BODOČNOST ST. (No.) 20. (Lnt.ii ul as secoijd-class mater J.une 30, 1913, at the post-office at Milwauk kee, Wis., under the Act of Oongress o £ Mareh 3, 1879.) MILWAUKEE, WIS., 1. AUGUSTA (AUGUST) 1913. VOL. I. PIKNIK TISKOVNE „DHUžBEBODOČNOST” 1 žlic \ sem zaiprekam in protia- gitaciji od raznih oseb katerim je le njih lastna oseba njih dobrobit vse in se ne bi menili ako bi naš narod gazil še vedno v blatu na- zadnjaštva, zaničevan in suvan kakor nekdaj, vzlic vsej gonji nekaterih drugih kričačev, khte- rih direvno obzorje j; tako ome¬ jeno, da hi bilo sploh škoda papir¬ ja tratiti zaradi njih, ker so njih možgani obdani s kitajskim zi¬ dom ; vz.lie vsemu temu je uspel piknik, ter prinesel zavednim ro¬ jakom ki so zbrani v T. D. Bodoč¬ nost pomoč, za katero so prosili rojake. Piknik sam opisovati nima pomena. Kaj nas je naučil, kak¬ šno pot nam je pokazal, to hočemo v prihodnji izdaji obširneje ome¬ niti. Danes pa ostanemo pri tem da označimo vedenje nekaterih ljudji v naši naselbini, kakor tu¬ di da se primerno zahvalimo vsem onim kateri so toliko žrtvovali za to prireditev. V prvi vrsti mo- rario pač zepet vzeti naša izobra¬ ževalni društva; za to ker se je ravno na tem pikniku zopet poka¬ zalo koliko dela so izvršila. Kakor povsod, tako so tudi tukaj tisti ki stoje za njimi, ki so po njih nau¬ kih spoznali resnico ter pričeli ho¬ diti drugo pot največ žrtvovali za uspeh. V mislih so tukaj seveda v privi vrsti pevska društva. Se¬ dem let zaporedoma so donele po tistem prostoru pesmi ki jih je proizvajal pevski klub ..Zvon ’ in tako je bilo tudi sedaj. Vdeležil se je polnoštevilno ter rešil svojo nalogo tako častno kakor se to go¬ di posebno pri letošnjih priredit¬ vah v naši naselbini k a kot tudi v sosednih. In bab ar u^liuiip Sjftgovo lepo utirano n, 1 jr, ted-aj se je oglasil socialistični pevski zbor ,,Naprej” ; tako so donele po parku 'lepe pesmi enkrat iz než¬ nih grl ki so plavale po parku ka¬ kor prijeten dih spomladi, drugič zdpet ognjevite socialistu'ne kate re so klicale zopet na srca de¬ lavcev da se odprejo da spuste v se žarke polne moči polne novih Upov, kateri jih bodo peljati ven iz temo proti cilju proti svobodi. Vse kar jim moramo nuditi za njih trud in požrtvovanje je, da s>’ jim iz rjiea zahvalimo. Naj bodo pa prepričani da bode ,, 1 >o- dočnost” stala vedno za njimi in ker stoji ona za njimi, stoji steni tudi cela armada zavednih rojakov naše naselbine, vse moči ki so v njej; to pa je porok ;fla bodejo korakale vedno naprej proti vedno večji popolnosti. Tudi podporna društva so sto¬ rila svojo dolžnost. Sicer ni bila vdeležba pri manifestaciji tolikš¬ na kakor se je pričakovalo, toda to je pripisovati hujskanju neka¬ terih podlih značajev. Zaveduejši rojaki se niso brigali za to, neka¬ teri pa ki so se bolj omahljivi in ne poznajo položaja v pravi luči so se pustili naščuvati Vendar pa to nima toliko p mena da bi ne mogli reči da so društva storila svojo dolžnost. V vsakem društvu so merodajni inteligentni in zave¬ dni člani, in ti so tudi sedaj po¬ kazal da vedo hoditi vedno pra¬ vo pot. Zatoraj gre tudi naša zahvala podpornim društvam. 1 u- di za nje še bode prišel čas ko bode jim labl^o izkazala ..Bodoč¬ nost” svojo hvaležnost. In kedor ima za sabo list ta ima s tem tudi vse moči ki so v naši naselbini 'zjedinjene v izobraževalnih druš¬ tvih. Gotovo je ako se računa na šte¬ vilo rojakov v naselbini bi pač lahko 'bila ta prireditev mnogo boljša in to ravno kaže kako nam je potreba da napnemo vse moči da vzbudimo m one mrtve iz njih dušenega spanja. Treba jc uči¬ ti vedno. povsod." Treba jih je na¬ učit' misliti da bodo spoznali da je od njih lastnih moči odvisno a- li bodemo padali vedno globoče- je v bedne razmere, ali bodemo si stanje izboljšali. Mnogo jih je, ki so sedaj zadovoljni ker imajo delo ker še imajo bori kruh ki 'si ga s težkim mučnim delom prislu¬ žijo, a ti morajo spoznati da ima¬ jo kot delavci pravico do boljše¬ ga življenja, spoznati morajo da je sedanje njih življenje le veriga skbrt, da jim se ni sijalo solnce v njih življenje ker so ga preživeli v sužnosti v življenje ki ni življen je kakoršneiga je človek vreden, temveč samo žalostno umiranje in korakanje proti skrbi in bede pol¬ ni starosti. Mnogi so zadovaljni ker so slepi, ter ne vidijo kako se zbirajo že sedaj temni oblaki na obzorju, kako se bliža ze sedaj cina. pošast kriza, in z njo smrt hi beda za milijone. Ne vidijo,, ka¬ ko so nakopičile njih žuljave ro¬ ke bogastva pri dolgem delavnem času med temnimi zidovi, kjer je gin.jalo njih hrepeneče življenje Zadovoljni so ker ne vedo nič o zločinstvp po katerem gazi današ¬ nji družabni red, ne vidijo kako 'Umirajo za temnimi zidovi tovarn otroci, žene, med tem ko hodijo dela željni po cestah uničeni tele¬ sno in duševno možje in beračija za delo. Ne vidijo na dalje ka¬ ko umirajo stotisoei na bojiščih ker tako zahtevajo vladajoči, da se s tem ohrani njih moč njih sla¬ va. Nič ne vidijo. Vdarjeni so s slepoto in blatijo samo sebe blatijo ves svoj narod kakor tudi delavstvo s svojo nezavedno¬ stjo, z svojim obnašanjem. Tako so se nekateri ,.junaki” hvalili da so raju pet dolarjev pri tujcu ki je znan da je že naš narod mnogokrat nesramno ogol¬ jufal zapili ali stran vrgli, kakor pa da 'bi za Bodočnost žrtvovali. Take izdajice so naredile sami se¬ bi sramoto, ter so v lastno skledo pljuvale. Od vseh zavednih ro¬ jakov pa zaslužijo zaničevanje. Mogoče da še pride čas ko bodo se sramovali svojega čina. Toda za to je zalibog malo upanja, ker proti neumnosti se še bogovi za- mairTTore pravu 'pregovor. Med onimi ki so nasproti delo¬ vali se nahajajo osebe, katere so predbacivale izdajateljem lista da da bodo imeli ti od te prireditve osebne koristi. Na to odgovarjati bi bilo nespametno ker to so osebe katere še nikdar niso mislilo na dnuzega kakormna svojo osebo; katerim je narod, delavstvo ničla: samo da se njim dobro godi; kate¬ ri si žele da bi delavci ostali ved¬ no v duševni temi, ker so kot ta¬ ki lahko za izkoriščati. Za nje pač ni potreba da 'bi imel naš narod nekaj, kar bi ga gospodarsko pov¬ zdignilo, kar bi mu prineslo olaj¬ šanje; samo da oni žive. Koliko dobrote si užije delavec pri enem listu, to doprovedovati tem lju¬ dem bi bilo zaman, ker njih misli se niši o nikdar dalje prišle ka¬ kor od sklede do ust. Ogledati si je potreba tudi ne¬ kega žalostnega viteza ki je stal z vso svojo žalostno glorijo na vog¬ lu ko so se zbirala društva ter sku šal manifestacijo razdreti ali vsaj osIlabšath^-Veliko baviti se s tem človekom ni vredno, ker je kakor pečeno žalostni vitez, ki je že zda¬ vnaj izgubil svojo rnožko avtori¬ teto ter oddal neizrekljive. Vsem nasprotnikom skupno pa kličemo naj le nadaljujejo naših zvestih ne bodo samo neomajali, temveč 'bodo jih vzpodbudili še k bolj ži¬ valmi agitaciji za list. Za nje pa •bede prišel dan plačila. Vse lepo po vrsti. 'Sprejmite pa našo prisr¬ čno zahvalo vsi ki ste količkaj pri pom ogli k teinu vspehu. Ostanite zvesti 'listu, pomagajte mu da bo¬ de zamogel nemoteno nadaljevati svojo delo. Veliko težkih na¬ log naš še čaka rojaki. Pogletje med druge narode kako delujejo kako vzgajajo svojo mladino, ka¬ ko postajajo gospodarsko močni in zavedni. Mi vemo da to ni nobeden narodnost ni boj ako vam kličemo da se združujete da sku¬ pno delujete za povzdigo naroda, temveč da je to samo nujna po¬ treba ker le tedaj, ako tvorimo skupno eno močno armado z eni¬ mi mislimi, z enim upanjem in hrepenenjem v srcu, tedaj bode¬ mo šli naprej. Prišli bodo dne¬ vi ko bodo naše moči pešale; kodo bode nadaljeval našo delo ako se- (i.Vadal jevan je v tretji koloni) SVETOVNE NOVICE ■ Mesto se pogreznilo. Na Sedmograškem se je udrla zemlja pod mestom Lovci e vkomi- tatm Heydyarhely ter zasula takoj seštdeset hiš z prebivalci, ki so našli tako strašno smrt. Oh e- nem ko se je pričela zemlja udira¬ ti, se je na drugem krajo odprla velika razpoka v katero je takoj izgnilo dvajset hiš. Tudi iz teh, se niso mogli ljudje rešiti ter so žalostno končali. Vse to se je tako naglo zgodilo da nesrečni prebi¬ valci niso mogli niti mislit na re¬ alov. Takoj ko se jc zgodla ta nesreča so mogli bežali tudi še o- ni ki so bivali nepoškodovanih hi¬ šah. Stoinpetdeset izmed teh se je pričelo pomikati po bregu in razpadati; prebivalci so morali vse pustiti in zbežati. Nesrečo so povzročili železni rudniki, ki se nahajajo pod mestom tako da je bilo mesto popolnoma izpodkopa¬ no. Sedaj skušajo rešiti zasute in delajo noč in dan, toda skoro ni nič upanja da bi kaj dosegli, ker leže pregloboko zakopani pod ve¬ likansko težo udrt ezemlie. Lovete je mesto z 3,200 prebival ei ki so po večini Bagyarci. Veči¬ na mesta je popolnoma uničena. Do sedaj se ni znano število pone¬ srečenih ose ! b. Hinavci na delu. V Xew Yorku in okolici so pri¬ čeli farji raznih ver z vso močjo delovati na to, da oropajo prebi¬ valstvo še tisti kos svobode ki jim je ostal. Zahtevajo namreč 8a se morajo v nedeljih vsa zabaviš¬ ča zapreti. Oni trdijo da se sedaj nedelja ne spoštuje dovolj, ter ;;a- lifeva jo da se" prepoje 'igrati r >a >,V’ v javnih parkih, nadalje, da se morajo zapreti vsa gledišča, vsi saloni, iz da osane samo eden ,,busenes” odprt, in to so cerkve. Da ni teni hinavcem za to da bi se nedelja spoštovala, je jasno ker nimajo prav nič proti temu če de¬ lajo po tovarnah tudi v nedelje, samo to jim ni prav da ne gre ljudstvo v cerkev in da rajši svoj prosti čas preživi v parkih ali tam kjer se nekoliko razvedri. Velika stavka rudarjev. Velikim, delavskim bojem po ra¬ znih državah v zadnjih mescih, je sledila stavka rudarjev v železnih rudnikih v Michiganu, katere se je v delezlo 15,000 rudarjev. Stav¬ ka se je vršila do sedaj povečini mirno, le tu pa tam jc prišto do malih spopadov. Delavci se drže stroga discipline, ter se i/ogoblje- jo izgredov. Rudarji zahtevajo o- semrrno delo ter priznanje unije od stra ni delodajeafeev. Oblasti so skušale pripraviti.družbe da 'bi se pogajajo z delavci, kar pa so iste odklonile z izgovorom da že pogajanje samo bi za nje pomeni¬ lo priznanje unije. Rudarji v teli okrajih so bili do sedaj tako nezaslišano izkoriščani, da je pač čudno da že poprej ni prišlo do izbruha. Delavni čaš je v teh rudnikih 11. do 13 ur, plača pa skrajno slaba. Takoj se je stavka pričela je vdrlo vojaštvo v okraj ter pričeto po stari navadi izzivati delavce. Poveljnik .je izjavil sicer da ni pri v ei s svojim moštvom delavce .'aujati, tem¬ več varovati posest družbe, in stav¬ kokaze. Medenic. Na Francoskem sta idva zalju¬ bljenca ušla z zrakoplovom. — Kmalu bosta padla z nebes. .. ('Nadaljevanji z druge kolone). daj nc bodemo za to skrbeli? Nam ne zadostuje da skrbimo od danes do jutri, temveč je potreba, da Obrnem o pogled v bodočnost, ter pomislimo kake naloge nam bode ona stavila. Zato ostanite zve¬ sti. Z združenimi močmi bode¬ mo dosegli vse. Odbor T. D. Bodočnost. POLOŽAJ NA BAIKANU V glavnem mestu Ruinanske, Bukarešt se vrše sedaj mirovna pogajanja. Grki in :?rbi so zelo radi privolili v petdnevni mir, to¬ da ne iz ljubezni do tega, temveč ker so imeli s dovažanjem raznih (potrebščin na bojno polje, mnogo težav. To pa so Buigari porabili v svojo korist ter so po novejših poročilih izvojevali ob reki Ber- galnica v dolini .Mesta velike^zma- ge. Srbi in Grki so imeli veli¬ ke zgube ter so bili potisnjeni na¬ zaj. Mirovnp pogajanje bode trajalo tri tedne in kakor se vidi je mnogo upanja na popolni mir. Angleška vlada se je postavila na stran Slovanov, ter preti da bode sama nastopila, proti Turčiji. Rusko brodovje pripravljeno. Rusko brodovje katero je po¬ prej nekaj dni krožilo v bližini Carigrada se je sedaj naenkrat bližalo na približno 150 milj me¬ stu. ter je potem pričelo z jako umljivimi pripravami. V Cari¬ gradu je to povzročilo veliko raz¬ burjenje. V uradnih krogih so prepričani da hoče s tern Ruska Turčijo samo prestrašiti, ter pri¬ siliti tako da odstopi od zavzetega Drinopolja. Turčija pa se bode težko pokorila zahtevi Rusije, in tako je nova vojna nevarnost bli¬ zu. Pripovedovanje Ameriškega sena¬ torja. Lafavete Jung poprejSni sena¬ tor Združenih držav je dospel'38 julija v London iz dolgega poto¬ vanja, med katerim se je na zadn¬ je m dil v središču srbske •arma¬ de. J ung se je na lastne , oči pre¬ pričal o položajo na Balkanu, ter •pripoveduje zanimive podobnosti Tl svojih doživljajev. 'On je pri -mubodu v London izja¬ vil da je vesel da zamore zopet vživati zdravo hrano in spati v postelji. Cele tedne je bival v spremstvu Ameriškega konzula iz Belgrada na bojnem polju in spal v šotorih ter se hranil z z čr¬ nini kruhom, l^o številu pohablje¬ nih vojakov, tdfeo pripoveduje Jung, nadalje, sem sodil da je bi¬ la ta vojna najknutejša kar se jih je kedaj vršilo. Tujemu človeku tudi in mogoče zapopasti strašno sovraštvo ki je med slovanskimi vojaki. Kakor divje zveri so med sabo Grki Buigari in Srbi. O hrabosti Balkanskih vojakov govore vsi tujci zaničljivo. Po¬ pre jšno navdušenje se je spreme¬ nilo v zaničevanje. Vojaki se radi hvalijo z svojo hrabostjo ki pa je bila le samo krutost in ne stoji v ndbeni zvezi z njih vspehi. Najhujše je še zamogla vojna sedaj povzročiti, tako pripovedu¬ je nadalje, je to, da se bliža zima in ljudstvo nima absolutno nič s čim bi se preživelo Polja so viiiče- na; pšenica in oves leži segnito na polju in koruza je preprežena z plevelom. Vsa zaloga sena in slame je vzela država ter povabila za armado, ljudstvu ni ostalo nič kakor, golo življenje. Tudi večino goveje živine je pobrala vlada, ta¬ ko da je narod oropan tudi te za¬ dnje pomoči. Beda v deželi je neznosna. Sedaj pa je nastala še kolera po vseh vojnih krajinah, ter zahteva vedno več žrtev. Grozna nesreča pri dirki. V Cincinnati O. se je pripetila na tamošnjem dikališeu za motor¬ na kolesa sredo večer nesreča, ki .je uničila več človeških življenj. Eden izmed udeležencev dirke O- din Johnson, je zapeljal svoj mo¬ tor iz kakega uzroka naravnost 'proti električni svetliki,'Ko je mo¬ tor isto zadel se je železni drog prelomil in električna ziča je ož¬ gala gasolin, kar je povzročilo laz strelbo, pri katerej sta bila dva takoj mrtva in šest drugih tako težko ranjenih, da ni upanja da bi okrevali. Zdravniki so izjavili, da ranjeni med katerimi je' nekaj žen ne bodo doživeli prihodnjega dbe. Ranjenci so bili gledalci ki so bili v bližini ograje. Več dru¬ gih oseb je dolbilo lahke poškod¬ be. Nova revolucija na Portugalskem. Še le pred par tedni so poizku¬ sili monarhisti in klerikalci upri¬ zoriti novo revolucijo; toda vlada je bila oprezna ter je upor še pra- vačasno zadušila. Sedaj pa so kakor se razvidi iz poročil, vse bolj temeljito in upremo pripra¬ vil. Ker je cenzura jako stroga, ter ne more nobeno poročilo iz de¬ žele ki ni so šlo skoz roke uradni¬ kov, je le težavno dobiti jasno sli¬ ko v obsegu vstaje. Razne vesti •pravijo da je po cele j držai orga- nizarana velika agitacija, ter da je prišlo na cestah v glavnem me¬ stu do krvavih spopadov med vo¬ jaki in civilisti. Velike slavnosti v Milvvaukee, Prihodnji teden se vrše po ce¬ lem mestu velike slavnosti v spo¬ min na zmago ki jo je izvojeval Perrv pred sto leti na Er.ie jezeru. Že dolgo časa se vrše priprave za to. Na raznih cestah v sredini mesta so najeli trgovcia.Ti mesto samo posebne delavce ki skrbe za okirčanje. V v torek se bode vrši¬ le velike slavnosti posebno ob je¬ zeru kjer se bode vršil, manever na vodi in na suhem. Mesto je za to preskrbelo velike množine stre¬ liva za topove in puške. Ta dan bode odkorakalo ob polu deseti uri predpoldan 1,000 dečkov po Grand ave. proti jezeru, kjer bodo potem na bregu, višje od Nort VVestern postaje naredili živo po¬ dobo ameriške zastave. Za to se bode uporabilo vseh tisoč dečkov kateri bodo primerno oblečeni ter tako razdeljeni da se bode cela masa videla od daleč kakor ame¬ riška zastava. Po raznih ces¬ tah se 'bode vršila parada okinča- nih automobilov katerih bode na stotine.. Po vc,ih javnih. A pju,kj).i .bodo ta lan koncerti fer razna,- •druga razveseljevanja. V nedeljo večer pa se vrši javna skušnja godbe, ki bode svirala med slavno st jo. K tein koncertu ima vsak prost ustop; vršil se bode ob osmi uri večer v Auditoriuiu poslopju. Z godbo bode delovalo tudi število dobrih pevcev. Žrtve ognja v tovarni. V Binghamton so zadnje dni še vedno kopali za žrtvami ki .jih je zahteval ogenj. Zadnji petek 25. julija se je nahajalo še devet trupel pod razvalinami. V nedeljo se je vršil pogreb o- nih ponesrečenih, katerih niso mo¬ gli spoznati ker so bili od ognja preveč poškodovani. Pogreba se je vdeležiilo skoro vse prebival¬ stvo, kakor tudi Vsi uradniki me¬ sta. Za' podiporo se je nabrala med domačini sv.ota $10,000 iu mesto je odklonilo pomoč od’ dru¬ god. Pri preiskavi katero vodi Coro- ner R. A. Semour se je dognalo da je imelo poslopjo samo ene rešilne stopnice, ter da ni bilo nikakik priprav za gašenje. Alfred Becker ki je dal prvo znamenje da je o- geuj, je izpovedal pod prisego da niso bili delovodji prav nič podu¬ čeni kako se imajo za ravnati če izbruhne ogenj, ter da je nastala že po prvem znamenju laka zme¬ šnjava da je minilo dale j časa predno je prišla prva deklica do izhoda. Delovodji so zgubili po¬ polnoma razsodnost. Zelo važne so izpovedbe'lastnika tovarne Free- mana iz katerih še vidi kako ma¬ lo je vredno delavčevo. Življenje On priznava da je bilo v očlej to¬ varni samo. nekaj sodov z vodo in da ni nič vedel o postavi 83c ka¬ tera zapoveduje da morajo biti vsi odpadki vsaj gnkrat na dan pometeni in odstranjeni, da ogenj ne dobi tako kmalu moči. Tudi kemična sredstva in brizgaluiee za gašenje mu niso bile znane. Iz vsega kar je izpovedal se jasno vi¬ di da nikdar niti mislil ni na var¬ nost delavcev, ter da jo bilo edino kar ga je zanimalo.. dolar. Po noči. Oče: ,,Vi mladi mož ako še ne¬ kaj časa stojite zunaj z mojo hčerko, potem lahko kar pri nas jeste zajuterk. MESTNE NOVICE - % Baker postava. Mestni svet je že dovolil veliko ligenc vzlic temu da se je v Mudi- soni drugače sklenilo. V prvi vrsti gleda mesto na to, da se dovoli obrt tistim salonerjem, kateri i- majo svoja poslopja, in ki bi skoz to postavo izgubili mnogo premo¬ ženja. IStvar bi bila sedaj že to¬ liko v redu, ko bi zadnji trenutek ne prišel zloglasni in kot večni prepirač znani Tom Neacv. Ta mož ima že od nekdaj namreč to bolezen, da vloži proti vsem mo¬ gočim sklepom mestnega, sveta pritožbo; tako je on zakrivil da mesto ni smelo odtvoriti lastno e- lektrarno potem ko je bila že sezi¬ dana. Poslopje je stalo gotovo, a stroji so morali zaradi tega bo¬ jevitega gospoda počivati. Poseb¬ no proti poprejšni mestni upravi je imel vedno kako pritožbo in pri tej pa je sedaj našel priložnost. 'On je izjavil- da ne misli proti me sto vložiti tožbe, temveč hoče pro¬ ti salonerjem samim nastopiti, ter vsakaga iz njegove obrti pregnati kateri ima protipoplavno licenco. ,,Jaz jih bodem vse vsakega po¬ samezno spravil pred policijo, ter ne bodem miroval dokler ne bodo vsi zopet izgubili licenc” tako je grozil proti časniškim poročeval¬ cem. Neaey poseduje veliko tovarno na južnem delu mesta ki je znana pod imenom Filer and Stowel Go. V boju za dekleta. V torek večer se je pripetila na šesti cesti velika nesreča pri ka- terej je slovaški delavec Stefan Gagaz izgubil življenje. Ponesre¬ čeni j e bil udovec trideset let star in je živel s svojima dvema otro¬ koma na šesti cest' st. 330. Kako e -je m sreč i zgodila, se oe.. "e, na¬ tanko. Nekatere''priče to izjavi¬ le da je šel Gagaz proti Prairie st. v spremstvu svojega prijatelja iu pa ene ženske. Med potom se je vnel prepir med moškima radi ženske, koijemu je sledil pretep med katerim je stopil Gagaz v razburjenju ravno pred tektrično karo Nortern Želeniee. Vse se je tako naglo zgodilo, da ni bilo več mogoče ustaviti voza tako da so šla kolesa čez tnipl-o. Člani delničarji gospodarske druž be „Ilirija”. Ker se bliža poslopje družbe k. izgotovitvi je sklenil odbor da skli če na 10 augusta shod vseh delni¬ čarjev na katerem se imajo rešiti vele važna uprašanja. Za to že se¬ daj opominja vse delničarje da, skrbe za to, .da bodo ta dan vsi prosti, tako da bode vsakemu mo¬ goče obiskati to važno posvetova¬ nje. Ako kedo ne bode nazoč se ne bode mogel potem izgovar¬ jati, da se je 'brez njega neka j u- krenilo. Ta dan je nedelja, in če se, skrbi za to da ne bode takrat nobene druge prireditve je lahko mogoče da bodo vsi člani pclno- ~tevihio zbrani. Torej vsaki naj se zapomni ta dan. Tudi oni ki žele pristopiti ter pomagati da bo¬ de družba tem obširneje pričela s svojim delovanjem, naj pridejo ta dan ter naznanijo svoj pristop. Za gospodarsko družbo .,Iliri ja”. Odbor. Strela vžgala poslopje. Med Viharjem v sredo večer je vdarila strela v hlev ki stoji poleg mestne norišnice ter ga vžgala. Ge ravno je bila domača poznima hramba takoj na mestu iz so naz- niki že poprej skušali zatreti o genj, je vendar-poslopje popolno¬ ma zgorelo in ž njim tudi dve kra¬ vi in eden konj. žled bolniki v norišnici je nastala strašna pani¬ ka, tako da so jih le s težavo 1 mi¬ rili. Njih divje n-pitje se je sli¬ šalo daleč na okoli. DELNIČARJI T. D. BODOȬ NOST” POZOR. V Torek 5. augusta se vrši v spodnjih Bergantovih prostorih na 257—1. ave. vazna seja, pri ka¬ terej mora hiti vsak navzoč. Pre¬ dložili se bodo računi in druge stvari. Naj ne zamudi nobeden. Odbor. BODOČNOST, 1. AUGUSTA (AU GUST) 2 . 1913. BODOČNOST Tiist za izobrazbo in napredek slo¬ venskih delavcev v IVisconsinu in po drugih držvah Unije. IZHAJA VSAK PETEK. Naročnina: Za Ameriko : Za celo leto. .. .$1.50 Za pol leta.... $0.T5 Za četrt leta... .$0.40 Za Evropo: Za celo leto... .$2.00 .. Za pol leta.. . .$1.00 Za četrt leta-$0.50 Vsa pisma in druge pošiljatve naj se naslovijo na: BODOČNOST 322 Reed St., Milwankec, Wis. F tank Novak, urednik. BODOČNOST (THE FUTURE) Slovenian \Veekly for Edncation and Progress. Appears every Friday. 0\vners & 1’u'blishers: THE BODOČNOST PUB. CO. 322 Reed St. Milwaukee, Wis. Subscription yearly $1.50. Advertising rates on agreenient. Kje je naša domovina? Naša domovina je vesoljni svet. Starim bajkam, v katerih so nam pripovedovali, da imamo našo le¬ po domovino, že zdavnej več ni' verjamemo. Menda pač ni nih¬ če tako neumen, da bi si kaj dru- Mtga domišljal, a ko ne posedejo iti zemlje. Lm.ebi bi delavci lahko •a vojn fk-movinj'.*, ako. ,bi biU vz.gp- »ui v, drugem, duha. ako bi nam ili naši povedali, da.kadar odra¬ stemo, da nas bodo izkoriščevali drugi, kateri na naš račun lenari¬ jo, od zibeli do groba. Že v nežni mladosti so nam' v šolah ubijali v glavo patriotizem. Pripovedovali so nam od .junaš¬ kih, činov turjaških, e-.ljskih rn ortenburških grofov, kakor tudi od nedosežnih činov babenbuer- ških in pa 'burbonskih princev. Kaj pomeni beseda patriotizem? Patriotizem pomeni simbol, za ka¬ terim se skrivajo kapitalisti vsega sveta in s katerim se najlažje vle¬ če današnja meščanska družba. Ob slovesnih prilikah govorniki v navdušenih besedah pripovedu¬ jejo ljudstva, da Je naša krasna domovina najbogatejša dežela na svetu. Da imama dobro izurjeno armado in vojno mornarico, da smo dobro založeni z brzostrelni¬ mi topovi, mauserjevimi in stroj¬ nimi i puškami. Ljudstvo, — to do¬ bro ljudstvo, od katerega marsi¬ kateri nima niti vinarja v žepu ter mu kruli po želodcu, pa govor miku ploska in mm navdušeno kli¬ če slava. Delavci nimamo domovine, do¬ movino so nam ukradli kapitali¬ sti. Menda ni nihče tako naiven, da bi smatral za svojo domovino deželo, v kateri ne poseduje abso¬ lutno nič druzega, kakor svojo delovno moč, katero pa mora, a- ko hoče živeti, prodati za beraško ceno vladajčim mogotcem. Dana¬ šnji sistem je krivičen in ropar¬ ski. Delavci z delom svojih rok rede vse lenuhe. Sami pa hodje na pol sagi, bosi in raztrgani, .sta¬ nujoč v najrevnejšem delu mesta v kakšni na pol podrti bajti ali pa prezebavajo v želesniških tovor¬ nih vozovih. Bogato okineam: in napudrane dame, katere sploh niso za druzega na svetu, kakor da letajo od zabave do zabave, prirejajo pojedine in pogrebe psom in mačkom, pa se na račun delavcev oblačijo v š kri at, svilo in baržun, ter pomagajo zapravljati bogastvo, katero so s trudom in potnimi obrazi znosili skupaj suž¬ nji gospodov kapitalistov. Delav¬ ci, ako ste zadovoljni z razmera¬ mi, v katerih živite, ako ste za¬ dovoljni, da se bode godilo tudi vašim otrokom tako, kakor se go¬ di vam, ako verjamete, da bodete za vse krivice dobili plačilo še le gori nad zvezdami — ako vse to verjamete, potem nikar ne tarnaj¬ te, ker tarnanje čisto nič n« po¬ maga, temveč udajte se v svojo u- sodo. Ali pa ste prišli do spoz¬ nanja, da domovine sploh nimate nikjer, da jo je treba še le pribo¬ riti, če je to vladajočim razredom všeč ali ne. Delavci nočejo svo¬ jim gospodarjem nobene krivice, zahtevajo samo to nazaj, kar jim je s silo vzeto. •Dosti dolgo časa smo delali za druge. Naši gospodarji, kateri ni¬ so v vsem svojem življenju produ¬ cirali niti vinarja vrednosti, pač pa zapravljajo po letoiščih in igra liscih, imajo danes'še vseeno na¬ polnjene blagajne. Delavci ima¬ jo za ves svoj trud in trpljenje prazne žepe, kopo nedolžnih o- trok, kateri morajo stanovati v nezdravih in zaclnililih stanovan¬ jih. To ni življenje, to je počasno umiranje. Bot, po kateri gre delavstvo do svojega cilja, je trnjeva pot, po kateri je nasut osat, trnje in sol¬ ze. Samo strokovno in politično organizirano delavstvo zamori: zdrobiti verige suženjstva. Ako smo torej proti sistemu, kateri danes vlada po vsem svetu, po¬ tem vemo, kaj nam je storiti. ; S pisanimi zastavami ne najdemo domovine, če je iščemo do smrti. IIe z vztrajno agitacijo in izobraz bo najdemo kar iščemo. Zaved¬ no delavstva je za svobodo, ena¬ kost in brastvo, za to je, da bi vsi ljudje brez razlike poklica, vere in narodnosti imeli domovino, ka¬ tera naj bi bila vsem svojini o- trokoin pravična mati. In brezbrži ni in nezavedni delavci kličejo pa triotizmu in domovini, katero i- majo. v žepu kapitalisti, ,,živio”. Jarem tlačanstva se lahko .samo neukemu ljudstvu priveže .na vrat. Na govorite o elovečanstvu. Mi živimo v družabnem redu kateri sestoji iz laži. Skoro eno leto že razsaja balkanska vojna, katera je naredila stotisočem pre¬ poved ubijanja za zapoved in je povzročila toliko, gorja bede in obupa, da ~n ne more človeški ra¬ zum ./updpasti. ali opisali. To je bil povratek nazaj med živalstvo ki se v boju za obstanek po raznih plemenih med sebojtio mori, a nikdar ne uničuje lastnega pleme¬ na kakor... človek. To žal ©igro ki ni nič druzega ponavljanje stare navade, ni svet gledal z veliko glohočejsimi občut ki kakor 'gledajo Španci bikobor¬ be. Vsako človeško čutenje je zginilo za kapitalističnimi narod¬ no in razredno političnimi intere¬ si. Se razredno zavedni delavci ki imamo vendar največjo- pravico v imenu človeštva govoriti, nismo na'sli časa dovolj, da bi si pred¬ stavljali bolečine vojakov ki so izgubljeni, zapuščeni ležali na bo¬ jnem polju, in neizmerni obup udov in sirot, strah ljubečih ma¬ ter, divji beg kmetov za katerimi je gorela njih vas. In vendar se nam ni potreba sramovati ma¬ lenkosti naših čutov; ker vzlic na¬ videzni brezbrižnosti, napram u- sodi posameznih, je živela v nas velika upačoja ljubezu in se obra¬ čala čez to morje krvi solz, in triplenja, v ono državo bodočno¬ sti za katero se borimo, kjer ne hode barbarstva, kjer bode vla¬ dala ena velika medsebojna lju¬ bezen. Za to mora vakeniu mislečemu i čutečemu človeku se gnusiti, ko čita v narodnjaških in kapitalisti¬ čnih časopisih, da bode kmalu ,,človeški čut’’ zmagal nad strah- to vojske, ker se „nežno čuteči” vladarji zavzemajo za mir.. Tisti ki v svoji lastni državi pomečejo zadnje kose kruha v žrelo milita¬ rizma. Resnica je, da so med- sebo.j bojujoči narodi uničeni, da so njih moči izčrpne. in da to onemogoča nadaljno medsebojno moritev. In to resnico hočejo sedaj obrniti tako, da bi neumno ljudstvo mislilo, da.so oui povspe sevali mir, med tein ko so v re¬ snici s svojimi agenti ščuvali na¬ rode eden nad ruzega ker so vi¬ deli v njih uničenju naraščanje svoje lastne moči; koristi za svo¬ je narodno po politične in kapita¬ listične interese. Sed-''.j ko je po¬ ložaj ponovno tako daleč dozorel da je postal nevaren za celi svet ker žuga povzročiti svetovno voj¬ sko, in ker vidijo da v lastnih de¬ želah raste nezadovoljnost in da se meč zavednega delavstva vrča od dne do dne, ter preti razrušiti vso to gnilo stavbo laži in goljufi¬ je, sedaj so vstali ter skusajo z ra¬ znimi lepimi frazami ki so jih za¬ jeli iz evangelija ali katekizma, celo lopovsko početje olepšati ter ljudstvu predložiti, tako da bode mislilo da so bili vneti za mir, za blagor njegov. In sedaj naj jih to neumno ljudstvo občuduje in slavi. Ker jim lastni interesi ne pripuščajo ali ker so svoj cilj do¬ segli nočejo več pustiti moriti, no¬ čejo več človeških trnpelj parati.. „ti svetniki”... Kako lopo od njih. Sedaj nočejo več krvi pre¬ livati ker so siti krvi. Nočejo ti „iblagi nežnočutni nič več da se narod poprej zavezniki med seboj morijo. Pa zakaj uprašamo. A- li nočejo več za naprej učiti kako je junaško svojega sočloveka u- biti, za tega ali onega „vladarja” umreti? Ali .jih hočejo učiti da .je zločin človeka ubiti; zločin kate¬ rega ne more nobeden škof nobe¬ den, papež odvezati,? Ne, oni no¬ čejo tega. Siti so krvi. Dosegli svoje namene, in sedaj se bode bestija vlagla, ter zbirala novih moči, ter prežala na nove žrtve. Sedaj hoče zopet ipoznati človeški čut, elovecanstvo. Toda mi razre¬ dno zavedni delavci ne verjame¬ mo temu satanskemu miru ki ti¬ či v njej in ne bodemo mirovali dokler ne vstane solnce svobode in ljubezni izza krvavih bojišč, in ne prinese smrti krvoločni zveri, ki uočiva pod zlatim bleskom ob¬ dana od svetega sijaja, ki je ved¬ no pripravljen da pokrije vse kar je med človeštvom najbolj uma¬ zanega. Fravica v Avtriji. Neki kurjač na 'bojni buliji je dobil pred operacijo za piti vin¬ skega žganja in je potem besnel... 3 leta ječe. Častnik ki je vojake mučil... Šest tednov sobnega zapora v U- rednik je pisal proti gostilničarju ki otroke pri delu mučil... 3 te¬ dne ječe. Grof je našuntal ljudi da so pri judu vse zdrobili... GOO kron ka¬ zni. Važno za delavce. V Madisonu je bil sprejet posta vni predlog da se iz postave za delavsko varstvo izpusti, določba, po katere j je poprej lahko delo¬ dajalec delavca obdozij da je ne¬ srečo sam zakrivil, kar je bili kri¬ lo krivo da je toliko delavcev o- stalo 'brez odškodnine, ali pa je i- šta bila le malenkostna, ki ni bila v nikaki razmeri z delavčevim sta¬ njem ako je bil isti oropan svojih udov. Na drugi strani pa ta po¬ stava zopet zapoveduje da se lah¬ ko delavca, kakor tudi delodajal¬ ca kaznuje, ako eden izmed teh dveh zamudi storiti vse kar delav ca zainore obvarovati pred nezgo¬ do. Seveda da je ta postava krivična kakor se že vzame. Zakaj lahko je pač predpisovati delavcu da se mora varovati lahko je pri¬ trditi na stroj okvirje in razne druge stvari, ki ga imajo braniti, a kaj .pomaga to, dokler pa obsto¬ ji po tovarnah sistem, ki prisili de iavca da ne more gledati na var¬ nost, kor mora vse svoje moči na¬ penjati da izvrši svojo delo. Si¬ cer ni povsod tako, toda v polovi¬ ci podjetij pa gotovo obstoji tak sistem. Pod to postavo je še ena določba, za ktero je pač dobro da da jo vsak delavec spozna in si¬ cer; dokler se nahaja delavec ko gre iz dela doitnu, na posestvu: družbe o-ziroma delodajalca, je ta odgovoren za nesreče ki se delav¬ cu pripete. Tora j ravno tako Če on dela. iKo pa stopi iz njegove¬ ga posestva, pa ni več odgovoren. Končno še pride določba, da so od 1. septembra naprej vsi delodajal oi podvrženi tej postavi, ki imajo več kakor štiri delavec. Nadalje, da mora 'biti družba oziroma de¬ lodajalec odgovoren za one ljudi kateri delajo pri kontraktarju ki ga ju, on najel. To pa zato, kor se je dosedaj vedno dogajalo da se .je delavec pri kontraktarju po¬ nesrečil in ni mogel dobiti odško¬ dnine za to, ker ta nič ni imel. De lodajalec pa se lahko naprej za ta slučaj pripravi ko najine kontiak torja. To so toraj glavne stvari v tej postavi in kar je potrebno da si vsak delavec zapomni, da. ni v slučaju nesreče dan na milist in munilost raznim pijavkam. Iz polja tehnike in gospodarstva. Gozdovi naše zemlje. \ eekrat se čita v znanstvenih’ listih ali knjigah, da bode zemlja v nekaj stoletjih oropana svojih gezdov. In že sedaj se ha vi mno¬ gi raziskovalcev s tern vprašan¬ jem. Posebno v Združenih drža¬ vah Amerike se mnogo p:šo o lem, ker nikjer na svetu se gozdovi Li¬ ko 'brezobzirno ne' uničujejo ka¬ kor ravno tukaj, kjer je v se \ ^u- ničujoči roki lesnega trustu. Za to je gotovo zanimivo vedeti kako obširni so gozdovi na naši zemlji v tem času. Iz raznih državnih uradov izdani podatki kažejo, da imamo na celem svetu sedaj se 1,- oODmilijonov hektarjev gozdov, kateri se razrostirajo po raznih delih sveta sledeče: Kanada ima največ gozdov izmed vseh držav na svetu; namreč 320 milijonov. Evropa ima vsega skupaj 300 mi¬ lijonov, od katerih se nahaja samo v v Rusiji 210 milijonov. Švedska in Norveška imate skupno 20 milijonov. Avstrijsko Ogerska 16, Nemčija 14, Francoska 10. Najmanj gozdov pa ima Španija. Gozdovi Indije pokrivajo 50 mili¬ jonov hektarjev, Japonska drža¬ va pa ima vzlic svoje majhne povr šine 23 milijonov in jc tako se razmeroma jako gozdnata Po velikosti zemlje računano pokri¬ vajo gozdovi eden četri del /eni¬ ške površine. Birezizični brzojav med Azijo in Ameriko. Iz Nome A laska se poroča da je sedaj napravljena brezžična tc- legrafiena zveza med tema dvema deloma sveta. Od 20 julija naprej stoji oddelek zvezine armade v Alaski v občevanju z rusko posta- jo Anadyr v Sibiriji ki je oddal¬ jena 500 mil od Nome. Ruski gu¬ verner baron Kleit je častita 1 iz svojega bivališča Kamčatka v Si¬ biriji Zje dinj enim državam ob tej prilki. Ruska vlada poseduje se¬ daj med Anadyr in Vladivostok štiri take postaje. Elektrika v službi ribarstva. Francoskemu učenjaku Rose se je posrečilo po dolgoletnih študi¬ jah, da iznašel način kako se lah¬ ka tudi v ribarstvu uporabi elek¬ trika. Znano je da ima luč, to¬ plota, in elektrika na nekate¬ re vrste živali velik upliv. Živali bodo s tem privabljene in posta¬ nejo zelo nemirne. Omenjeni u- čen.jak je napravil poiskuse z raz¬ nimi vrstami živali. Največji v sp e h je imel pri takoZvanih be¬ lih ribali, na katero je elektrika čudno nplivala. Ko je spustil v vodo močan električen tok, tedaj so te ribe z vso močjo plavale pro¬ ti tisti točki od koder je prišel tok. S tem je spoznal da bi so dale vse tc ribe z lahkoto v jeti, ako hi nastavil na tistem mestu ostra bodala na katera hi se napičile v naglem plavanju po vodi. Ropanje udov v Koreji. V Koreji obstoji stara navada, da se ne sme udava več možiti. Po njih mnenju je umiri i mož izkazal ženi s tem da jo je vzel tako čast, da mora imeti s tem za celo žiljen- je dovolj. Ako se katera teinu zoperstavi je grešila proti vsem postavam javnega reda in morale. Ud'ove pa, posebno če so mlade in bogate, se ne strinjajo mnogokrat, z to postavo ali navado, ter sb po¬ polnoma drugega mnenja. Da pa s', svojo čast in ugled ohranijo in tudi moža dobe, se puslužijo zvi¬ jače; pustijo se namreč odpeljati ali uropati. Udova ki si želi moža se pomeni : s svojemu, častilcu • ee ga ima seveda, da pride ob dolo¬ čen e j uri s svojimi prijatelji ter jo z navidezuosilo odvede. Potem sme postati brez skrbi njegova žena. Mnogokrat pa se zgodi, da se ena lepa bogata udova brani postati žena tega ali onega častil¬ ca: tedaj pa se rop v resnici s si¬ lo izvrši. On si dobi svoje prijatel¬ je s katerimi se poda na njen dom Ko jo srečno ugrabilo in pri¬ vedejo v varnost, tedaj mora ona po postavi postati njegova žena. Pri takih ropih se mnogokrat izri¬ še krvavi boji, kateri pa nikdo ne naznani oblastim. Večkrat pa tudi same udove iščejo same svoj- ga roparja, ako si preveč žele slad kega zakonskega jarma. Moder deček. Gospa Žitnik da ja svojemu sine ku Tonceku poduk o lepem obna- sanj u. Pri tem ga vpraša: „Tonček, kaj In ti storil ko bi stopil neko¬ mu na desno nogo”? s ,,Jaz bi se opravičil, mama” „Dobro, moj sinček. ] n če biti dotični dal za tvojo uljudnost ni- ki;l, kaj bi potem storil? ,,Stopil bi mu še na levo”, od¬ govori Tonček. "■ "pfeODAJA “fKARTE-'' PK Zi in brzojavno. Igluje: Obvež aice Pošilja deuar P« pobti n ovcdj> potrjcne po notarju - Pooblastila - i konzu]atu . edina hrvaško -"slovensko - srb ska agen cij ********* -K-tob-M-vvvvv 1 . | Nekaj za vsacega. j Vsakovrstna zlatnina: prstani, ure vseh | vrst verižice, zapestnice, zaponke itd. Ve.) t mggsai k, zaloga poročnih in d. ng.h dani. Ak, J „ c ve stc kaj bi kapi" oprete ra svet. I Uben, se odločil opustiti trgov.no na Reed St, proda. { I jam vse po znižanih cenah. J i ANTON GRANDUICH, | 374 Reed St.-Dve trgoviui-S 123 National Ave. , ************ ****** ****** mElNHOLD KROLL Veletrgovina z vsakovrstnimi VINI IN LSKBRJ1 Distiler dveh znanih viski-jev Green Bell ter Deer Creek 410 Greenfield Ave. Telepbone South 3280-J • Varnost je prva. Ako izročite svoj denar naši banki ste lahko prepriča tis, tla je varen. Poleg tega ga tildi lahko dobite, ka¬ dar ga rabite. Glavni namen te ban- | k e je varnost. 3% plačujemo na hranilne vloge. Vloge Združenih Držav \ za poštno hraniInlčni fond West Allis State Ban! 53rd Ave. and National, West Allis i Naznanilo Slovencem ♦ ❖ 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 Kadar kupujete pohištvo, ne zadostuje za Vas, da veste, kje ga prodajajo, temveč morate tudi vedeti, kje dobite pohištvo, ki bo vredno Vašega denarja, isto ima vzdržati vse Vaše življenje Ker mi živimo v Vaši sredini, si štejemo v svojo dolžnost, da Vas postre¬ žemo, kakor Vas sploh more kdo posreči jn sicer s pravim blagom, ki bo Vaš ponos In kraš ^ ašega doma. Kar pa je glavno so naše zmerno nizke cene. Naše podjetje je novo in se zato Vam ni bati starega in obraeljenbga blaga. | Relije se v gotovini ali pa na lahke obroke. \ <&, Prava trgovina za Slovence. * R. FLECK CO. ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ I i ♦ ♦ ♦ ♦ ❖ ❖ ♦ ♦ 4 4 4 4 ♦ * ♦ | 655 Clinton Street, i Slovenska Javna notarja in Vladi & Groelle 23 METROPOLITAN ELOCE Milwaukee, Wis. zastopata im sodišču v -vseli sluča¬ jih. /lasti veliko pozoru osti po¬ svečata v slučajih telesne poškod¬ bo in nasilno smrti v č ;!sn (1 ela. \ sak odvetniški svet zastonj. p..j_ bite v najin urad, ali »pa nama pi¬ šite v svojem materinem jeziku. JOHN PAULIC riporoča rojakom svoj si lun in prenoCišca. Postre; oa dobra in poceni. OiO 6th Str. Racine, John Ermetic JAVNI notar. pravi j a vsa v ta posel spad , f* 003, opravila točno in zanesljiv i -«-.-• 288 CfficOVIr-ST, * JugO’slovansko Podporno Združenje “Sloga” Milwaukee, Wiscoiism Glavni odbor: ' * k -™ Predsadnik; Martin Ropp, 450 South Pierce st., Mihvaukte m*., Podpredsednik : Frank Zakrajšek, 1211 N.- 8 . st., I. tajnik Frank Matitz, 311—Madison st., Mihvaukee, Wif^ ’ SL P “; : r , John Krauic - ; D7 Florida st. Mihvaukee Wia., B agajnik; Frank Banko, 504S National ave., AVest AHj 3 < 3 ^. Nadzorni odbor: John Emenc, (predsednik), 2 S 8 .Grove st., Milimuiee ^ath Stightz, 415 Florida st., Milwaukee, Wis. ’ Anton Tominšek, 283 Reed st., Milwaukee, Wia. \/ Martin Jelenc, 289 Mineral st., Milwaukee, Wis. In. , Frank Cirej, 458 National ave., Milwaukee, Wis. ",' ' John Ocvirk, 274 Grove st., Milwauk.ee, AVis. -jAk" v " ~ ' John Herga 5035 Sherman st., W.Allis, Wis. j/ ~ Porotni odbor: Math Šimenc, (predsednik), 444 Park st., Mihvaukeee, W»fc' r / Josip Janežič, 423—53 ave., AVest Allis, AVis. ' v Frank Robida, 283 Reed st., Mihvaukee, Wis. ' Vrhovni zdravnik: t>r. P. Langland, Stumpf & Langhoff Bldg., Grove st $ $ ave. • Seje so vsaki četrti torek v mesecu. r j. Ni URADNO GLASILO: n ^Bodočnost”, 322 Reed st., Room 6, Mihvaukee V \ t Zapisnik redne seje glavnega od¬ bora J. P. Z. „Sloga’ i dne 22. julija 1913. Predsednik Al. Rop otvori sejo ob osmi uri večer. Od odborni¬ kov so navzoči: Al. Rop, Fr. Ala- tic, J. Krainc, Fr. Banko, A. To¬ minšek, Al. Stiglitz, r. Ciraj in He rga. Zapisnik zadnje seje spre¬ jet, kakor čitam. Na tej seji so bili sprejeti novi elani: Od st, 1. IMath, Štuler, Geo. Poiskruh, Blaž Mlakar, Frank Čeplak, Alike Go¬ ričar, Blaž Goričar, Anton Princ, Andr. Čandek, Fr. Jeraj, in John Afožir. Od st. 2. Konstanc Aliinar, Anton Novšek, Fr. Lokovšek, Raf. Kerznar. Od st. 3 Thom. Novačič in Mart. Od st. 6 . Karolina Alarc Poročilo glavnega odboru se vza¬ me na *ianje, kakor tudi nadzor¬ nega odbora. J. Ermencodklan svojo mesto v nadzorneu Sprejme se predlog da imenuje glavni nad¬ zorni odbor nadzornika na to iz¬ praznjeno mesto, ako potrdijo dru štva ta ukrep. Imenovan J. Turk od st. 3. 'Predsednik zaključi ob 10:30. John Krainc zapisnikar. Umcrjem dete. V skladišču premoga na koncu Greenfield' ave . 1 sta našla v torek dva delavca ko sta imela opoldan¬ ski počitek v papir zavit pl e h nat zaboj ki je ležal na kupu smeti. Ko sta odprla sta zagledala v po¬ sodo aprešano novo rojeno Mete ženskega spola. Nečloveška mati je dete še živo sprešala v zaboj kakor je dognala preiskava. Mrt¬ vo dete so prepeljali v mestno mrtvašnico in v sredo so ga po¬ kopali na libožnem pokopališču. O materi ni še do sedaj sledu. V treh mescih je. to za četrti slučaj da so našli umorjene novorojenč¬ ke. Žrtve vročine. Zadnje dni je razsajala po ne¬ katerih krajih neznosna vročina vsled katere je pomrlo trideset oseb med tem ko jih je še večje število več ali manj nevarno zbo¬ lelo. Najhujša je bila v južnih Gelih države Illinois kjer je prišel toplomer na 105 stopinj, iz vseh večjih mest kakor Cleveland in Detroit prihajajo poročila o smrt¬ nih slučajih vsled vročine. Vihar ki je divjal v sredo večer po ne¬ katerih krajih je prinesel vsaj de- lomo nekoliko olajšave. Železnica v Atlandskem oceanu. Da se moderna tehnika v sedaj- nih časih ne boji več težkih za¬ prek, kadar se gre za to da se raz¬ ne težkoče v vedno rastočemu pro metu odstranijo, nam priča želez¬ nica v Atlandskem oceanu, pri katerej so ameriški inženirji po¬ kazali svojo veliko znanje, kakor tudi pogum. Ta železnica pelja od postajam ia.mi ki stoji na vzho¬ dnem obrežju Floride, do otoka Key AVest. Železnica pelja po 120 milj dolgem mostu k; stoji se¬ zidan na male pečine in otoke v morjem ost šteje v celoti ISO obo¬ kov, kateri se dvigajo 9 metrov nad morsko gladino. Od otoka pa se prepeljajo vlaki z velikimi za io narejenimi parniki na 0 milj oddaljeno Habano. RAZNO. OSVOJEVALCISVETA V CU¬ NJAH. V zadnjih decemberskih dnevih leta 1812. so pribežali' begunci „velike armade” Napoleonove, preganjani od ruskih kazakov, v pruski obmenja sela. Z začuden¬ jem in grozo so gledali pruski kmetje Napoleonove vojake, ki so bili bolj podobni strašilom nego ljudem. Udje so jim ozebli od hu¬ de ruske zime, obrazi, so bili očr- neli, divje brade so jim rasle po licih, iz oči jim je gledal glad. Trkali na vrata, pruskih koč, pro¬ sili v vseh evropskih jezikih kru¬ ha in usimileiija. Pod sveta so bili osvojili s svojimi bajoneti, v vseh glavnih mestih Evrope so bili, nji¬ hovi bobni so ropotali od palmo¬ vih.gajev Palestine do kupol sve¬ te, Moskve. Sedaj pa so stali tu¬ kaj — omahujoči okostnjaki -— razcapani in gladni, zadnji ostan¬ ki armade mrtvih mož, ki so v ned.oglednih vrstah pokrivali za¬ snežena pota po ruskem ozemlju. Skoraj pol miljena vojakov je štela Napoleonova armada, ko je šel z vihrajočimi zastavami in od¬ ločnih korakov, da strmoglavi Ru sijo; bornih deset tisoč se je vra¬ čalo in ga vrani so jih spremljali s hripavim vpitjem. Brez orožja, brez prtljage, brez obleke — po¬ raženi osvojevalci sveta v cunjah. Seržan Bour.gogne je napisal ta¬ koj po strahotnem porazu Napo¬ leonove armade na Ruskem svoje spomine. S preprostimi beseda¬ mi opisuje Bourgognc pohod fran coske armade, kakor ga je bil do¬ živel. V naslednjem podajamo kratko sliko iz njegovega opisa, ki predočuje vojno in njene po¬ sledice : Ko smo se odpravljali, še ni bi¬ lo popolnoma svetlo. A^se polno mrtvili in umirajočih tovarišev smo popustili na taborišču in mno žica je naraščala čimdalje bolj, ko smo bili že nekaj časa marširali. Vedno iznova smo morali koraka¬ ti čez trupla onih. ki so se zgubili od čet, korakajočih pred nami. Grozno je bilo. Mraza jo bilo 22 stopinj, megla tako gosta, da ni¬ sem videl roke pred očmi. I stnice so primrzle druga na drugo, v nosu je zleden.elo in možgani so 0 - trpnili. Pozneje je nastopil tudi snežni metež, snežinke so bile ta¬ ko velike, kakršnih še ni nihče od videl Vse ozračje je bilo ka-‘ iz ledu. Proti poldnevu smo po ili v ,o ozdu. Dobre pol ure smo ili tukaj, a v tem kratkem ča- e umrlo več tovarišev na onem tu, kamor-smo bili sedli. Alno- irugih se je. pa zgubilo ze spo a, ker so bili oslabeli. Skratka, 1 ; vrste so s<> pričele redčiti, če- v smo bili šele ob začetku vse e, ki nam je bila usojena. Ka- smo delj časa počivali, smo u- neopaženo nekaj konj, z no- smo jim prerezai žile, 'lovili v naše kotle, .jo hitro skuhali ) 0 vžili. Dostikrat se. je pripeti¬ la smo kotle ravno pristavili o* p ju, a smo Že morali odriniti, "so nam bili kozaki za petami, •ečkrat sem pa tudi opazil, da ,stali ljudje čisto mirno ob ko- čeprav so frčale že kazaske BODOČNOST, 1. AUGUSTA (AU GUST), 1913. ““ : ' “ krogle med nje. Če so se pa morali le umakniti, tedaj so nesli kotel s seboj in med potjo so zajenjali z' roko kri, ne glede na to, da so, se grozno oškropili s krvjo po obrazu in obleki. Včasih je nanesel tudi slučaj, da so pridrveli kazalki nrav v tre notku, ko so nad vojaki razkosa¬ vali konja. Tedaj so se hitro po¬ skrili, in ko je nevarnost minila, šo planili kakor lačni volkovi na konja. A redlko so se rešili ti to¬ variši, če jih niso ujeli sovražniki, so zmrznili. Približno čez eno uro smo zopet počivali poleg večjega gozda. Pred nami je tukaj prenočevala artilerija. Izginila je; ljudje in ko nji so ležali pod snegom; ljudje 0 - kolo ognja, konji še vpreženi pred topove. Tuintam so, štrlele iz snega piramide iz pušk, a nobeden od vojakov, ki jih je bil postav¬ ljal, ni bil več živ. Mnogo pobi¬ tih konj je ležalo naokolo, vojaki so jim bili že odrezali meso, a še več je bilo konj, ki so bili, še živi, a so ostali popolnoma napremič- no ,še zgenli se niso ko smo jih pobili. Čez eno uro smo odrinili. Šli smo skozi gozd in prišli mimo več po¬ štnih postaj, k so bile zgrajene iz lesa. Alnogo je ipa bilo požganih — naše delo, ko smo šli proti AIos- kvi. Gb izhodu gozda smo zopet naleteli na pošano postajo. Upali smo, da dobimo prenočišče, a po¬ slopje je bilo že prenapolnjeno. Legli smo k konjem, ki so bili pri¬ vezani ob vhodu. A spati nismo mogli, ker so vojaki venomer trga li deske od lihe, da bi zakurili . iz njimi ali pa si napravili streho. IToti enajsti uri nastane silen šum. Konji so rezgetali in se ho¬ teli odtrgati. Gost dim se je valil proti nam, slama se je bila vne¬ la. Vrata so slkušali odpreti od notranje strani, a konji so tako divje tolkli okolo sebe da je bilo to nemogoče. Od zunaj pa tudi ni¬ smo moigli odjpreti vrat, ker so jilh bili vojaki od znotraj zaprli z velikimi bruni, da se ne bi preveč ljudi navalilo v hišo. Dim je op- stajal vedno močnejši, vpitje lju¬ di, ki so bili zaprti v hiu, ni bilo več človeško. Slednjič so skušali uiti plamenom skozi streho, a ko so jo raztrgali, je ognj dobil zrak in panje ni so švignili že skozi stre¬ ho. "Ljudje," ki jim je gorela že obleka, so popadali zopet na tla. A r dveh minutah je bila vsa hiša v ognju, ljudje so besneli, kričali, tulili — prav peklenski prizor je bil. Z velikim naporom smo od¬ trgali desko in rešili sedem voja¬ kov. A vsi so bili zelo opečem, ter bolj mrtvi nego živi. Nekaj se ih je «e pozneje rešilo a ti so bili tako opečeni, da so nas mi¬ lo prosili, naj jih ustrelimo, da bo konec njihovih muk. Svit ognja je. privabil vojake, ki so prenočevali po gozdu. A ni¬ so prišli, da bi reševali svoje to¬ variše, temveč greli sp se ob og¬ nju, na bajonete so nasajali konj¬ sko meso in je pekli v ognju. Dru¬ gi so držali roke nad ogenj, kakor da ne 'bi vedeli, da hrani ogenj na stotine njihovih tovarišev, morda še sorodnikov. Dejali so: „Kako krasen ogenj, vendar se bomo en¬ krat pošteno ogreli”. In od zado¬ voljstva so si moli roke. šaljivi miljarder. Nekega dne se je pustil pri ba¬ ronu Alfonsu Rotsehild na Duna¬ ju, naznaniti knez Licktensteiai. (Potem ko je pet minut čakal je pn stil po slugu baronu povedati da nima več veselja v predsobi čaka¬ ti. Baron je pogledal za trenu¬ tek od svojih papirjev na pisalni mizi na služabnika in mu rekel: ,,Ako noče zunaj čakati,, naj ča¬ ka potem tukaj notri. Trenutek pozneje je že stal knez v delavni sobi barona ki je imel ravno eden težak račun pred sabo. Ta je pozdravil z kratkim pogledom na kneza in hrtro dale pisal. „Jaz vas opozarjam da stojim tukaj”; ga ogovori strogo knez. „Vzamite si prosim stol”; od¬ govori mirno Rotsehild,' ter dela dalje. „Jaz vas nadalje opozarjam da sem knez Lichtenstehi; prične zo¬ pet. knez že hudo razburjen. Po¬ tem si vzamite prosim dva stola” reče Rotsehild ter piše mirno dal¬ je. _ Koliko mravelj je v enem mravlji¬ šču? Alarsikejo se je že gotovo vpra¬ šal ko je gledal na veliko mravlji¬ šče, koliko teh živalic pač žiti v njem. Tudi razni učenjaki so se že za to zanimali in neki švicarski )profesor so je hotel o tem prepri¬ čati, ter je pihštel vse mravlje iz dva čevlja visokega mravljišča. Naj poprej je pomoril z zeplenim soparo m vse mravlje in potem pre nesel čelo mravljišče na svoj dom, kjer je pustil potem vse prešteti. Tako se je pokazalo da je padlo kot žrtve človeške znanoželjnosti 22,580 mravelj in 13,500 jajc, pri tej preiskavi. Toda kmalu je vi¬ del profesor da je naredil slabo preiskavo na ta način, ker ni mo¬ gel sešteti onih mravelj, katere so ta čas delale in so se nahajale zu¬ naj. Za to je iznašel drugi način. Položil je k dva čevlja visokemu mravljišču' leseno lopato in naen¬ krat je 'bila pokrita z mravljami. Takoj je vse ponpidel z lopate v posodo z špiritom. To je dela več dni zaporedoma, vsaki dan po dve uri, tako dolgo da je bilo mra¬ vljišče popolnoma prazno. Na ta način je preiskal pet mravljišč, vse ene velikosti in tako je naštel po raznih sledečo število prebi¬ valcev L 20,000, 48,000, 53,000, 67,000, v enemu pa celo 93,700. Ker se nahajo mnogokrat še večja mravljišča kakor so bila ta katere so preiskali, se lahko računa da živi povprečno v enem mravljišču okrog 100,000 mravlej. Usmrtenje španskega plemenitaša v 15. stoletju. Češki plemenitaš Sašek vitez AIezyhyo,rški je imel priložnost na svojem potovanju skozi Špon¬ jo videti kako so usmrtili nekega (plemenitaša, ki je bil zaradi upo¬ ra proti kralju Heinrihu na smrt obsojen. V Sašekovi žepni knji¬ gi ki je še sedaj ohranjena, je ta istrašnii način usinrtenja sledeče opisan. Obsojeni plemenitaš je bil v ibogato z zlatom obšitem rodečem oblačilu pripeljan na ve¬ liki prostor, in tam co ga privezali na steber Njemu nasproti pa so se postavili strelci; možje iž vseh stanov, kateri so pričeli s pušicami strle ja ti na ob¬ sojenca. Iz početka so streljali vedno le na dele telesa kjer pušči¬ ce niso izaimogle povzročiti smrti; toraj v roke in noge. Vsaki slab 'Strel je moral biti plačan 7. dvaj¬ setimi Reali; to je bilo ime takrat nega. denarja ; med tem ko je vsak dober strel dobil tudi toliko. Po¬ zneje so pričele streljati tudi na drage dele telesa ; in še le potem ko je sodnik dal znamenje so od¬ nehali in -tedaj je nastopil najbolj si strelec kateri je z enim dobrim strelom skoz. srce resi! strašno trpečega moža. Ko je začudeni Čeh še zaigražal nad tem barbar¬ stvom so mm (povedali da je ta na¬ čin usinrtenja povsod v navadi, ter da pomeni veliko čast za one¬ ga ki si pri tem zasluži za dober st:e! denar. Potem pa je prišel se lli ligi del tega groznega prizora ki ni -bil nič manj žalostnem za pogledati. Okrog, na -stebru vise¬ čega mrtveca so postavili njize in stole nakar so godci veselo zaigra li. Strelci ;pa so posedli okrog miz, da so zapili pridobljeni de¬ nar. Porocneslike Posebno delo po zelo nizkih cenah. Velika slika 14x17 do 16x20 popolnoma zastonj vsakima po- poročenccnia. Rad bi Vam pokazal tudi naše nove zgibne slike ki so zelo privlačne. $2.00 in 3.00 za ducat FOTOGRAF L. HAGENDORFF 173 Reed St., vogal Oregon St. POŠTO J TE! POZOR! Kadar ste lačni Kadar ste žejni Kadar ste brez strehe Pridite krreni in Bodete najbolje Postreženi 1 Prodajani tudi vozne listke Za vse prekmorske črte Po najnižjih cenah Tudi pošiliam denar V staro domovino najceneje Najhitreje iu najtočnejel LOUIS BEVVETZ 198 1. Ave.,Mllwaukc(, V/ij. Tel. Soath4680 NAJBOLJŠE OBLEKE izdeluje po meri J. KRAINC 317 Florida St., MJLWAUKEE, WIS Ter popravlja čisti pegla in barva stare Najboljše delo in najnižje cene Farme. Wil!ard. Farme. Številni dosedanji naseljenci na Willardu so dokazali, da so farme v tem kraju najboljše, kar se jih prodaja Slovencem. Zakaj potem kupovati drugje, kjer je zemlja slabša in kraj brez ugodnosti T za naseljenca. Vse potrebno o Willardu izveste pri I Adria Colonization Co. T / ^ 322 Reed St., nilvvankee, Wis. J IG. KUŠLJAN, upravnik. O * ❖ ♦ ♦ O ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ ♦ l Slovenska mesnica ♦ % BRATA PERKO J ♦ 270—Ist Ave. J ♦ priporočata ^ svojo aouro urejeno mesnico. ^ ♦ Sveže blago vseh vrst—Cene nizke—Dobra postrežba. ♦ ♦ ♦ ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ [ Drateno omrežje za vrata in okna, kakor 1 i j i vsake vrste druge dratene izdelke • ? • ? dobite vedno v največji zalogi pri | j A. T. TRENTLAGE & SON j ! e \ 387-391 Grove St. i »1**:>*;-• 4»;<>>4.4»4*4*4 , 4*4 t 4 , 4» 4 , 4 - 4*4 < 4 - 4'4'4* 4*4**44-4*4 1 4* 4*4*4 < 4 l 4»4 > 4‘4‘ * ----- - *. t V Telephone South 471 *> Ženska postrežnica I ARTHUR J. BRETT ! Baizamirar in Pogrebni ravnatelj | | 28 i Reed St. Cene zmerne f ~ " .T .- ’• — I Milwaukee, Wis. i +t+ *£♦*£*>}»-*£* »fr TUTI vsi vemo, da je naša sposobnost za zaslužek/J •L v naši otročji dobi zelo majhna. Toda ta/ zmožnost se veča z našo starostjo, ko postanemo 1 bolj delavni. Svoj višek po doseže, ko dobimo po* /I polno delavno sposobnost, to je v starosthštirideset/ j ali pedeset let. Potem pa začnemo postajati telesno slabeli in naša proizvajalna sila pojema, vsled česar smo prisiljeni zanašati se na svoje prihranke, ki smo jih deli ha stran v cašu svojih najboljših let. Te razmere so samo zgodovina tega, kar se dogaja nam vsem vsak dan, a to nam daje nauk, da moramo hraniti v svojem zgodnem življenju. Najboljša pot do tega je, ako si postavimo za svojo dolžnost, da začnemo nalagati svoje prihradke na banki, ki je pripoznano dobra in v kateri se tako skrbno varuje denar, kakor se ravno v CIN mitcbell Strm State Bank (Prava Banka za prihranke) VogalMitchell Street m Druga Avenue. Polom na češkem. Dolgoletni neprestani boji med Čehi in Nemci so pripeljali celo gospodarstvo do ipropada. Dežel¬ ne finance so povsem uničene in dežela si ne mora, dalje na nobe¬ den. način pomagati. Sedaj bode država posegla v mes, ter imenova la za kraljevino 'Češko posebno komisijo katera bode za nedolo¬ čen čas peljala vso gospodarstvo. »S teni je za ta čas deželna vlada toraj \ rokah državne komisije, Kakor je znano se nahaja veliko število Nemcev v gotovih delih češke odkoder pošiljajo svoje po¬ slance v deželno vlado. Ker pil i- majo Čehi večino in so zelo naro¬ dni, se upirajo na vsa moč, nem¬ škemu prodiranju v njih deželo. Tako se vrše po nekaterih kra¬ jih impresij ni hudi narodnostni boji, ki so sedaj pripeljali deželo do prepada. Sicer se med orga¬ niziranim delavstvom 'iia vso moč deluje nroti temu, ker ti vidijo da .je ta hoj samo v korist vlada¬ jočim ker ne pusti da bi delavci spoznali da je za nje samo tedaj rešitev mogoča, ako trdno skupaj korakajo 110 mene se za narod¬ nost. Toda njih moč je še pre¬ slaba in divji boji se nadaljujejo ter prizadevajo narodu -smrtne u- darce. Ako bi vodilni krogi na¬ rodnjakov imeli resno voljo na¬ praviti v deželi mir ter jo zopet (povzdigniti do prejšnjega blago- staja. tedaj bi lahko vpeljali v de¬ želi red, pri katerem ni ne bil no¬ beden narod prikrajšan pri svojih pravicah. A tako pa ne puste e- den drugemu živeti in neumno ljudstvo.se bori med sabo, ter, ta¬ ko tira deželo v nesrečo. Dobiček od tega po imajo vlad i joči, ter ra¬ zni hinavski pol i t ika rji, ki nesloz- , nos t* med ljudstvom uporabijo v i to dj ljjiko v kalnem ribarijo. i BODOČNOST, 1. AUGUSTA (AUGUST), 1913. NA IZPREHODU. M. Gregoričeva. iS trdnim kremenom so zasuta tla med opojno dehtečimi akacja- uii in zobčastolistimi platanami, elegantne kočije drče mimo pred¬ mestja, ta.ko tihotno vozijo mrtve¬ ca kakor da kolobarijo njihova prožna kolesa po stoletnem prot ju in strohnelem iverju. Kako vab¬ ljive so tiste klopice med grmič¬ jem, toda mestna gospoda poseda tam le včasih. človeštvo v obče oibožava hrup in jasnost, sijaj in razkošje... Tamkaj pa vlada le otožnost in mir, saj se v neposred¬ ni bližini dviga norišnica. Visoko in obširno je poslopje in trdno so pregrajena obsnežna okna, da začuti človek že v melanholičnem drevoredu, koliko bridkosti in gorja sc skriva za onimi stenami. Žalobni zvoki se razlegajo izza močnega omrežja tjadol do pro¬ strane morske gladine. li, ko da razsipljejo ti odmevi kužljivo na- lezjivost po ovzduišju, jim begajo neki šetalci med dolginske ulice, da jim nališpana pročelja mojster skih palač zadavijo tužni odjek. 'Neki sicer posto.je za trenotek, a korakajo naposled brezbrižno dalje, da čimpreje pozabljajo na člove-ki krik in vik, smeh in jok. L o oni, ki se med svetom nepre¬ stano bore napram ostrim puši¬ cam prevare in ki nekako priča¬ kujoče in resignirano sprejemajo posvetno tugo, zlo in nezgodo, po¬ sede... slušajoči bolestne disa- korde onesveščenih duš ali odre¬ venelih src za kvadratastim že-' lezjem... • • • Izpreha.jala sem se nekoč s ko- leginjo po tistem senčnem drevo¬ redu'. Daši je bil v okrožju blaz niče, se nama je vendarle zelo omilil sedež pod franžasto žalos- tinko. V takratnem juljiskem Somra¬ ku pa je bila nizka klopiea zase¬ dena. — Črna prikazen je tičala na njej. — Glej! vzkliknem. / — Kaj zato? lli, hi! Kaj si ne upaš v moško družbo? mi odvrne tovarišica — Nas li more preplašiti, kar si prizadevamo mrziti? Vendar jueu usri! Ako je resen človek, naju bržkone premotit začudeno, da si 'zboleva prostor ravno ob njem, ko so vendar še druge klopi pro¬ ste. r— Eh, ne brigaj se za predsod¬ ke moških in obnašaj se po svoji vesti. Saj sva pač izkusili, kak¬ šni nemerodajni psychMogi so. Brez prepričanja izrekajo obsod¬ bo čez to, ki ne more zatajevati svoje temperamentnosti in z vso naivnostjo smatrajo brezmadež¬ nim kerubinom ono, ki se ume pretvarjati. — Res je, skoro vsi so taki! po¬ vzamem jaz. — Kaj, skoro! Vsi, reci," vsi, brez izjeme! j — Ne! Vsaj enega poznam v tem mestu, ki se loči od ostalih neznatnikov z vso fineso po svo¬ jih dušnih vrlinah in nebrojnih p it postih. V očeh mu seva mi- lota; njegov glas je nežna harfi- na struna; njegovo postopanje do ženske naravnost bratovsko. — Blagor tebi, ki si v gosti gnječi velikomestja zapazila vsaj na enem razliko. Jaz niti tega ne! Sicer si ti bržkone zaljubljena vanj in zato ta slavospev! — O, nikar! Toda moja čuv- stva bi bila res ljulbezen, ako bi mi ob srečanju srce zavalovilo. Ampak ne! Ko 'ga zagledam že iz dalje, mi je pri duši, ko da moram visoko dvigniti glavo iz največ jega spoštovanja, ko da mu mo¬ ram s punčico izraziti svoje na.j- jačje poveličevanje. — Ne urnejem, kako more mo¬ ški tako prevzeti žensko dušo! Se ti je li utnel tako izborno laskati? — Varaš se! Saj me prav zato tako zanimlje le, ker me je — ko sva občevala — neštetokrat gra jal. Kajti s svojimi ukovi je izbri¬ sal iz moje duše vse napake, še nekoliko napora in ta moja du¬ ša bi bila naravno bela. . On ni, ko sto drugih, ampak uvažuje, da je lahko za uajpobožnejšim obraz kam skrita gnjila podlost, v naj- razposajenejši ženski lahko nedo takljivo poštenje. — Uvidevam, da ste zadostno občevala, in bi ne izrekla nad njim toli mile obsodbe, ako bi t bil polznanec. Kajt ravno ti po slednji, ti takozvani polznanci, k vlove le par naših besed ali le od mev našega smeha, imajo navado blatiti žensko dušo in njeno do bro ime brez vsakojakega sramu pred lastno vestjo. — Zalibog da odbstajajo tudi taki lahkomiselniki, ali le-ti ne zaslužijo, da se razburjaš zbog njih! — O, ne, ne! Jaz pač sunem vsako pikro obsodbo čez pleča za¬ ničevalno in z brutalnim sarkaz¬ mom, ko da porinem crknjeno mačko preko plota... Približali sva se kimajoči vrbi. Še par sežujev in bili bi tik nje, oziroma blizu človeka, ki — nag¬ njen s komolcema nad koleni — si je zakrival obraz z razprostrti¬ mi rolkami. Tako ne sedi na iz- prehajališču veseljak. In človek, ki hoče preračunati drobce in lo¬ garitme ostaja raje nemoten v lastnem kontoarju. Na izprehod zahajajo običajno ljudje, ki iščejo razvedrila med oholimi kočijami, da med obrazi parfumivanih še- talcev rafinirajo poteze svojih lic... Zahajajo, seve, i oni, katere tla¬ čijo dušne »kubi in boli, da se raztresejo ob pristnih snežnikih na svodu, da jim prelestna priro¬ da kane v otrpnelo dušo vsaj mo¬ lekul utehe, da jim milijon mors¬ kih imbalsamiranih sapic odžene raz tužnega lica jokave gube in pa samo njim znano žalost... Obrnili sva se brzo in tiho, ko da stopicava v galošah ter krenili k drugi zasedi, da nisva motili tiste neuimevne zamaknjenosti, ki je brzkno neusmiljeno šeipala nez¬ nančevo srce. , 'Nekaj trenutkov sva zrli molče v tujca, ali kmalu sc je zaokrožil najin pogled v drugo smer. Izza nezastrtih oken blazniške trdnja¬ ve so namreč uhajali, srpi, hrupni vriski, plač in tulenje... Ti glasovi so bili tako grozni, da mi je stopil pred oči davni predpoidan, ko sem so vozla ob podivjanem viharju v Italijo in sem slušale polonesveščena buča¬ nje orkana, dočim so se spenjali orjaški zelenkastopeneči valovi s poževljivim naskokom ob parnik, da ga pogoltnejo zdajpaždaj z vsem obupanim bolestnim kri¬ kom preplašenih pasažirjev. 'Pa¬ ko neizreeno strastno in nadnara¬ vno mi je bilo to stokanje in vpi¬ tje hripavih grl... tako rezgla- šeno tisto pope v a n j e tam gori, da so nama čudna čuvstva stiska¬ la srce in da sva umolknili obe, ko na povelje. A najbolj na.ju je :anilo globoko naglo ihtenje ne- poznanego soseda. Ozrla sem se v smer, v katero mi je pomingnila tovarišica. Žen¬ ska v beli platnemi opravi jo izza pregraje biazniškega poslopja bu- lila z očmi proti Quarmerii, proti mestu, proti drevoredu... Napev, ki ga je izdihavala njena duša pa si je brezuspešno prizadeval biti miloglasen; neubrani stihj,so done v čarobni večer, stihi, ki bi morda vplivali najblažje na nežna srca, ako bi ijh izbral Trubadur za svojo serenado: Prihiti, da mladosti ne preživim zaman, ko vene senenohladui bosti brezvonji tulipan. Ne daleč od naju je zaječalo.— Ozrli sva se proti košati žalujki. Najin sosed si je s krčevitimi prsti prijemal lase uad čelom. Na¬ to se je zravnal na sedežu in s prekrižanima rokama lia prsih zrl pred se, kakor da hoče poslu¬ šati mirno obupno pesem one ne¬ srečnice. — In silili so zopet gla sovi izza trdnih zidin, ko da jih morajo občutiti s školjkami posu¬ te skaline na produ. Ždajci nama¬ kan v divjem koprnenji, se je raz legal v ozračje drugi verz: iPriteci, da oklenem se tvojega vratu! N i škoda li, da z venem ko drevje brez sadu ? Ta refrain je razločno in kakor pristno očitanje jekal v drevored, z drevesa na drevo, z veje na ve¬ jo, dočim je stremil morda le za tem. da se vsesa na večni spomin v njegovo kri... Tujec je skočil kvišku, ko ma magnetiziran; se postavil v sredi no ceste, hrepeneče razprostrl ro¬ ki in sklepajoč prste, ko v pobo žni molitvi zaihtel polglasno; Od¬ pusti, Melita!... — Pobegnive, je zavpila moja tovarišica. — Res je; odriuive, da naju ne opazi. Preje se potolaži, ako ga ne motiva v sedanjem obupu ! odvrnem .jaz. In tiho sva zdrknili za ovinkom ter krenili proti pomolu. Bajno tiho je šumelo vejevje za nama, ko da ploveč na krilili lahnega ze¬ ti rja prenaša v dalj le srečo in brezkrbje... . .JI i 1,1 Nizko nad Quarnerom so frfo¬ tale svetle utve, po igračastih čol¬ ničih so svetlikali že oljnati pla¬ menčki. In prijeten vonj po slani vodi se je vzpenjal visoko v ozra¬ čje, da pobalsamira vsemir in se raztezal široko naokolo, ko da hoče liki zdravilna uteha prodre¬ ti v strta srca... * * • Drugo jutro sem ob prebiranji lokalnega časopisa naletela na poročilo: Sinoči se je pred blazni¬ co ustrelil mlad človek. Pri njem je našla komisija le listek z belež¬ ko : „Otroival sem s svojo brez¬ srčnostjo žensko dušo,, ki me je o- boževala. Njeno trpljenje, za ka¬ tero sem bil gluhonem, se je gro¬ zovito maščevalo; prešlo je name z vsemi silami... Oh, da umiram brez tvojega odpuščanja, moja ne srečna Melita, je zame neznosno, na jgrenkejše! ” Samomorilca je bržkone gnalo v smrt kesanje, kaj ti, izedi smo, da se Melita ena iz¬ med blaznic v dež norišnici. NARAŠČAJOČA PREMOČ KAPI¬ TALIZMA. SLABA PREBAVA. Mi jemo preveč. Napolnjujemo sebe brezskilbno z liabimi jedili, kar ni dobro za telo. Ve rji del teli jedil se ne more prebaviti ter o- stane neprebavljen v črevih in prouzroča razne težave, lenobo, bolečine, glavobol, slab vzduh, krče. Tudi je t.akova hrana dobro¬ došla raznim kalem. Dobro mora ino paziti, da se oslobodimo taks. neprebavljene hrane in ne smemo dopuščati, da bi začela kipeti v telesu ter prouzroeala bolezni. Priporočamo vam Trinerjevo zdravilno grenko vino, ki bo iz¬ gnalo take slabe snovi ter uredi¬ lo drobovje. Ozdravilo i>o zaba- sanošt, bolečine v črevih, bljuvan¬ ji 1 , zh. atenico, glavobol, zgubo sla¬ sti in nervoznost. V lekarnah. Jos. Trimu - , 1333— 1389 So. Ashland Ave., Chicago, 111 . Otrpnelost mišic in sklepov 'bo hitro izginila po rabi Trinerjeve- ga linimenta. ČLANOM SOC. SKUPINE ST. 37 J. S. Z. Anketa o koncentriranju ame¬ riškega kapitala pokazala, kakor poroča pariški Temps, da je 36 odstotkov aktivnega kapitala združenega v rokah 2 kapitalisti čnih skupin, ki jim načelujeta Pierpont Morgan in M. Rockefel¬ ler.' Ta važni pojav je dal tu¬ di povod, da je Jaures pisal o tej koncentraciji v „Humanite’’ na¬ slednje: ,,'Obe skupini imata v ro¬ kah torej tretjino ameriškega produktivnega'kapitala. V svo¬ jih družbah imata moža Morgan in Rockefeller 320 miljonarjev, ki so razdeljeni kot upravni svetniki po vseh mnogih industrijskih pod jetih in denarnih zavodih ter go¬ spodarijo s kapitalom 25 miljard tolarjev (125 miljard kron.) To je kapitalistična koncentracija tretje stopnje. Na prvi stopnji o- pazujemo velikp industrijo, ve¬ letrgovino in delniške družbe, ki s svojo tehniško dovršenostjo sre¬ dnja in mala podjetja osvoje ali uničijo. Na drugi stopnji se nam predočuje trust, ki združi velika podjetja ene stroke, da odpravi medsebojno konkurenco, zaradi česar utegne potem samolast.no nastavljati cene in gospodariti na svetovnem trgu. Na tretji stopnji pa opazimo kot vrhunec tega ka¬ pitalističnega združevanja velike denarne mogotce, kakor sta Mor¬ gan in Rockefeller, ki gospoduje¬ ta s svojimi miljardami nad vsem v tmstih in drugače združenim ka pitalističnim gospodarstvom. Očividno je bilo, da mora priti do tega. Najprej se navadi vsako ■capitalistočno podjetje nalagati svoje rezerve ki so mu odveč, v tujih podjetjih. S tem si poveča ugled in omogoči ploclonosne de¬ narne kombinacije; predvsem se zavaruje s tem pred krizami, ker se krepi z nadv-rednostjo drugih podjetji. Na tak način se večkrat združujejo različna podjetja. Če se potem kapitalisti, od katerih ima vsakdo vpliv na več podjetij, sporazumijo in največji združijo, pa pridemo do tega, da dela 30Q mož s kapitalom 125 miljard, kar hoče. S tako velikanskim bogas¬ tvom gospodarijo. Njih naloga je, da s' svojimi miljardami po vseh deželah in mestih takoj zaduše vsako konkurenco in da diktirajo svojo voljo vsem industrijskim podjetjem. Ti možje so absolutni vladarji v državi in z množino svojih kapdtalij zatro vsakršno samostojnost. Ne moremo več praviti, da ima¬ mo kapitalistični fevdalizem, ker fevdalizem vendar še dopušča sa¬ mostojne eksistence. Ta oblika je že minila. Ni to več fevdalizem, pač na absolutno gospodarstvo ka pitala. Vedno ožji postaja krog denarnih cesarjev, katerih premoč mora revolpcionirati vso družbo. Zaradi preobilnega posla za¬ dnjih tednov se ni mogla vršiti se¬ ja. Večina članov je zaposlena všled igre za konvencijo, katero se morajo zaradi kratkega časa ki je še na razpolago večkrat ne te¬ den učiti. Prihodnja redna seja se vrši v petek 8. augusta v finski dvorani. Pridite vsi. Frank Lebek je bil na tem, da umre. Bolan je bil nad sedem mese¬ cev. Imel je tri zdravnike, a kjub temu je bil vsak dan slabši. Bil je bolan na želodcu in živcih. Mo¬ gel ni niti jesti in ne spati. Hujšal je od dne do dne. Zgubil je že 15 funtov. Jesti ni mogel ničesar, pil je samo nekoliko mleka, a tudi tega že ni mogel več. Delati seve¬ da tudi ni mogle. Ozdravil ga je v štirih tednih doktor Wasweyler, želodčni spe¬ cialist in specialist v kroničnih boleznih. 4.56 Mitchell st. (drugo nadstro¬ pje), Na se verni strani ceste, med 2. iii 3. Ave. Posvetovanje brezplačno. Pozor rojaki. Zaradi spremenitve prostora šem primoran razprodati vso svojo zalogo po najnižjih cenah. Kdor izmed rojakov želi poceni kupiti čevlje, moško zgornjo in spodnje, perilo, moške in otročje obleke, naj se oglasi v moji pro¬ dajalni na 301 Ciinton Street Pratik iVIeh ANGLEŠKA ŠOLA. Vsem onim ki so se do sedaj že prijavili za obiskovanje šole na¬ znanjamo, da jih bodemo ta teden obvestili pismeno kedaj se šola prične. Kedor se že želi prijaviti, lahko stori to pismeno ako ne mo re priti na uredništvo. Napisati mora tudi leto in dan rojstva ter stanovanje. Lahko pa se naznani tudi pri Fr. Zajcu na 229 1. ave. Zakon Edino uspešno zdravilo zoper kronično srčno bolezen. Medeni tedni... Veliko obeta¬ joča Oiivertura, k eni razoča- rajoči operi. ^ r V^ Važno uprašanjeia , H f| mi opravi JV A najbolje in najceneje Konzularne vojaške /, firove sl za4eva %Jlilwaukee, \yjs Slovencem v Milwaukee in na West Allis-n priporočam svoj salan. KadaV pridete na West Allis, obiščite me; bodete vselej dobro postreženi. * Louis Lončarič 5226 National Ave., West Allis. Ne pozabite tudi, da še vedno prodajam lote in hiše, kakor do sedaj. Obrnite se vselej zaupno Hn mp.ne v teh zadevah. Obuvala vseh vrst po najnižjih cenah: za moške od $1.50 do $4.00 za zenske od $1.00 do $3.50 za otroke od 50c do $2.50 Naš namen je vas vselej zado* voljiti. Ahrens & Vahl 355—Grove Street. Borchardt Bros. KROJA6NICA, ZALOGA OB LEK IN DRUGE MOŠKE OPRA¬ VE. Cene zmerne, blago trpežno ih) postrežba točna. 347—349 GROVE STREET. J A C. BINZ EL Trgovec na debelo z* vini lt-i liker]! se priporoča Slovencem 307 Reed St. Milvvaukee, Wis. IG. KUŠLJAN 229 !st Ave. LOVENSKA GOSTILNA a j boljše domače vino, žganje in smodke — Prenočišča za pot j ike. RAZPRODAJA Kateri rojakov šc ni videl našo slovenske FARMERoKE nasel¬ bino v okolici'lepega in cvetočega mesta Privit/, MorinoHo county Wisc ta si naj pride ogledati na lastnic oči ter se bo prepričal, da imamo tukaj vsega dovolj, ker nam zemlja obrodi izvrstno vse pri¬ delke. Škodo napravljajočih viharjev ali toče in suse nimamo, tudi ne kamenja, ne močvirja. ‘Sadje in vinska trta nam tildi dobro u- speva. Podnebje je zdravo in dobra pitna voda, zato so tukaj "rav lepa letovišča (summer-resorts). Živinoreja nam se prav demo izpla¬ čal, ker rastejo tukaj same redilne in sočna te trave, živinskih bolezni- - ali kug pa ne poznajo. Mesto Crivitz se prav lepo razvija, \ njem je mnogo trgovine, obrti in industrije, kamor se prodaje \si pridelki po visokih cenah. Tu jc križišče dveh železni, ki vodijo po 'suhem v velika mesta ter imajo obenem ugodne zveze eez jezero v velika trgovska in industrijska mesta. Brez dvoma bo zemlja poskočila kmalu v ceni. 'i' Ker kupite tukaj zemljo naravnost od lastnika T. Kersten same¬ ga, zato jo dobite tudi DOSTI CENEJE, kakor pa, če jo kupite od kake zemljiške kompanije, ki nima svoje zemlje, ampak .jo še le mo¬ ra od letniska kupiti ter seveda hoče imeti pri tem dober zaslužek. Pri meni tega ni. Ker je že tu-ka.j mnogo naseljenih, se pri njih lahko uprašatc o vsem, kar Vam je potrebno vedeti, zato Vam sve¬ tujem, da ne .greste tja, kjer še ni nihče naseljen, ki bi Vam kos po¬ vedati, če bodete tudi za mogli tam živeti. Ako se odločite postati samostojen in neodvisen farmer nazorni ji, kjer Vam je sigurna bodoč¬ nost in napredek zagotovljena, pridite in ogljete si to zemlji. Vsake¬ mu kupcu povrnem vse vozne stroške. Odplačevanje je jelo ugod¬ no, ker imate 10 let časa. * Ne zamudite torej te RAZPRODAJE in ugodne prilike, ki se .Vani pozneje ne bo nudila nikoli več ter še pišite danes v slovenskem jeziku pomadaljna pojasnila in po brezplačno kjnižico na zastopnika N. PIKLOR 1526—West 21. Str. Chicago, 111. Izurjen slovenski fotograf Izdelujem lepe poročne in obhajilne slike, kakor tudi slike xei Vse druge prilike. Z vsakim naročilom poročnih in obhajilnih slik napravim brezplačno sliko v velikosti 16x20 palcev. Na zahtevo napravim slike tudi v vsakovrstnih kr; - barvah. Predelujem tudi drage slike ter jih povečujem v vsaki "osti.. Če je treba grem fotografirat, kamor kdo želi, tudi ponoči na pr. na veselice, svatbe, botrine itd. Zakaj hoditi drugam, ako Vam vaš rojak ravno tako dobro po- streže! Priporočam se cenjenin rojakom Slovencem ter Hrvatom za o« bilen poset FRANK SKOK 438 52-ad Ave., Wes! Allis, Wis. (Kavno zi - aven slovenske cerkve.) POZOR! ROJAKI! Sledeče tri pijače so pristne in importirane in izdelane is zelišč za okrepčanje človega in njegovega zdravja. Te so: Kranjski Brinjevec, Slivovic, Tropinovec, High Life Bitters, A. Horvatovo Grenko Vino, katero prodaja A HORWAT, JOLIET, ILL. Pozori Gostilničarji! Shranite moj naslov in pilite po cenik, ker bo v Vašo koristi Ako k naročilom priložite denar, Vam dam več popusta, kakor jaz zapravim, kedar prodajam in kolektam. ker si prihranim zamudo časa, vožnje in potne troske. Dobiček je torej Vaš! Moja tvrdka je prva in edina slovenska samostojna tvrdka, ki im- portira žganje direktno iz Kranjske Prodajam tudi ceneje, ker nimam stroškov z dragimi agenti. A. HORWAT, 600 N. CHICAGO ST., JOLIET, ILL. ■ 1 . g . E « j Milvvauškim Slovenec* priporočamo Ka&par Drža¬ vno Banko. Prejema denar na hranilne vloge in daje 3 obresti. Vse vloge pod drhvnlm nadzorstvom! Pošiljamo denar v staro domovino po zmernih cenah. Na tisoče Sloven¬ cev pošilja pri nas denar, Zakaj ne\i?» Prodajamo denarni promet^ Kaspa^ Državno B^nko. ^ ^ biti pošteno nostrT ^ ' Sl ° venskem jeziku. Kdor hoče T H Raj CbrRe d ° KS3 ^ D -vne Banke! ?®«WAT|BANK —---- l ’ tvJucag-o, 111. ../ i*