda bi se potom dolgotrajnih pogajanj dosegel sporazum med obema, toda radikalci niso hoteli takih pogajanj. Demokratske zahteve so bile zanje dokaz, da demokrati nimajo dobre volje za sporazum in pri vsaki priliki bi prišli s kakšno novo zahtevo, za katero bi bilo potreba novih pogajanj. Bilo bi, kakor pri poprejšnji koaliciji, kjer ni bilo nikdar prave sloge in ni šlo naprej nobeno delo. Skupščina mora pa hitro in dobro delati, da se popravi uprava, sklenejo najpotrebnejši zakoni in zajezi splošna nezadovoljnost. To je enostavni razlog, da nb prišlo do koalicije. »Narod« tolmači pa čisto drugače. On pravi, da so radikalci odklonili koalicijo samo radi Pribičeviča, njegovih metod in njegove politike. — Radi Pribičeviča bi bilo morebiti prišlo do koalicije, toda mnogo težje je z raznimi drugimi gospođi iz demokratskega tabora: z Davidovičem, Pečičem, Veljkovičem, Agatonovičem itd. JEDRO SEPARATISTIČNEGA VPRAŠANJA. »Narod« pravi, da je srbsko-hrvatski spor ustvarila »nasilna, po pristnih budimpeštanskih in dunajskih vzorcih postopajoča politika Svetozarja Pribičeviča, ki se le posluževala v prvi vrsti nasilnosti, žandarmerije, strahovlade In, ki je nezmotljivo, trmoglavo in nestrpno odklanjala vsako trezno in koncilijantno besedo.« — Ne pripisujmo Svetozarju večjega pomena, kot ga ima! Radič je bil, ko Svetozar še ni pomenil ničesar v kraljevini SHS in bo ostal tudi še naprej, ko je Svetozar stopil v ozadje. Federalizem je pokret, katerega Svetozar ne bi bil mogel ustvariti, pa naj bi delal še tako velike napake! To je zgodovinski produkt, ki ni odvisen od enega samega človeka. — Neumestno je, da tudi »Narod« tako poudarja »nasilnosti, strahovlado« itd. Slednjič bo tuji svet res mislil, da se pri nas vrši neke vrste maronitsko klanje. Radič se bo lahko skliceval na članke »Slovenskega Naroda«. »NARODOV« NASVET OPOZICIJI »Narod« svetuje opozioijonalccrnu bloku (hrvatsko - klerikalno-nris!Ihanskemu), »naj se poboljša in omogoči blFnji uspeh«. Nekaj mesecev naj se drži lojalno proti radikalni stranki, proti upravi in proti državi Če se bo nekaj mesecev lepo obnašal, bodo radikalci ž njim »sklenili sporazum«. — Opozicija naj se torej poboljša, kot poreden otrok, radikalci ji bodo pa potem odpustili njene mladostne nerodnosti — pa bo državna kriza rešena! »Narod« ne vidi torej nobenih stvarnih vzrokov krize. Samo porednost in trma. Ako hoče »Narod« res delati za sporazum, naj pomaga iskati one srednje črte, na kateri bi se mogli razgovarjatl Če jo najde, blagor mu! ZUNANJA POLITIKA. »V zunanji politiki bo radikalna stranka izvedla ureditev reškega vprašanja« — piše »Narod«. — Reševala bo istočasno še mnogo drugih stvari, ki so za državo ve-like. važnosti. Imamo tud! solunsko vprašanje, zbližanje z Bolgari, razmere do Madžarov, do Avstrije, Mala Antanta. Narodna radikalna stranka bo v tem oziru delala mnogo več, kot pa misli »Narod«. »PRIDOBIVATI SRCA.« »Slovenski Narod« piše, da bo glavna naloga radikalne stranke sedaj, da pridobiva srca — »ne za stranke, temveč za državo«. — Ta beseda je tako lepa, kakor če bi se brala v litanijah, toda v politiki ne vemo, kaj bi pravzaprav ž njo počeli. Politika ni delo srca, ampak delo razuma in energije. Narodna radikalna stranka ne more iti na lov za srci, ona more Izvajati to, kar ji narekuje njena politična logika. Kdor bo prišel do prepričanja, da je to prav, on se ji bo pridružil, kdor bo pro-tivnega mnenja, on pojde druga pota. Od radikalcev se ne more zahtevati, da bi sedaj razgalili srce pred onimi, ki niso doslej v svojem političnem postopanju razodevali prav nobenega srca. S srcem je mogoča, pridobiti dekle, a ne političnega nasprotnika. ODGOVORNOST RADIKALNE STRANKE. »Slovenski Narod« se je postavil ▼ ulogo preroka Jeremija in pridiguje Narodni radikalni stranki. Urediti mora državo, narediti sporazum z vsemi, rešiti vsa pereča gospodarska vprašanja. — Narodni ra. dikalni . stranki so te pridige nepotrebne, ker se je svojih nalog zavedala od nekdaj, Ce ni mogla izvršiti, kar je bilo potrebno, je vzrok samo v tem, da ni imela zadostne moči. Ako bi bil »Slovenski Narod« namesto, da daje lekcije, po svoje nekoliko pripomogel, da bi bila prišla do večje moči bi storil mnogo bolje. Toda on ni storil ničesar in zato tudi nima nobene pravice, da daje pridige. »NAROD« OBETA POMOÖ. »Narod« obeta, da bo podprl vlado ž »vso energijo«. — To bi nas veselilo tem bolj, ker doslej nismo pri njem opažali prav nobene energije. — Obenem pa obeta, da bo dal vladi neke svoje »naloge tu smernice«. Ta obljuba je popolnoma prazna, ker Narodna radikalna stranka Ima že svoje »naloge in smernice«, ter jih ni treba šele Iskati pri »Narodu«. »Smernice« bi lahko »Narod« dobil pri radikalci stranki, ne pa obratno. Ker torej »Narodove« smernico in naloge odklanjamo, najbrže tudi ne bomo deležni njegove najenergičnejše podpore. Organizacija NRS. — Trbovlje. V nedeljo, dne 23. maja se vrši ob 4. uri popoldne v gostilni Volker ustanovni občni zbor NRS s sledečim dnevnim redom: 1. Pozdrav in poročilo predsedstva. 2. Tajniško poročilo. 3. Slučajnosti Pozivljejo se vsi člani NRS, da se gotovo udeleže občnega zbora. — Pripravljalni odbor. polkovnikova soproga! Moj mož je vojni načelnik! Jaz si ne dovoljujem tega, da bi govoril kakšen voznik take nesramnosti malone v moji navzočnosti!« >MiIostiva, on ni voznik, ampak štabni kapitan Kikin... Plemenitaš...« »Ce se je kljub svojemu plemiškemu pokoljenju tako daleč izpozabil, da govori kot kakšni voznik, potem zasluži še večjega zaničevanja. Z eno besedo, ne pomišljajte se, ampak blagovolite ukreniti potrebne korake!« »Toda, milostiva, kaj morem jaz storiti? Saj se ne pritožujete samo vi, vsi se pritožujejo — kaj naj ž njim počnem? Človek pride k njemu in ga začne zmerjati: »Hanibal Ivanič! Za božjo voljo! Sram vas bodi!« On pa začne takoj groziti s pestmi in začne: »Pojdi se solit!« in drugo. Brez vsake olike! Zjutraj se zbudi pa gre po hodniku — oprostite — v samih spodnjih hlačah. Včasih pa vzame samokres in strelja v steno, kakor da bi bil pijan. Podnevi ga žre, ponoči pa kvartopiri... Za kartami pride pa tepež... Saj me je že pred najemniki srami« »Zakaj pa ne odpoveste temu nepridipravu?« »Kje ga more pošten kristjan vreči Iz stanovanja! Že tri mesece nazaj mi je dolžan; saj že ne prosim več denarja, ampak da bi bil samo toliko prijazen, da bi pobral šila in kopita in šel... Sodnik je odredil, da mora iz stanovanja, on pa kar na apeladjsko, na kasacijsko, ir. tako se vleče... Nesrečo imamo, konec besedi! Moj Bog, pa kakšen človek vam je on! Mlad, lep, nadarjen... Kadar ni Pijan, bi moral Iskati boljšega človeka od njega. Zadnjič je bil trezen in je cel dan pisal pisma staršem.« »Ubogi starši!« je vzdihnila polkovnikovka. »Prav res ubogi! Mar je prijetno imeti takega lenuha za sina? Zmerjajo ga, iz stanovanj ga mečejo na cesto; nJ ga dneva, da ne M imel pravde zaradi škandalov. Hudo je!« »Uboga, nesrečna njegova žena!« jo vzdihnila polkovnikovka. »Milostiva, on ni oženjen. Kaj šfrl Samo glava bi še bila cela — Boga j« treba za to zahvaliti...« Polkovnikovka je začela hoditi iz kota v kot. »Pravite, da ni oženjen?« je vprašala. »Ni ne, milostiva.« Polkovnikovka je zopet začela hoditi iz kota v kot in se pomišljevatL »Hm!... Ni oženjen...« je Izprego-vorila v dvomih. »Hm!... Ltia in Mila. nikar ne sedita pri oknu, tam vleč®! škoda 1 Še mladenič, pa je tako daleč zašel! In zakaj? Manjka mu dobrih Hudi ki bi nanj vplivali Manjka mu matere, ki bi,.. Ni oženjen? No, vidite.., tako je... Prosim, bodite tako prijazni,« je pomislila polkovnica in rekla z mehkim glasom: »Stopite k njemu in ga prosite v mojem imena, na j... naj se vzdrži tistih izrazov... Recite: Polkovnica NaSatyrina vas Je prosila... S hčerkami, recite, stanuje v sobi št. 47... pripeljala se je s svojega Posestva...« »Prosim!« »Torej, da boste vedeli; Polkovnica s hčerkami. Naj se vsaj pride opravičil Mi smo po obedu vedno doma. Ah, Mila, zapri okno!« »Ah, mama, čemu ste si nakopali tn barabo?« 1® zat®Knjeno ovorila Lila, ko je gospodar odšel. 0 pravega ste povabili! Pijanca, , Janca, capina!« »Ah, ne pravi mi, ma chčre! Vedv» /mirom tako pravita, toda... sedita tu! Kaj pa? Naj bo, kakršen hoče, ampak zaničevati ga vendar ni treba... Vsaka stvar ima svoj dober namen. Kdo ve?« je vzdihnila polkovnica in v skrbeh ogledovala hčerki: »Morda tiči tu vajin* sreča. Oblecita m za vsak ttačad..«« Štev. 87. »JUTRANJE NOVOSTI.« Stran 3. ©n©¥iie si©¥@sfi — Udeležba pri pogrebu jndenburžkih žrfev. Da se omogoči kolikor mogoče častna in mnogobrojna udeležba ljudstva Pri pogrebu judenburških žrtev, bo odbor skušal od železniških uprav izposlovati Vozne olajšave. V svrho kontrole je potrebno, da ima odbor pravočasno prijavljena imena vseh onih, ki se nameravajo udeležiti pogreba v Ljubljani in ki žele uživati vozne olajšave. Zlasti pozivamo društva In korporacije, da s svojo mnogoštevilno prisotnostjo pri pogrebu povečajo veličastnost dni prevoza in pokopa in na ta način dokažejo, da se klanjajo duhu žrtev ca našo svobodo. Prosimo, da ona društva )n korporacije po deželi, ki se nameravajo pogreba udeležiti, to odboru (na naslov dr. Tone Jamar, Prešernova ul. 5) prijavijo in navedejo število onih svojih članov, ki žele Imeti vorne olajšave. V prijavi naj bo tudi Izjavljeno, ali In kakšna bo udeležba v slučaju, da vozne olajšave ne bi bile priznane. Prevoz se izvrši vsekako v mesecu maju. Podrobnosti se objavijo naknadno. Odbor za prenos leta 1918 vsled upora v Judenburgu po prekem sodu ustreljenih vojakov bivšega 17. pp. v Ljubljani — Seja ljubljanskega občinskega sveta ■ se vrši danes, v petek zvečer ob 6. uri. — Orožne vaje učiteljev. Na posredovanje prosvetnega ministra je izdal vojni minister odlok, da smejo učitelji odslužiti dvomesečne orožne vaje tekom počitnic. — Reforma ministrstva za prosveto. »Politika« poroča: Po odobritvi proračuna za ministrstvo prosvete se bo v najkrajšem času izvršila znatna reforma tega ministrstva: celo ministrstvo bo razdeljeno v dva velika, odseka: administrativno direkcijo in direkcijo za pouk. Z novim proračunom se bodo postavili v ministrstvu prosvete r \ -renti za posamezne pokrajine, ki bodo (odi sami iz teh pokrajin. Proračun sam doso .;a za to teto vsoto 350 milijonov dina jov proti 246 milijonov dinarjev za preteklo leto. — Ureditev poštnega avtomobilnega prometa. Ministrstvo za pošto in brzojav jpripravtl» pravilnik in navodilo za ureditev poštnega avtomobilnega prometa, ki bo obenem služil za prevoz potnikov. Pravilnik bo tprejet v soglasju s finančnim ministrstvom in glavno kontrolo. — Udruženje vojvodinskih umetnikov. V Subotici se je osnovalo udruženje voj-.vodinsklh umetnikov. Udruženje ima namen j razširjati smisel za umetnost, kakor tudi podpir&tl siromašne umetnike. Za častnega predsednika le Izvoljen veliki župan Pleti- — Invalidski kongres. Dne 27. t. m. se Vrši v Splitu kongres invalidov iz cele države. Na kongresu bo izvojen nov odbor b» bodo razpravljali o stališču napram novemu načrtu invalidskega zakona. — Nov humoristični Ust. V Vukovarju prične v kratkem izhajati humoristični ilu-strovanl Hst »Kišobran«. List bo Izhajal dvakrat na mesec. — Delovanja »Schulverelna«. Znano nemško društvo »Schulverein« je te dni razposlalo na vse nemške občine okrožnico * pozivom za prostovoljne prispevke za Zgradbo novih obmejnih šol, ki naj preprečijo »prodiranje« tujih narodnosti na nemško ozemlje. V pretečenem letu je zgradilo društvo svojo šol« v LJubelu za 70 mllijo-r~Y Za šolsko poslopje v Soboti, ki bi morala pripasti nam, je zbranih 50 mililo-E* se bo zgradilo na mestu, gor Je prišlo do spopada med nemškimi 51 ,Na?rt Predvideva na-jtajtae štiri šole, ki se bodo zgradile ob naši Prtood češkoslovaških dijakov v Jugoslavijo. Iz Beograda nam poročajo, da B?.čitrlicah obiskali številni češko-aiovaškl dijaki našo državo, da se pobližje spoznajo z našimi razmerami ter zaintere-«trajo tudi naše dijake, da obiščejo Češkoslovaško. —j 7" đVetl ^hov okoli sveta. V naši redakciji sta se zglasila včeraj dva Čeha, «potujeta okoli sveta. Q. j0e Charlie Bro- PMaJ\e J* Joe Hosman, zasebnik Iz Prage. Na težavno pot sta se on. Sala 1*. maja 1922. Krenila stV z motornim jtolesom Iz Prage v Berlin, odtod v Kopenhagen, potem pa na Norveško in Švedsko Obiskala sta Holandsko, Belgijo, Francijo ta Švico. Iz Švice sta šla peš na Češko, da J* Poslovita, preden zapustita Evropo. 18 «jometrov sta že prehodila, a čaka ju f^.^allnjlh 75-80 tisoč kilometrov. Iz jÜTifSf, kr0,leta P1^ rr.stu* Potem peš v Riviero do Marseille. Preko Gibraltarja potujeta čez severno iÄ P?Vtd- v Arabijo. Nato ju vodi v Ind,io iD Vzhodno Azijo. 4 tudi Alasko ter Severno in J^I10 Amerik0. Potnika sta krepke konsti-tucije taje upati, T Beogradu. Bcograjsk H'k11 P02'°db'0 2 neko nem JlflO firmo slede dobave sedmih ur. ki bi $< postavile na riekaterlti k,,,,,, mesta Po!ebni kÄÄ'’kÄvb” — Čevlje kupujte od domačih tovarn tvrdke Peter Kozina & Ko-, z znamko Peko, ker so Isti priznano najboljši in najce-nejšl. Glavna zaloga na drobno in debelo v I4ubljanl Breg 20 in Aleksandrova cesta L Druifta hišnih posestnikov. Ljubljana, 10. maja. Danes sta se vršila dva redna občna zbora In sicer dopoldne v veliki unionski dvorani občni zbor Društva hišnih posestnikov . v Ljubljani popoldne pa v restavracijskih prostorih občni zbor pokojninske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo. Dopoldanski občni zbor, ki je kljub vabljivemu jutranjemu vremenu napolnil dvorano, je otvoril predsednik g. Frelih s primernim nagovorom. Pozdravil je došle goste, predvsem odposlanca društva kuče-vlastnikov in zemljeposjednikov Iz Zagreba gg. polk. Cačkoviča in ravn. Vala, dalje zastopnike gg. Radiča In Tancerja Iz Jesenic, g. Porubskija iz Kočevja ta gg. Ulrika in Poliča iz Maribora. Brzojavno je pozdravil zborovalce predsednik beograjskega društva g. Stojanovič. Društvo, ki šteje 1183 članov in članic, je Imelo tekom leta obilno in važnega posla, pri čemer omenja posebno Intervencije, razprave, uloge in ukrepe društva glede davkov o prirastku in za nezazidane parcele v mestu, glede vodarine, gostaščine, kanalske pristojbine, dimnikarskih del, hišno najemninskega davka, odprave plačilnih nalogov, jamstva glede zavarovanja osobito pa hud boj za uvedbo pravnoveljavnega hišnega reda. Glede politike je izjavil predsednik, da je društvo nepolitično, da pa bo treba v javnem življenju vpoštevatl v prvi vrsti tiste, ki se brigajo za nas, to pa radi tega, ker smo vedno navezani trkati na razna vrata raznih uradov. Zborovalce je nato pozdravil zagrebški zastopnik g. C a č k o v 1Ć, ki je poudarjal, da so pritegnili v Zagrebu k društvu hišnih posestnikov tudi posestnike zemljišč v svrho močnejše falange, kar priporoča tudi Ljubljani. Kar se tiče notranjega dela, opozarja na skupno delo in da se mora gledati na to, da se stanovanjski pravilnik, ki nikakor ne odgovarja socijalnim in gospodarskim težnjam ukine še pred 1. januarjem, ker bi se drugače podaljšal zopet za celo vrsto let. G. Stare je razpravljal o raznih pritožbah strank. Bridko se pritožuje glede neplačevanja najemnine. Tri glavne nadloge ima hišni posestnik, stanovanjski urad, ki mu pošilja v stanovanje kogar hoče, najemnika, ki mu dela škodo, ki jo potem večkrat ne plača in odrejenega dimnikarja. G. Frelih je nadalje poročal o tolmačenju stan. zakona in pravilnika, o pravicah glede podelitve stanovanj in o veliki krivici glede taks, kolkov in pa stanovanjskih tabel. Vlad. svet. Požar se zavaruje proti temu, da se posega sedaj ne samo v hišo, marveč celo v zasebno stanovanje gospodarja in navede par drastičnih sučajev. Na predlog ge. Sternove so morale zapustiti dvorano tri osebe, ki niso posestniki. Dr. Regali je pozival sporazumno z g. Cačkovičem, da se ustvari takojšen afront proti stan. pravilniku, ki nima že danes več eksistenčne pravice. Tajnik g. Pirc je poudarjal pred vsem, da ne bo prej konca spornih in osovraženih paragrafov, dokler ne bo zgrajenih dosti hiš, vsled česar se mora povsod in na vse načine pospeševati akcija za nove zgradbe. V tem smislu predloži resolucijo, v kateri pozdravlja stanovanjsko akcijo glede grad-be novih hiš, s čemer bi bilo vsem pomagano. Pri tem pa naj pomagajo država, občina, vojaške oblasti in pa osobito obsežnejši in bogati najemniki. Blagajniško poročilo, katero Je podal g. U r b a n i č, izkazuje letnega prebitka 2227 Din 43 p in pa 6877 Din 43 p društvenega premoženja. V novi odbor so bili izvoljeni predsednik g. Iv. Frelih, odborniki ggl. Stare Fr., dr. Regalli Jos-, Pirc J., Kregar A. K., Adamič Ant., U r b a n 1 č Jos., Gjud AL kanonik Sušnik, Kmetec Sim., Hrovatin M. in Borštnar Fr. (Šiška). Pregledniki računov Vodnik AL K a d i v c Antonija in dr. Požar. — Končno je povdarjal g. Frelih, da se mora društvo odločno pridružiti akciji za odstranitev municijskih skladišč na ljubljanskem polju in je bilo določeno, da se pošlje k velikemu županu in vojaškim oblastim deputacija predsedstva v spremstvu gg. Urbanca in Krisperja. — Omenil je še, da se vrši mednarodni kongres hišnih posestnikov letos v Švici in se ga bo udeležila tudi Jugoslavija. — S krepkim pozivom na skupno delo je zaključil dopoldansko zborovanje in povabil navzoče na popoldansko zborovanje pokrajinske zveze. * Fotwldne se je vršil L občni zbor Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov za Slovenijo, katerega so se udeležili sledeči delegatje: Ljubljana: predsednik in člani odbora ljubljanskega društva in okoličani, dalje iz Maribora: g. Murko, Studenci: gg. Ulrich, Polič, iz Celja g. Rebek, iz Trbovelj g. Omerza, z Jesenic gg. Rabič in Tomce, in iz Novega mesta g. Malovič. Prisotna sta bila tudi zgoraj omenjena zastopnika iz Zagreba. Predsednik g. Frelih je pozdravil došle delegate ter prešel takoj na dnevni red. Orisal je živahno delo Zveze ter poudarjal njeno strokovno važnost. — Blagajniško poročilo, poroča blag. g. Urbanlč, izkazuje 17.934 Din 20 p dohodkov in 17.663 Din 76 p Izdatkov, torej 370 Din 44 p prebitka. Zvezno premoženje vštevšl list »Moj dom« znaša 2781 Din 63 p. Prispevek društev za Zvezo ostane 2 Din 50 p kot članarna ta 10 Din za list od vsakega člana. Nato se je razvila jako živahna debata o stanovanjskih tab-d ah. Zveza je predlagala za eno sobo s štedilnikom 75 Din, za sobo s kuhinjo 100 Din in potem za vsako nadaljno sobo 100 Din več. — Odobreno pa je bilo za mesta Ljubljana, Maribor, Celje, Ptuj in Murska Sobota za skupino mala stanovanja neto najemnina za eno sobo s štedilnikom 15 Din, za eno sobo s kuhinjo 25 Din, za 2 sobi 45 Din. Zp srednja stanovanja tri sobe 90 Din, in za štiri sobe HO Din. Za okolico pa Je bilo dovoljeno primerno navedeni razdelitvi po 15, 25, 30, 60 in 100 Din. Razvila se Je živahna debata ta Je bilo soglasno sklenjeno, da se to nikakor ne more uveljaviti Dr. Krisper je pojasnil, da te tabele niso merodajne za sodnijo, pač pa postanejo lahko nevarne. Priporoča nadzorstveno pritožbo, v kateri naj se poudarja, da Je bilo to prenagljeno napravljeno, vpošteva naj se materijal razsodišč In se vrne v svrho poprave, dokler ne postane pravo močno. G. Cačkovič iz Zagreba pozdravlja slovenske delegate in poziva, da napravita Ljubljana In Zagreb primerne korake glede vseh težkoč Zvez« v Beogradu skupna kar bo gotovo velike važnosti. — Poslala se je tudi brzojavka min. preds. g. P a š i č u, kot primerno prednaznaniio k spomenici, ki sledi sporazumno z Zagrebom o nepravilnostih in nezakonitostih, ki jih vsebuje ta pravilnik. Poudarjalo se je v obče, da stoji Zveza strogo na socijalnem stališču in varuje v svojem delokrogu vpoštevaje stanu in zmožnosti najemnika primerne cene, vendar mora varovati tudi domove. — Komu-sizirati domove znači splošen razpad. V novi odbor Zveze so bili voljeni preds- g. Frelih, podpreds. gg. Stare in B r u a e r, tajnika gg. Pirc in Kregar in blag. g. Poljšak. Za deželo pa: Trbovlje g. Omerza, Celje g. Rebek, Jesenice g. Rabič, Novomesto g. Kal-čič, Maribor gg. Murko in Paleš ta Studenci g. Ulrich. Za revizorje ga. Kadivčeva in gg. Vodnik in Šeme. Glede lista »Moj dom« je priporočal g. Urbanlč, da bi pošiljali tovariši primerno gradivo, posebno zanimive slučaje iz svojih krajev. — Nato se Je še po par strogo strokovnih referatih določil kraj za prvo javno sejo, in sicer Celje, kjer se tudi določi kraj prihodnjega občnega zbora. Odpadlo je nekaj točk, ker so morali gosti oditi, pač pa se bo z njimi pečal odbor in jim to svoje-časno noročal Sokolski vestnik. — »osolsfeo društvo v Ljuouam (Narodni dom) začenja z vadbo redovnih vaj za svoje netelovadeče člane v torek 15. t m. ob poisedmih zvečer na letnem telovadišču (dohod od kina Tivoli). Ob praznovanju letošnje 60 letnice društvenega obstoja moramo pokazati čim največje število dobroizvežbanih in discipliniranih bratov vsake starosti, zato je posedanje redovnih vaj zrcalo sokolske zavednosti vsakega člana. Za brate, ki hočejo nastopati v kroju. Pa je udeležba obvezna. — Zdravo! — Prednjaški zbor. Novosti Iz Primorske. Premestitev slovenskega učiteljišča v Gorico. V zvezi z reformo srednjih šol v Italiji se zavzema nek goriški italijanski list za to, da bi se vstvarilo iz Gorice šolsko mesto, v katerem naj bi se združile vse različne šole, ki so danes razstresene po celi deželi. Med drugimi omenja list tudi slovensko učiteljišče v Tolminu in pravi, da bi premestitev omogočala boljšo kontrolo nad slovenskimi dijaki. Seveda je to le pretveza, za katero se skriva pravi razlog, ki obstoja v velikanskem nazadovanju Gorice. — Izleti primorskih društev, člani planinskega društva v Trstu prirejajo v zadnjem času vedno pogostejše Izlete na deželo. Te dni so obiskali najvišji vrh kraške panote Trstelj. Od tam so korakali skozi vasi na postajo v Rihenberg. — Izlete prirejajo tudi druga društva. Tako priredi danes izlet srednješolsko društvo »Vesna« v Gorici. Ti izleti so zelo koristni, ker nudijo priliko, da stopijo slovenski meščani v ožje stike s svojimi podeželskimi rojaki. — Mrtev otrok v spovednici Nekega dne popoldne je prišla v cerkev sv. Antona Novega neka starka in našla v spovednici precej velik zavoj. Ko je razvila omot, le prišlo na dan truplo novorojenčka moškega spola. O tem je bila obveščena kvestura, ki je aretirala neko žensko, o kateri domneva, da je otrokova mati. Sport in furisfika. — Osredn.il odbor SPD v Ljubljani naznanja, da bo Spodnja koča na Golici in Kadilnikova koča vrh Golice otvorjena v sredo 9. maia t. 1 Koči sta preskrbljeni z dobro jedjo in pijačo, kakor tudi z lepimi fotografičnimi razglednicami. — »Športni pes.« Izšla je prva številka glasila Kluba ljubiteljev športnih psov v Ljubljani. Vsebina: Naši cilji; o pomenu čistokrvnosti; doberman; klubova obvestila, jugoslovanska rodovna knjiga športnih psov, razno. List dobivajo člani kluba brezplačno. Cena posamezni številki za nečlane 5 dinarjev. Naslov: Klub ljubiteljev športnih psov, Ljubljana, Poljanska 59. Narodno — Prenapolnjenost v zagrebških bolnišnicah. Zagrebške bolnišnice so prenapolnjene in je nemogoče, da bi se sprejemali novi bolniki. Vlada se je potrudila, da temu nedostatku opomore. — Boj proti Jetiki V Vel. Bečkereku so osnovali Ligo za pobijanje jetike v Banatu. Ligi načeluje zdravnik-špecijallst dr. Isakovič. Potreba te važne institucije je zelo velika, ako pomislimo, da je umrlo samo v Vel. Bečkereku od 1. aprila 36 oseb na jetiki. Dopisi. — Borštnikov »Stari lUja« v Novem mestu. Poročevalčeva dolžnost je, povedati resnico, četudi ta ne ugaja. Zato ponovim najprej ono, kar sem povedal ob gostovanju Glasbene Matice. Prvič je narodna dolžnost vseh premožnejših krogov, da se udeleže in gmotno podpro vsako narodno prireditev. Drugič: enaka dolžnost vsake korpo-racije, ki vodi režijo, je, da omogoči k primernim prireditvam pristop čim večjemu številu mladine. Tretjič: brezobzirna točnost! V podrobno kritiko se ne morem spuščati Pohvaliti pa moram gospice Haiderjeva Jevščekovo in Darovčevo. Gospodje so vsi več ali mani ugajali. Predvsem pa je Igral g. Lahajnar Illjo prav dobro. Le pevska točka ni bila najboljša, četudi vemo, da razpolaga s prav čednim glasom. Vzrok ho pač drugje. Hvalevredna je požrtvovalnost gg. Pirnata in Ivanetiča. Prvi se je razvil v prav dobrega režiserja, drugi pa se je posvetil tehnični strani odra. Igra je na splošno ugajala. Gotovo bi še bolj, če bi bila dvorana polna- Zelo čudno se mi zdi, da je bilo opaziti ie malo Sokolov v dvorani, četudi je priredi! to igro baš Sokol! Razveseljivo je, da Je režiserju j uspelo pridobiti nove meči. Maske so bile na splošno dobre, kostimi pa morda le malo preveč »narodni«. V tem bi pač moralo biti malo več harmonije. Igra je bila v Novem mestu pač čisto neznana, zato tudi ni privlačila Mnogi, ki so občudovali Borštnika na odru, ga ne poznajo kot pisatelja. — Gotovo ni nikomur žal, da je šel pogledat to igro, žal pa je lahko vsakomur, kdor Je ni videl. Igra se ponovi v soboto 12. t o. S. B. Gospodarstva INDUSTRIJA. X Nova predilnica lana v Osijeku. V Osijeku snujejo novo delniško društvo, ki bi zgradilo moderno predilnico lana s 5000 vreteni. X Tobačna tovarna v Nišu. Vojni minister je sestavil strokovno komisijo, da oceni zemljišče, na katerem se bo zidala tobačna tovarna. X Brezposelnost v Avstriji. Brezposelnost v Avstriji stalno pojema. Število brezposelnih, ki jih država direktno podpira, je znašalo koncem marca 155.772 ter se je skrčilo do 15. aprila na 149.038. Na Dunaiu je brezposelnih 92.725 oseb proti 95.790 oseb koncem marca. X Brezposelnost na Poljskem. Dne 1. aprila je blo na Poljskem 114.570 oseb brezposelnih. X Pomanjkanje delavcev v ameriški Jekleni industriji Ameriška Jeklena industrija je zelo dobro zaposlena. Daslravno izvoz jekla iz Amerike pada, imajo industrije! jekla toliko naročil, da jim primanjkuje delavcev. Ko bo pokrita domača potreba jekla, ki je sedaj tako velika radi obnavljanja starega materijala, bo nastala najbrž za ameriško jekleno industrijo prav občutna kriza, tem boli ker v občutni meri nazaduje izvoz. TRGOVINA". X Tečaji na novosadski produktni bor-zl dne 8. maja 1923. Cene za 100 kg: pšenica bačka 445, ječmen bački 370, oves bački 290, koruza bačka 250, fižol beli novi 495, moka št 0 675, pšenični otrobi 155. X Naš Izvoz v Januarju. V mesecu januarju je bilo izvoženega iz naše države za 329,547.207 dinarjev. Izvoženo je bilo 16C vagonov moke, za 10.6 mil), dlnar'ev, suhih sliv 592 vagonov za 26.4 milj., 10516 glav goveđe za 153 milj., 18.393 svinj za 32.5 milj., 106 vagonov jajec za 23.5 mili., 1428 vagonov lesa za kurjavo za 5.6 milj., 5521 vagonov stavbnega lesa za 39.8 milijona. Skupno je bilo izvoženih v mesecu januarju 186.000 ton v vrednosti okrog 330 milijonov dinarjev. X Naraščanje draginje v Romuniji. Cene življenjskih potrebščin so se v meseca aprilu zvišale v primeri z marcem za povprečno 6%. Draginja je sedaj 28 krat tako velika, kakor je bila avgusta 1. 1916, ko je stopila Romunija v svetovno vojno. KMETIJSTVO. X Razstava goveje živine v Osijeku, Osiješko udruženje trgovcev In Industrijal-cev se bavi z načrtom za razstavo goveje živine Iz Slavonije. Oblasti ta načrt odobravajo. X Izvoz žita iz Rusije. V Rusiji se Je ustanovila nova delniška družba »Hljeb-okspprt«, ki se bo pečala z izvozom žita iz Rusije. Ta izvoz je po izjavi Krasina potreben, da se Izboljša ruski rubelj, kar bi utrdilo tudi položaj sovjetske vlade. Poleg tega namerava vlada z izvozom tudi okrepiti rusko poljedelstvo, ker so sedaj cene na domačem tržišču prenizke. PROMET. X Razdelitev tovornih avtomobilov. Prometno ministrstvo bo te dni porazdelilo vse tovorne vagone našega voznega parka med posamezne železniške direkcije, da ne bodo trpela posamezna industrijska središča na pomanjkanju vagonov. X Zakup češkosiovaških železnic. Te dni so bili prekinjeni razgovori čsl vlade z nekim ameriško - francoskim - belgijskim konzorcijem radi zakupa češkoslov. železnic. Vlada bo napravila še zadnji poizkus, da ostanejo železnice aktivne, v katerem slučaju bi tudi ostale državne. Če pa ji to ne bo uspela Uh bo dala v zakup. X Znižanje brzojavnih pristojbin v Italiji. Italijansko poštno ministrstvo bo znižalo z julijem brzojavne pristojbine v notranjem prometu za 40%. X Znižane vozne cene za semenj r Padovi Ravnateljstvo Južne železnice je do* volilo za tovore namenjene na vzorčni ve-leseim v Padovi 50% znižanja običajnih tovornih tartfov, Velesejm se vrš! od 1. do 15. junija t L DENARSTVO. X Statistika bank na Poljskem. Na Poljskem obstoji celokupno 97 bank, ki so delniške družbe. Poleg teh je 508 podružnic in 85 menjalnic. V kratkem začne poslovati nadaljnjih 5 bank — delniških družb. — Borzna poročila so v današnji številki izostala, ker včeraj borze radi praznika niso poslovale. Drobtine. * Osebni popis Jezusa Kristusa. Pariški list »Matin« poroča, da so odkrili v vatikanski knjižnici zelo važen dokument, ki nudi nekatere podatke o Kristusovi osebi. Gre namreč za neko poročilo p^dkonzula Publija Lentulija, predhodnika Pilriusove-ga v Judeji Prokonzul javlja, da je bil opozorjen na osebo nekega tujca, ki ga opisuje na sledeči način: Plavi dolgi lasi, ki so do ušes gladki ter se nato spuščajo v naravnih kodrih po ramenih, gosta brada iste barve kot lasje, razdeUena na dva dela. Oči Ima modre, zelo milega izraza in polne milosrčnosti. Obraz Ima mil izraz. Tujec je srednje postave, pokončne hoje, govori malo, ima prijeten glas. se nikdar ne smeja, toda zelo pogosto joče. Imenujejo ga Jezusa, sina Marije, prijatelji pa sina božjega. * čuden razlog za ločitev. Gospa Ellsworth v Chicagu je nedavno vložila tožbo za ločitev zakona. Na vprašanje, čemu se želi ločiti, je Izjavila, da noče iti mož nikdar prvi v posteljo, ter da goni vedno nio. da mu ogreje hladno odejo. Sodnik ni hotel izreči svojega mišljenja, temveč si je vzel časa, da razmišlja o pravici v tein »težkem« slučaju. * Preselitev ekscesarice Zite. Listi poročajo, da se je preselila bivša cesarica Žita s svojimi Otroci in svojim dvorom iz . Sebastiana v Legitlo. številni španski industrijalci In veleposestniki so zbrali pod vodstvom grofa Oorgnilla vsoto 75.000 pe-zet, s katero so kupili neko vilo. Cesarica je morala obljubiti španski vladi, da ne zapusti države bre* ničnega dovoljenja. OlavnI uredil Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: JVUha Gaberšek. Lut »Zvezna tiskarna« v Ljubljani. Stran € -JXriKANjn mvošfU - .. §tev. S7.X i^Wrt •f fnmtliri^p^rr'-r rirrnn—'——"-■"«'■■■ 'Plif iiir' iW'lim irr. -TiriTrnTiiT I i nn II HIIUI UH m-ir Emi! Oriboriau: MM šiaw* 113» Roman. (Nadaljevanje.) Anonimno pismo je govorilo re . ; lotovost ga je popolnoma potrla. »In vendar!... Ne, to ni mogoče,« je zaječal. V’ svoji bojazni m svojem strahu je preiskal še ostale predale toda tako, da ni zapuščal sledu svojega dela. Toda našel ni ničesar, prav ničesar!. . Potem se je spomnil velikega plesa pri bratih Jandidier. Takrat je vprašal svojo ženo: »Zakaj pa ne nosiš svojih demantov?« Ona se je nasmehnila in odgovorila: ■»Zakaj? Ves svet jih pozna, tudi se ne prikla-dajo mojemu kostumu.« To je rekia brez zadrege, ne da bi bila zardela, ne da bi se ji bil tresel glas. Kaka predrznost! Kaka pokvarjenost! Eno upanje mu je še ostalo. .Ali ni mogla njegova žena shraniti svoiih demantov v Madelajnini ■sobi? Premagal je vse pomisleke ter preiskal tudi sobo svoje nečakinje. Demantov gospe Eauvel ni našel in tudi predal v Madelajnini sobi je bil prazen, samo osem praznih šatljic je bilo tam. Torej je žrtvovala tudi ona svoj nakit ona je torej vedela za sramoto hiše ter je bila sokriva. To je bilo prevečzaFauvelovo moč. »Skupno sta me goljufali,« je zaječal. Ves uničen se je zgrudil na stol in težke solze so mu tekle čez lice in zdaj pa zdaj je globoko vzdihnil. Njegovo življenje je bilo uničeno, sreča ga je zapustila. Žena, ki jo je tako zelo ljubil, njegova Valentina, ki se mu je vedno bolj oijiilila čim bolj sta skupaj starala, ta navidez nedosegljiva žena ga je goljufala, ...mati... mati njegovih sinov! .. Pri tej misli so se mu uprla vsa čustva, da je začutil stud pred to ženo. Njegova sina!... Ali pa sta bila njegova? Ce ga goljufa sedaj, ko so ji videti že sivi lasje na sencih, ali ga ni varala tudi že prej? Tako ga ni mučila samo sedanjost, marveč tudi preteklost in z nezaslišanimi bolečinami je plačeval leta svoje sreče. Toda Eauvel ni sedel dolgo tu, da-slravno je bil v prvem trenutku ves otrpel. Hitro je ogenj njegove jeze posušil solze; vstal je hrepeneč po osveti ter odločen, da bodo drago plačali njegovo uničeno srečo. Uvidel pa je, da manjkanje demantov ni zadosten dokaz krivde; dobiti je moral druge dokaze. Najprej je poklical svojega slugo ter mu ukazal, da mora prinesti njemu vsa pisma, ki pridejo v hišo. Potem je poslal nekemu prh».,ein, notarju v Saint Remyju, dolgo brzojavko, v kateri ga je prosil za natančna sporočila o rodbini Lagers v splošnem in posebno še o Raoulu. Končno, ravnajoč se po nasvetih anonimnega pisma, je pohitel na policijo, kjer je upal dobiti popis Clameranovega življenja. Toda policija, in to je za mnoge sreča, }e molčeča kakor grob. Ona pridržuje svoje tajnosti le sama za sebe, kakor skopuh svoj zaklad. Vprašali so gospoda Fauvela vljudno po vzroku njegovega poizvedovanja in ker vzroka ni mogel navesti so ga odslovili brez informacij. Še bolj jezen, kakor v trenutku, ko je bil odšel, je dospel domov in našel odgovor iz Saint Remyja. »Rodbina Lagors.« je stalo v brzojavki, »živi v skrajni bedi. Nobeden ne pozna kakega Raoula, Gospa Lagors je imela samo hčere...« To je bila zadnja kapla, mera je bila polna. Bankir je mislil, da pozna sedaj vso nesramnost svoje žene. Odkril je ^ri njej lokavost in hinavščino, ki sta se mu zdeli morda še bolj ostudni, kakor zločin sam. »Nesramnica!« je vzkliknil v svoji bolesti in besnosti. »Da lahko občuje s svojim ljubčkom, da ga nikdar ne izgubi izpred oči, se je predrznila predstaviti mi ga kot svojega nečaka, ki ga nikdar ni imela. Tako predrzna je bila, da mu je odprla mojo hišo in ga povabila k moji mizi. In jaz bedak, sem imel fanta rad, stiskal sem mu roko, posojal sem mu denar.« Predstavljal si je, kako sta se Raoul iu njegova žena pri svojih sestankih smejala njegovi dobrosrčnosti ter tako v svojem razžaljenem samoljubju Širil rano svojega srca. Za tako podlost ni bilo drugega maščevanja, kakor smrt. Toda, če se je hotel maščevati, se je moral hliniti. »Sedaj je moja stvar, da lopova in njo goljufam,« si je mislil ter se rezko zasmejal. Ta večer se ie obnašal kakor navadno. Pri večerji se je šalil. Samo ko je videl, da je proti deveti uri vstopil Clameran, je šel stran, ker se je bal, da se ne bo mogel zadržati Prišel je šele pozno ponoči domov. Drugi dan mu je prinesel že sad njegove previdnosti; med pismi, ki mu jih je sluga izročil z opoldansko pošto, je bilo tudi pismo s poštnim pečatom Vesinet. Z veliko skrbnostjo je odprl pismo in čitaL ! y. »Ljuba teta! Neobhodno potrebno je, da govorim danes s teboj. Pričakujem te. Povedal ti bom potem, kaj me je zadržalo, da nisem mogel priti k tebi. Raoul« »Sedaj jih imam,« vzkliknil Fauvel Bil je tako goto'- svojega maščevanja, da je vzel iz miz-nice svo;L p^olne mize revolver ter pregledal naboje. Seveda jo mislil, da je sam, in vendar ga je nekdo opazoval. Nina Gipsy se je bila vrnila od Arhangk ter je opazovala bankirja skozi ključav-I nico In uganila njegov namen iz njegovih kretenj. Fauvel je položil revolver na kamin, da pismo zopet zapre. Ko je to izvršil, je pdaesel pismo sam, da ne vzbudi nobenega suma, k hišniku. Bil je samo dve minuti odsoten. Toda Gipsy, ki je spoznala grozečo nevarnost, le porabila ta čas, da Ja stopila v sobo in odstranila iz revolverja krogle, »Na ta način je odvrnjena prva nevarnost,« si je mislila sama pri sebi »Hitro bom obvestila Ver-dureta, najbrže bo vedel kaj ukreniti Hitro, hitro! Poslala mu bom Cavaillona.« Šla je dol v uradne prostore ter povedala mlademu uslužbencu kam naj se obrne z njenim poročilom. Svetovala mu je, da naj se, če treba, obrne do gospe Aleksandre. Eno uro pozneje je dala gospa Fauvel vpreči in $e je odpeljala. Fauvel, ki je bil že prej uaročil navaden voz, se je odpeljal za njo. »Moj bog,« je mislila Nina, »če gospod Ver-duret nc pride o pravem času, sta Raoul in gospa Fauvel izgubljena!« ŠtirEndvajseto poglavje. Oni dan, ko je spoznal marki de Clameran, da je samo še Raoul tvoril oviro med njim in Made-iaino. je sklenil to oviro odstraniti. Že diugi dan je storil vse potrebno in ko se je Raoul proti polnoči pel vračal v Vesinet so ga na oglu. kjer se odcepi pot na kolodvor, napadli trije moški, ki so hoteli na vsak način pogledati na nje-* govo uro. S čudovito močjo, ki se je skrivala v njego-i vem slokem telesu in ki si jo je vadil v francoski j borbi iti angleškem boksu, se mu je posrečilo obra-; niti se napadalcev ter je bil le malo ranjen na j levici. Nikdar ni bü mislil na ponočne napade, sklenil I pa je sedaj, da bo v bodoče bolj previđen in da ne j bo šel nikdar več brez orožja domov. Sicer pa mu i ni prišlo na misel, da bi bil sumničil svojega so-i krivca. ] Dva dni pozneje pa se je začel v kavarni, Šia-] mor je zahajal, neki velik, neznan človek prepirati i z njim ter mu vrgei nazadnje svojo vizitnico s pripombo, da mu je na razpolago in pripravljen rau dati vsako zadoščenje. Raoul se je hotel vreči na nesramneža in ga pošteno oklofutati, njegovi prijatelji pa so ga zadržali »Dobre,« je rekel, »ostanite jutri doma, poslal Vam bom dva svoja prijatelja.« To je rekel v prvi jezi, ko pa je bil oni odšel se mu je vrnila zopet hladnokrvnost in z njo razni pomisleki. Na vizitnici moža z velikimi brki je stalo: W. H. B. JACOBSON Bivši garibaldinec. Bivši častnik južnih armad. (Italija — Amerika.) Cesta Leonie 30. »Ej!« je mislil, »to bo pač slaven vojak, ki js pač vse svoje naslove pridobil na vežbališču«! Raoul, ki je mnogo izkusil, je dobro vedel, koliko vredni so junaki, ki nosijo vse svoje naslov^ na vizitnici. Ker pa je bilo mnogo prič te razžalitve, je naročil dvema prijateljema iz svoje družbe, naj gresta drugo jutro h gospodu Jacobsonu, ter se domenita z njim glede pogojev dvoboja. Dvoboj se je vršil v gozdiču pri Vincennesu in že v prvem hodu je bil Raoul lahko ranjen na desni strani prs. Bivši častnik južne armade je hotel nadaljevati boi do smrti enega, njegovi sekundanti so biti istega mnenja, Raoulovi sekundanti pa so izjavili da je časti zadoščeno in da ne pripuste, da bi njihov duelant še enkrat nastopil in tvezal življenje. Ugoditi so morali tej zahtevi ker so Raoulovi i sekundanti zagrozili, da bodo odšli, in Raoul se je vrnil domov, vesel, da je tako lahko opravil in trdno odločen, da se bo v bodoče izogibal tega garibaldinca. Od včeraj zvečer si je bil s svojim gibčnim duhom čez noč marsikaj izmislil. Našel je zveze med onim napadom v Vesinetu in med tem očividno nameravanim dvobojem, za kateri ni bilo pametnega vzroka. In zdelo se mu je to najmanj čudno. Od tega spoznanja pa do goto-j vosti, da je imel Clameran obakrat svojo roko j vmes, je bil samo en korak. Ker je bil od gospe Fauvel izvedel, kake pogoje j stavi Madelajna za svojo poroko, je spoznal, kak ! interes ima Clameran spraviti ga s sveta. To pre-. j pričanje, da je plačeval mož, kateremu je bil toliko j pomagal, morilec ter naščuval proti njemu pretepače, ga je razjezilo do besnosti. Obenem pa ga je obvladalo tudi prav naravno čustvo bojazni. Tretji * poskus je mogel in moral biti za njega usoden. HBflS GLHSI a Silil tl CeRa cslasom do 20 besed Din 5‘—; vsaka nadallna beseda 25 para. z daväilno vred. i II iBHBB žeiijn prem eni ti. Mlad, agilen, verziran v vseh komptoamih delih, korespondenci, strojepisja, ekspediciji, kakor tudi zastopstvu. Najraje v provinci. Cenj. ponudbe na upravo lista. dobro ohranjeno, se proda za K 8.000' — Naslov: Prijatelj Karl, gostilna „Novi Svet“ Gosposvetska cesta.______________ opremljeno z dvema posteljama ali prazno, po možnosti s posebnim vhodom in souporabo kopalnice, iščem za takoj ali s 1. junijem. Dr. Katičič, sanitetni šef, zdravstveni odsek. ali sluga v kaki trgovini ali drugem podjetju, išče službe 19 1. mladenič. Cenjene ponudbe na upravo Usta „pod marljiv.“ morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin in žime in morske trave, modroce na peresih Specijelna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. — Najnižje cenel — Najsolidnejši izdelki! — Zahtevajte oferte in cenike!_______ sakega »luge v banki ali kaj primernega iščem. Zmožen sem slovenskega, srbo - hrvaškega, nemškega, italijanskega in nekoliko romunskega jezjka. Službo lahko nastopim takoi. Naslov v upravi lista. Ma bi monadstropna z vrtom v sredini rga a staro vpeljano trgovino n Inventarjem, se proda. Trgo-rina in stanovanje se odstopi akoj. Cena ugodna. Naslov v ipravl Usta, !IiH r starosti do 38 l. z zadostno zobrazbo, dobi službo. Kje, >ov> uprava lista. ___________ Mm In za kose, prave italijanske, ne-presegljive v dobroti, RtodrO galico, rafiisko ličle, morsko travo za modroce v vsaki množini priporoča Sever & Komp., Ljubljana, Wolfova ul. 12. (kredenca) v dobrem stanju se po ugodni ceni proda, Nasi : Požar Fr. Krekov trg 7. (pritličje poleg Mestnega doma).____ Fetiiii apl dobro ohranjen, kupim Cenj ponudbe s točno navedbo aparata ter 2 ali 8 slikami pod „FotograP1 na upravo lista išia sobo nemeblovano, s posebnim vhodom in električno razsvetljavo v sredini mesta iščem. Cenj ponudbe pod „Din 200“ na u pravo tega Usta. na dobri vodi se išče v najem z nekoliko zemlje ali pa s kako malo hišo, pripravno za trgovino na prometnem kraju na Štajerskem. Ivan Ivanuša na Lešnici 6 p. Ormož, 1 spili opi se proda po nizki ceni. Henrik Bitenc, Vizmarje 77. ” - » — — dobro verzirano v vseh panogah, išče za takojšen nastop primernega mesta. Gre tudi ca deželo. Cenjene ponudbe pod Vrtnar na upravo lista. ________________ angleške provenijence, 98-99°/0, brezkonkurenčne kakovosti in po zmernih cenah ima v zalogi zastopnik družbe Val. Jurman, Celje, Breg 25, Slovenila.___ a trgovino po možnosti v sre-iini mesta Ponudbe z navedbo ene pod „Lokal“ na upravo ista. dobro ohranjeno se proda za ceno Din 1000. Ponudbe na upravo lista pod šifro „Din 1000“. nas!.!. Vidmar, Sv. Jakoba trg, se priporoča. Dobra kuhinja in razna dobra vina. Sprejme se abonente na hrano. Vsak petek izborne ribe!___________ 2 itsaibi bii dobri mlekarici se prodasta vsled rodbinskih razmer. Naslov v ud ra vi lista. pametna, bol) priletna, ki se razume tudi na vrt in je zmožna voditi gospodinjstvo, se sprejme k mali družini, Plača po dogo voru. Naslov V upravi lista. Mm sprejme premogokop rovei pri Ormožu. Ključa- m NAZNANILO. ■ Sv fe Niš i v V izborno zdravilišče proti revmatizmu, protjau živčnim boleznim, 30-5»C — 12 km od Novega mesta. Tik kopališča krasen gozd. Popolnoma preurejeno. Modeme sobe. Izvrstna kuhinja. Najboljša kranjska in štajerska vina. Torek popoldan zdravnik na razpolago. Vos k Vs lih vlaku. Cene izvanredno nizke. Za mnogobrojni obisk se priporoča hdteiirka in upraviteljica Ana Zickar, v Smarieti pri Novem mestu. Podpisana tvrdka vljudno naznanja, da la kupila In prevzela od goip. Franca Muleča in drus. njihovo twernico kuvert Vožarskl pot štev. 1. Tvornico bomo po potrebi razširili in nam je vsled zadostnega kapitala, kakor tudi popolne trgovske izobrazbe dana možnost cenj. prejšnje kot nove odjemalce zadovoljiti v vsakem oziru. Za cenj. naklonjenost se vljudno priporoča mvmm, d. z ©. z., konfekcijska tvornica Vožarskl pot Štev. 1. S li* m Praš er presse I s . : - Znižan!© narosMne« Naročnina za najrazširjeni nemški dnevnik v češkoslovaški republiki in inozemstvu „Prager Presse* znaša sedaj za kraljevino SHS: mesečno Bin 40.— za jutranje in večerno izdanje; mesečno Din 28.— za samo jutranje izdanje; mesečno Din 1.80 za posamezno štev. jutr. z več, mesečno Din 3.— za posamezno štev. nedelj, izdanja z ilustrirano prilogo. „Prager Prest e ‘ prinaša najboljše in objektivne informacije o dogodkih, trgovskih, finančnih in industrijskih razmerah Male antante, Srednje Evrope in vseh drugih držav, podpira vztrajno medsebojne poslovne zveze vsake vrste (vprašanja in ponudbe vsakega blaga), tako da je največji in najuspešniji oglasnik. Izvodi na ogled in ponudbe oglasov brezplačno Uprava »Prager Presse* Praga I1I„ Nerudova 5, Rat. post. ček. urada v Zagrebu štev. 40156. Rač. pošt. ček. urada v Ljubljani štev. 20264. Rač. pri podruž. Ljublj. kred. banke v Mariboru štev. 11258. 1 Najcenejše in najhvaležnejše darilo našim malim je: !Y{cj zucrinjoK knjiga s 45 slikami in k tem spadajočim besedilom, za pouk in kratek čas Din 5*— JVJcji ljubčki živalske slike za naše malčke na trdem močno vezanem kartonu Din 8"—. Iliadi slf^ar TO tiskanih predlog za po-bar vanje z akvarel - barvam ali pastel - barvnild Din J*— V Crnipeter staroznana, vesela družabna igra z® zimske večere. 1 igra Din 1’—. Vse se dobi tr M iüi in Inivni vLjiniMi. Jadranska tanka-Beograd Delniška glavnica: Din 60,000.000. sssgsa Rezerva: Din 30,000.000, Bled Cavtat Celje Dubrovnik Erceg novi Jelša Podružnice: Jesenice Metković Korčula Prevalje Kotor Kranj Ljubljana Maribor Sarajevo Split Šibenik Zagreb > mmizmsKi oddelek. Naslov m brzojave: JADRANSKA- C' »v Afithani zavodi: SADfiANSKA BANKA: Trst Opatija, Wien, Zadar, frank SAKSea STATE BANK. Cortiandt Streeč 82, Ne«-YerK Cliv, BANCO YUGOSLAVO DE CHILE: Valparaiso. Aittofasasta, Punta Arenas, Puerto Natales. Porvenlr. Izdaja in tiska »Zvezna tiskan» In kafiganiac v LžabUanL