NAŠE DELO
GLASILO DELOVNE SKUPNOSTI LIKO VRHNIKA
LETO XII.	ŠTEVILKA 28	DECEMBER 1977
cScecna in u&pe&n&	Let&
1978
nam seli ucecLniSki nclboc
Oceno poslovanja in naloge v prihodnjem leto
Čeprav nas do novega leta loči le še nekaj manj kot mese dni, pa ob obilici dela, ki naj ga še letos opravimo, tega skoro ne opazimo. Vendar pa bomo poleg vsega še našli čas, da se bomo pred novim letom spomnili vseh poslovnih partnerjev, sodelavcev v kolektivu in ne nazadnje prijateljev in znancev ter jim zaželeli kar največ uspehov in zadovoljstva v letu, ki je pred nami. Spomnili se bomo prehojene poti, vsak za sebe, kot člani naše delovne skupnosti pa, kaj smo s skupnimi močmi ustvarili, kako smo poslovali, hkrati pa načrtovali naloge za v prihodnje.
Tako pravzaprav počnemo vsako leto, le da so uspehi in naloge različne, pač odvisne od doseženega razvoja in problemov, ki se v zvezi s tem porajajo. Ko torej ocenjujemo poslovanje moramo izhajati iz teh dejstev in iz obsežnosti nalog, ki so vpletene v to poslovanje.
V pretečenem letu smo si zastavili dokaj obsežne naloge. V ospredju je bil vsekakor proizvodni in prodajni plan ob zagotovitvi takega dohodka, ki bi zagotavljal pokrivanje naših obveznosti in kolikor toliko zadovoljive osebne dohodke. Če sedaj pregledamo naše dosežene rezultate, lahko rečemo, da so zadovoljivi, da je bilo poslovanje sorazmerno uspešno, zlasti, če se spomnimo na vse vrste problemov, ki so nas spremljali. Ne moremo mimo dejstva, da je izvajanje resolucije o gospodarskih gibanjih v letu 1977 tudi v našem poslovanju pustilo svoje sledi, ki jih vidimo v zmanjšanem dohodku. Politika stabiliza-cilje gospodarstva se je odražala predvsem v nedovoljevanju povišanja cen finalnim izdelkom, dočim za surovine tega ne moremo reči. Zmanjševanje dohodka zaradi tega, naj bi pokrivali z večjo produktivnostjo, kateri je bila dana največja popularizacija v vseh sredinah družbenega življenja. Tem pozivom smo prisluhnili tudi mi, saj smo v ukrepih in akcijah nakazali, kaj vse je , potrebno storiti, da bi si s poveča-
no storilnostjo izboljšali svoje poslovne rezultate.
Na tem področju je bila dokajšnja aktivnost, ko smo ob stalnem preverjanju in analiziranju ukrepov skušali ugotoviti, ali vodijo k boljšemu poslovanju, da bi jih v nasprotnem primeru popravili. Taka aktivnost je bila vsekakor potrebna, sicer bi bili rezultati znatno slabši. Ta ugotovitev velja tako za notranji trg kot tudi za izvoz. Ob nadaljevanju politike kontrole nad cenami se je v zadnjem trenutku pojavila možnost dvigniti proizvodnjo vrat po kakovosti in funkcionalnosti na višjo raven ter si na ta način omogočiti izključiti višje cene surovinam in materialom, ki jih uporabljamo pri proizvodnji vrat. Vendar pa pri tej proizvodnji nismo dosegli tistega, kar smo si zadali, saj nova linija v vratarni še ni v celoti stekla. Zato nismo mogli ustreči vsem kupcem v takem obsegu, kot so od nas pričakovali.
Ko vsi ugotavljajo, da izvoz pada, pa se je pri nas povečal za eno šestino. To je doslej največji izvoz, tako po količini, kot tudi po vrednosti. Res je, da smo ob naših izdelkih izključno orjentirani na izvoz, zato je bila naša aktivnost, da razvijamo nove izdelke, povečujemo lasten izvoz in skrbimo, da smo z zahtevano kvaliteto nenehno v ospredju.
Oskrba proizvodnje s surovinami in materiali je bila na splošno zadovoljiva. Občasno pomanjkanje ponudbe ni imelo večjih posledic na proizvodnjo, seveda pa smo morali slediti zahtevam po podražitvi. Na področju nadaljnega razvoja je treba poleg že omenjene rekonstrukcije vratame, omeniti dograditev lani začete žagalnice na Verdu, ni bil s tem opravljen nadaljni korak v modernizaciji naše delovne organizacije.
Znatno večji vpliv na dosežene rezultate, pa je imelo pomanjkanje delavcev in pa fluktuacija, ki je bila daleč največja v primerjavi s prejšnjimi leti. Vsi že poznamo kakšne
posledice nastajajo zaradi takega stanja, te pa so še večje, če ni na razpolago dovolj ustreznih strokovnih kadrov, kar v našem primeru je.
Letošnje leto je tudi prvo po uveljavitvi zakona o združenem delu. Ta je pred nas postavil vrsto nalog na področju družbeno-ekonomske preobrazbe celotne družbe. Da bi mogli izvajati celoten sklep nalog, nam je bil v pomoč program, ki smo si ga v ta namen izdelali. S pravilnim pristopom je bila zagotovljena, pri oblikovanju nove organiziranosti in s tem ustreznih aktov, udeležba vseh delavcev. Rezultati glasovanja na referendumu nam potrujejo, da smo vsi več ali manj dojeli pomen novega zakona, kar je. garancija, da se bomo tudi bodočih nalog, s tem v zvezi, lotevali z enako resnostjo.
Vsi ti dosežki pa so zahtevali velike napore predvsem od odgovornih delavcev, kakor tudi od vodstev političnih organizacij, od katerih je zlasti sindikat dobil konkretne naloge, ki mu jih je namenil zakon. Brez teh naporov tudi rezultatov ne bi bilo. Prepričan sem, da se vsi zavedamo, da nas pri uresničevanju zakona o združenem delu, čakajo še velike naloge in da se jih bomo lotevali razreševati tudi v bodoče z enako zavzetostjo.
Tudi prihodnje leto nam ne prinaša počitka. Prav sedaj je v izdelavi dokument o planskih zadolžitvah, ki nas bo obvezoval, da bomo čimbolj racionalno gospodarili s sredstvi, ki nam jih je zaupala družba, da bomo s temi sredstvi ustva^ rili najmanj toliko, kolikor dopuščajo kapacitete in naša sposobnost, da iz teh sredstev čimveč izvlečemo. Pri proizvodnji vrat bo v kar najkrajšem času potrebno doseči, da bo nova linija stekla v polnem obsegu, ker je le v tem garancija, da bo tudi naslednje, poslovno leto zadovoljivo. Z že začeto akcijo na razvijanju novih izdelkov v stolar-nah, bo potrebno nadaljevati s še večjo zagrizenostjo, da bi tako ostali
še naprej med vodilnimi v izvozu tako v pogledu asortimana, kot v sposobnosti obdržati se na tem zahtevnem tržišču. V tem pogledu je usoda v naših lastnih rokah, seveda pa se bo ob sodelovanju z drugimi potrebno še nadalje boriti za pridobitev ustreznega mesta v naši gospodarski sferi. Upajmo, da bo v prihodnje to lažje, saj novi gospodarski predpisi v vse večji meri prepuščajo gospodarstvu samem, da si v okviru samoupravnega sporazumevanja in dogovarjanja ustvarja nove medsebojne odnose in kolikor toliko enakomerno porazdelitev družbenega proizvoda.
Tudi v prihodnjem letu bo v o-spredju skrb za nadaljno rast produktivnosti. Zato bo potrebno nadaljevati z že začetimi akcijami in ukrepi, določiti pa tudi nove, če bo to potrebno. Med drugim bo ena od pomembnih skrbi, da si bomo pridobili nove kadre in da bomo zmanjšali fluktuacijo na kar najmanjšo možno mero. Odpraviti bo potrebno vzroke, ki so to fluktuacijo doslej pogojevali in ki so nam več ali manj znani.
Povečani proizvodnji vrat bo potrebno zagotoviti tržišče. Že nakazana usmeritev na tri področja (izvoz, trgovina, gradbena podjetja) se ne more spremeniti, zato bo potrebno z izboljšano organiziranostjo in prodajno politiko doseči večjo prisotnost na trgu. Ena izmed teh bi bila ubrati jo še po poti lastnih prodajaln in tako nadoknaditi vrzel v trgovski mreži.
Nadalje ne sme izostati skrb za nadaljni razvoj. Priprave ustreznih projektov za dokončanje stolarne na Verdu in pa raziskave v smeri obnovitve proizvodnje parketa, nas bo spremljala v prihodnjem letu. V to nas sili tudi dejstvo, da s tem izvajamo srednjeročni program, ki upošteva znano dejstvo, da pomeni stati na mestu, nazadovati.
O uveljavljanju načel zakona o združenem delu bi lahko rekli, da je šele »dobro jutro«. Če smo letos že sprejeli nekatere ključne akte, pa bo potrebno le-te še spraviti v življenje. S tem v zvezi se bomo morali z njimi dodobra seznaniti zato, da bomo po njih lahko delali. Ureditev nagrajevanja po delu, ki ga prav sedaj uvajamo s pravilnikom o osnovah in merilih za pridobivanje osčbnega dohodka in sredstev skupne porabe pripisujejo vsi največji pomen. Uveljavitev le-tega naj nas vse osvesti, da smo dejansko upravljalci, k čemur naj prispeva tak osebni dohodek, ki bo odvisen od dejansko vloženega dela in od rezultatov gospodarjenja.
Uveljavljanje zakona postavlja pred nas ureditev še ostale notranje zakonodaje, da bi tako v njo vnesli vsebinske rešitve, ki jih zakon narekuje.
Kot vidimo ne bo lahko, čeprav nisem navedel vsega, česar se bomo morali lotiti v prihodnjem letu.
Pri našem delu bomo morali vsekakor upoštevati politiko, ki nam jo bo naložila resolucija o gospodarskih gibanjih za leto 1978, vsled česar bomo morali še znatno bolj spremljati dogajanja v gospodarstvu, da bomo lahko pravočasno reagirali in se pravilno odločali. Tudi od tega bodo odvisni naši rezultati. Vse pogoje za dobro gospodarjenje imamo, potrebno se bo le s polno
Čeprav se leto 1977 še ni izteklo, lahko že ugotavljamo in ocenjujemo rezultate našega dela v letošnjem letu, ker je oceno težko podati se bom omejil na nekaj podatkov, za katere pa vendarle lahko rečemo, da so uspešni.
Letni plan stolarne ne bo dosežen 100 %, vendar bomo zelo blizu. Ko govorimo o doseganju plana, moramo imeti pred očmi fluktuacijo delovne sile iz Ilirske Bistrice, ki je bila v občutnem upadanju, dokler jo nismo 1. oktobra dokončno opustili. Prekomerna bolniška in nepredvideni izostanki nikakor ne vplivajo pozitivno nu proizvodnjo. Število nesreč pri delu, nredvsem
Stol štev.43
težjih, v letošnjem letu ni bilo, vendar je bilo več manjših, ki so tudi vplivale na povečano število bolniških dni.
Kljub naštetim in še nekaterim težavam je stolarna ustvarila v 10 mesecih 351 starih milijonov dohodka, ki je služil kot osnova za povečanje vrednosti točke v zadnjih mesecih. In vsaj ob takih oziroma boljših rezultatih v prihodnje bomo
mero odgovornosti zavzemati za odpravljanje pomanjkljivosti, utrjevati delovno zavest in skrbeti za čimbolj še medsebojne odnose. Vse to pa ne bo težko, če se bomo prav vsi zavzemali za te cilje.
Ob zaključku želim vsem uspešno novo leto in veliko zadovoljstva in sreče pri bodočem delu.
Mejač Vlado
imeli lahko primerne osebne dohodke.
Ob pisanem proizvodnem programu bo stolarna letos izdelala okrog 340.000 stolov , ali poprečno mesečno cca 28.000 kosov. Številka ni velika, predvsem če imamo pred očmi precejšnje količine stolov v surovem stanju, ki nam v proizvodnji povzročajo neenakomerno zasedenost posameznih oddelkov, predvsem lakirnice.
V mesecu juniju smo izdelali rekordno število stolov 35.356 kosov.
In kako kaže za prihodnje? Ameriški kupci so ob zadnjem obisku pokazali zanimanje za nove tipe stolov, niso pa pokazali prevelikega interesa za povišanje cen, katere bomo ob stalnem naraščanju cen surovin morali tudi mi povišati.
Edinole s stalnim uvajanjem novih tipov stolov, bomo lahko ustvarili primeren dohodek. Čeprav so v začetku proizvodne težave, vendar se ob naslednjih serijah trud povrne.
Lenaršič Franc
VARNOST IN GASILSTVO
Dne 23. 10. 1977 so bile velike gasilske vaje v TOZD Parketarna Verd, katere je organizirala Občinska gasilska zveza Vrhnika ob sodelovanju našega društva. Sodelovala so skoraj vsa gasilska društva razen enega, ki so na območju Občinske gasilske zveze.
Vaje so potekale v redu brez kakršni zastojev. Iz tega se da razbrati, da je gasilstvo precej izurjeno in tehnično izpopolnjeno. Vendar so bili mnenja, posebno vodeči in vodilni delavci, da je treba take vaje oziroma srečanja pogosto organizirati, ker se tako utrdi gasilska izurjenost, gasilci pa spoznajo teren, razne ovire, vodne razmere in ogroženost stavb v primeru požara. Naše podjetje oziroma TOZD Parketarna Verd je hvaležna za naklonjenost Občinski gasilski zvezi, saj se dobro zavedamo, kakšne nevarnosti obstajajo pri nas in v vsaki lesni industriji, kadar se pojavijo rdeči plameni, ki uničujejo naše in družbeno imetje.	K. F.
Kako smo delali v stolarni?
Ref'erendum-fotokronika- referendum
V naši delovni organizaciji smo 24. novembra 1977 glasovali za združitev v delovno organizacijo LIKO in za združitev dela delavcev v nove TOZD, in sicer TOZD Primarna predelava, TOZD Tovarna stolov,
V borovniški štolami
TOZD Tovarna vrat, TOZD Servisi — energetika in Delovno skupnost skupnih služb.
Kakšno je bilo razpoloženje na voliščih, vam nazorno kažejo spodnji posnetki z volišč:
T,
Na skupnih službah
V borovniški mehanični
Skupinski posnetek volilnega odbora
Izvoz v prihodnjem letu
Težko je prognozirati, kako bo po-potekala prodaja v izvoz v prihodnjem letu, jasno nam je že, kateri bodo naši poglavitni problemi, s katerimi se bomo srečevali v letu 1978.
Izhajati moramo iz situacije, v kateri se nahajamo sedaj, tik pred koncem leta. Rezultati v letu 1977 bodo zelo uspešni, dosežen bo rekorden izvoz v vrednosti okoli 150 milj din, prav tako tudi obseg direktnega izvoza, ki bo tudi največji doslej. Kot obrazložitev, kaj to pomeni, bi navedel, da predstavljamo približno 5 % celotnega jugoslovanskega izvoza pohištva.
Uvedli smo tudi precej novih artiklov v proizvodni program, obogatili smo naš izvozni asortiman tako v kolonialu kot v modernem
Stol štev. 1050
programu. Razvijamo nove artikle in bomo tudi v prihodnjem letu u-vedli '-več novih izdelkov v redno proizvodnjo. Najpomembnejša novost, katero moramo rešiti v proizvodnji so masivne »butcher block« i»izc plošče in prepričani smo, da laomo tehnologijo uspešno rešili, s prodajo pa sigurno ne bo problemov, ker so kupci pokazali izreden interen za tovčstni artikel,
-"Ufgleda, da smo na pravi poti, rezultati to tudi potrjujejo, skratka tratiMus.-se v okjfiru "svojih zmožno-širša ra. niti rfajmanj enostavna. ? šti, toda problematika je mnogo Akumulativnost našega izvoza je minimalna in v bodoče ne bo nič bolj-
še, temveč bomo kmalu v kritični situaciji.
Vzemimo ceno surovin, elemente že plačujemo okoli 5.000 din za m3. Naši konkurenti, recimo pohištve-niki v Italiji, plačujejo manj. Kako tudi ne, saj recimo izvoznik žaganega lesa prejme premijo, ki je komaj nekaj nižja od finalista, zraven pa še regres za stroške prevoza.
Prav tako našo konkurenčnost stalno zmanjšuje inflacija pri nas, saj ni nobena skrivnost, da valutno razmerje dinarja ni adekvatno stopnji inflacije ter da ji že nekaj let ne sledi.
Vsega tega nam kupci ne bodo plačali. Zavedamo se, da smo s cenami na ameriškem trgu dosegli zgornjo mejo in da dalje ne gre. To nam je dokončno jasno sedaj, po zadnjih pregovarjanjih s kupci, ko nismo uspeli doseči zvišanja cen s 1. 1. 1978.
Rešitve pričakujemo drugje. Marca letos so bili sprejeti novi zakoni o zunanje trgovinskem poslovanju. Formirane so že republiške samo-
ICo govorimo o družbeni samozaščiti, vedno pomislimo predvsem na budnost in odkrivanje sovražne dejavnosti in nosilcev le-te. Kar je sicer povsem pravilno. Marsikdo pa bi nejeverno zmajeval ali pa imel za pretiravanje, ko bi pojem družbene samozaščite povezovali z našim opravljanjem vsakodnevnega dela v delovni organizaciji, ali bolje rečeno s pojavi neopravljenega ali nekvalitetno opravljenega dela. O tem pa bi kazalo le povedati oziroma napisati katero besedo.
Vsi smo vsakodnevne priče raznim pojavom nediscipline na delu kot so: neupravičeno izostajanje z dela, predčasno zapuščanje dela oz. delovnega mesta, izhajanje med delom po alkoholne pijače ali popivanje, izkoriščanje in poneverjanje bolezenskega staleža in podobno.
Ali če navedem druge primere v zvezi z delom, ki jih je mogoče videti: recimo neizvajanje požarnovarnostne prevntive kot je npr.: nered na delovnem mestu, oviranje transportnih poti, zalaganje prehodov oziroma izhodov ali gasilskih aparatov, hidrantov, kajenje na nedovoljenih mestih in podobno, kar v§e lahko pripelje do pojava in razširitve ognja — požara, ter oviranja pri akpiji gašenja, rezultat tega pa je lahko uničenje celotnega oddelka ali še večjega obsega. Podobno je z
upravne interesne skupnosti za ekonomske odnose s tujino, prav tako koordinacijski odbori, v teku je ustanavljanje zveznih. Tudi na tem področju se bo v bodoče poznal vpliv združenega dela, kjer ga doslej ni bilo. Seveda spremembe ne bodo nastale čez noč, novi sistem se bo moral šele uveljaviti, nesporno pa je, da se aktivnost v okviru novih zakonov že čuti. LIKO kot pretežni izvoznik pričakuje predvsem, da bo imel pravico v okviru novih zakonov rezpolagati z devizami ter v povezavi z deviznimi pa-sivci to tudi ovrednotiti. V teku je intenzivno preučevanje samoupravnih sporazumov s trgovskimi organizacijami. Tudi na tem področju bo naša povezanost dosegla nove razsežnosti na osnovi dohodkovnih odnosov in moramo temeljito preučiti vse sporazume, saj bodo podlaga za naše poslovanje v bodoče.
Dane so nam nove možnosti, zavedati pa se moramo, da se nahajamo v prehodnem obdobju, ko moramo biti nenehno aktivni, kajti tudi sami smo akter v tem dogajanju in le na ta način se bodo izpolnila naša pričakovanja, da bomo kot zelo uspešen izvoznik za svoj trud primerno nagrajeni.
Pungerčič Olomir
opustitvami ukrepov, neupoštevanjem varnostnih, navodil in podobno.
Tudi ostali pojavi nekvalitetnega izvajanja dela, ki ima za posledico nastajanje »škarta« večjega obsega kot npr.: nepravočasno odpravljanje napak, ki povzročajo škartira-nje izdelka, neizločanje teh tam kjer nastajajo itd. Nepravilno zlaganje žaganega lesa, nezavarovanje tega pred vremenskimi vplivi, uniče-nej lesa pri transportu, neurejenost skladišč žaganega oz. decim. lesa in podobno.
Sedaj pa postavljam vprašanje: ali niso ti pojavi, ki spadajo v področje grobe kršitve delovne obveznosti, v nečem podobni sovražni dejavnpsti? Mislim, da so čeprav nismo navajeni na take pojave gledati s takšnega stališča, pa tudi nosilci takih dejanj ne gledajo na svoje početje s stališča družbene samozaščite. Kakorkoli že, pa smo si enaki, da imamo vsi in kot družba v celoti velike izgube zaradi takšnega neodgovornega početja nekaterih.
Zato bi kazalo v bodoče veliko bolj kot do sedaj takšne in podobne probleme obravnavati tudi s stališča družbene samozaščite.
Ogrin Rado
Naše delo
in družbena samozaščita
Reorganizacija sindikata v DO Liko
V skladu s samoupravnimi sporazumi in statutarnim sklepom, ki smo jih sprejeli na referendumu 24. 11. 1977 in v skladu z načeli o organiziranju sindikata, se tudi sindikat v naši delovni organizaciji organizira po novih temeljnih organizacijah.
Tako se v naši delovni organizaciji organizira pet osnovnih organizacij sindikata po posameznih te-temeljnih organizacijah in sicer: OOS TOZD Primarna predelava, OOS TOZD Tovarna stolov, OOS TOZD Tovarna vrat, 00 TOZD Ser-visi-energetika OOS Delovne skupnosti skupnih služb.
V posameznih osnovnih organizacijah sindikata se formirajo izvršni odbori, ki so delegatsko sestavljeni tako, da so v njem zastopane vse sredine in sicer:
— Izvršni odbor OOS TOZD Primarna predelava tvorijo trije de-
legati iz Borovnice in štirje iz Verda
— Izvršni odbor OOS TOZD Tovarna vrat tvorijo trije delegati iz Borovnice in osem iz Verda
— Izvršni odbor OOS TOZD Tovarna vrat tvorijo dva delegata iz Verda in sedem iz Borovnice
— Izvršni odbor OOS TOZD Ser-visi-energetika tvorijo dva delegata iz Verda in trije iz Borovnice
— Izvršni odbor OOS Delovne skupnosti skupnih služb pa tvorijo trije delegati z lokacije na Vrhniki, dva iz Verda in dva iz Borovnice.
Na ravni delovne organizacije LIKO Vrhnika pa se formira konferenca osnovnih organizacij sindikata, ki jo tvorijo delegacije vseh petih osnovnih organizacij.
Susman Jakob
Nekaj dni kasneje oziroma točno 19. in 20. novembra smo že zapeli na zboru mlekarjev na Vrhniki, kjer smo imeli uvodno točko v njihovo posvetovanje o mlekarstvu, naslednji dan pa smo sodelovali na otvoriitvi prenovljene sirarne v vrhniški mlekarni.
Teden dni kasneje smo sodelovali v kulturnem programu proslave 35. let SKOJ-a na Vrhniki (25. 11.). Naslednji dan pa smo zapeli na proslavi ob otvoritvi nove proizvodne dvorane Kovinarske.
Svoj najtežji in utrudljiv nastop smo opravili na RTV Ljubljana v nedeljo, 11. decembra, ko smo za radio posneli tri pesmi.
Res ploden začetek sezone v letošnjem letu. Še težje pa nas čaka, saj bomo spomladi nastopili na tekmovanju pevskih zborov v Mariboru, pa tudi vsakoletni koncert s popolnoma novim programom imamo v načrtu v spomladanskem času. Da pa bomo poleg tega prisotni še na proslavah ob raznih prilošnostih, ni treba posebej omeniti.
Susman Jakob
Izobraževanje za delo
Družbena praksa vedno bolj potrjuje spoznanje, da brez permanentnega izobraževanja, ki zahteva neprestano usklajevanje znanja vseh delovnih ljudi z naj novejšimi dognanji znanosti, tehnike in tehnologije, ni mogoče uspešno slediti hitremu gospodarskemu in družbenemu napredku.
Prav zato, da bi lahko dvignili strokovni, družbeno ekonomski in družbeno politični izobrazbeni nivo zaposlenih, dajemo v naši delovni organizaciji vedno večji poudarek njihovemu sistematičnemu, planiranemu in organiziranemu izobraževanju. Potrebe po izobraževanju so vsebinsko zahtevne, zelo pestre, ter bolj ali manj pereče in obsežne.
Sestavni del aktivnejšega delovanja na tem področju je tudi pogostne) še organiziranje seminarjev in tečajev za zaposlene, na katerih bi pridobivali nova, dopolnjevali že osvojena znanja in praktične izkušnje.
Prav v ta namen je bil organiziran tečaj »Industrijska pnematika«. Sestavljen je iz teoretičnega in praktičnega dela. Prvi del je že potekal v času od 12. do 15. decembra 1977 in se ga je udeležilo 17 delavcev, ki v okviru svojih delovnih nalog vzdržujejo tudi pnevmohidravlične naprave. Udeležba iz TOZD Parke-tarna Verd je bila polnoštevilna. Prijavljenih je bilo 9 delavcev in prav toliko jih je tudi redno obiskovalo tečaj. Slabše je bilo z udeležbo 14-ih delavcev iz TOZD Tovarna vrat Borovnica, od katerih je redno obiskovalo predavanja 8 delavcev.
Teoretični del izobraževanja je v celoti dosegel svoj namen. Udele-
Pevski zbor Parketarne Verd
Moški pevski zbor Parketarne Verd je letošnjo sezono začel z delom že navsezgodaj, saj smo se po poletnih počitnicah zbrali na vajah že L septembra.
Da zbor oziroma člani zbora delajo resno nam pove že dejstvo, da vadimo dvakrat na teden po dve uri. Pa tudi številčni jesenski nastopi to potrjujejo.
Prvič po počitnicah smo nastopili že 10. septembra na Reviji pov-skih zborov Notranjske na Vrhniki.
Dan kasneje pa smo sodelovali skupaj z zborom IUV na proslavi oziroma 3. zboru aktivistov OF in borcev NOB Notranjske.
Na svoji letni skupščini smo se prvič zbrali 2. oktobra, kjer smo ocenili plodno minulo sezono in se pogovorili o načrtih v novi sezoni, ki je že v polnem razmahu.
Kot vsako leto smo tudi letos sodelovali na Komemoraciji na Drči, skupaj s pevskim zborom IUV.
Moški pevski zbor Parketarne Verd je zapel na proslavi ob otvoritvi nove proizvodne hale Kovinarske
ženci so se pohvalno izrazili o vsebinski in organizacijski izvedbi tečaja. Pridobili so nova znanja in osvežili že v praksi pridobljene izkušnje. Iz njihovih vrst je prišla tudi nova pobuda, da bi podoben tečaj organizirali tudi s področja hidravlike, kar bomo upoštevali v programu izobraževanja za prihodnje leto:
Predavatelji in udeležnci tečaja se ponovno snidemo v prihodnjem letu na drugem delu tečaja, ki bo od 9. do 12. januarja 1978 v TOZD Tovarna vrat Borovnica. Vseboval
Pogovor z tov. Rebolj Martinom dolgoletnim vodjem DE Vratarna in sedanjim vodjem odpreme v TOZD Vratarna.
— Trideset let odgovornega dela v delovni organizaciji je lep uspeh in da slutiti človeka z močno voljo in mnogo energije, sicer pa se nam naj kar sam predstavi:
— Rojen sem bil v Podpeči, 21. 9. 1924. leta, v družini kjer je bil oče uradnik, mati pa gospodinja na majhnem posestvu.
— Tov. Rebolj, kdaj in kako vas je življenjska pot zanesla v lesno predelovalno industrijo.
— Majhna kmetija ni dajala dovolj, tako sem bil prisiljen iti s trebuhom za kruhom. Malo pred vojno sem končal meščansko šolo. Želja mi je bila nadaljevati študij na srednji elektrotehniški šoli, vendar mi je vojna to preprečila. V sili takratnih razmer sem se odločil za delo v lesni industriji, ki me je potem spremljala skozi vsa moja delovna leta. Delo sem pričel pri »LIP Ljubljana« — Gozdna uprava Turjak, kot blagajnik 4 leta. Na delo sem se vozil s kolesom 16 km, zato sem si zaželel delo bliže domu. Izkoristil sem ponujeno priliko v Pre-serjih, kjer sem delal dve leti kot vodja odpreme v skladišču lesa. Po-pozneje sem presedlal v lesno industrijski obrat Preserje. Prva leta sem v tem obratu obračunaval mezde ter delal na merjenju lesa, zadnja 4 leta pa sem bil vodja obrata vse do njegove likvidacije. Ta obrat se je delno preselil na Breg in Borovnico. Leto dni sem bil vodja obrata na Bregu, dokler me ni pot dokončno pripeljala v Borovnico. Sprva sem delal kot normirec od 1958. leta pa sem prevzel vratamo katere vodja sem bil vse do letošnjega leta.
— Kakšne so bile razmere, delovni pogoj i, tehnologij a, ko ste kot vodja prevzeli Vratarno?
— V proizvodnji je bilo takrat 30 ljudi, tehnologija pa slaba. Predvsem je bilo čutiti pomanjkanje ključnih strojev. Tudi sam sem imel
bo predvsem praktične vaje s področja pnevmohidravlike, s posebnostjo in obenem prednostjo, da jih bomo lahko delali na lastnih pnev-mohidravličnih napravah. Vabljeni so vsi prijavljeni delavci, tudi tisti, ki se niso udeležili prvega dela tečaja.
Taka oblika izobraževanja vedno zahteva določena finančna sredstva, ki pa se kasneje aktivno vračajo v obliki večjih in boljših delovnih rezultatov.
Zdenka Šifrar-Velkavrh
prve mesece probleme, ker nisem poznal proizvodnje. Tako sem mnogokrat ostajal popoldan in se skupaj z mojstri seznanjal z novimi elementi proizvodnje. Delavci so bili dobri pravtako mojstrski kader, ki je vedno z razumevanjem izvrševal direktive.
— Kakšni so bili uspehi Vratame pod vašim vodstvom?
— Kvaliteta, ki smo jo dosegali vsa ta leta je bila dobra, prav tako tržni pogoji tako, da so bili finančni uspehi pozitivni vse do rekonstrukcije Vratarne. Iz leta v leto je rasla tudi proizvodnja in število delavcev.
— Ste z potekom in izvajanji rekonstrukcije zadovoljni?
— Moram priznati, da sem nad samim delom rekonstrukcije razočaran. Predvsem nad počasno in včasih nekvalitetno izdelavo izvajalcev. Mislim, da smo bili do sedaj preveč popustlijvi in premalo ostri pri uveljavljanju reklamacij, kar se tiče tehnologije in strojev. Ker do sedaj nismo imeli iskustev na tem področju, se nam to mnogokrat maščuje.
— Tare nas problem odhajanja delavcev in seveda s tem pomanjkanje delovne sile. Kako zaustaviti takšen pretok delovne sile?
— Opažam, da se je množična fluktuacija pričela 2—3 leta nazaj. Mislim, da so novi delavci v podjetju prepuščeni preveč sami sebi. Premalo je storjenega, da bi se jih bolj vpeljalo v našo delovno organizacijo. Tudi nizki osebni dohodki so bistveni vzrok njihovih odhodov. Mlad delavec brez kvalifikacij ne vidi v zaslužku nobene perspektive.
— Kot vodja odpreme se srečujete z glavnim vprašanjem kupca — kvaliteta. Ali ste vi kot strokovnjak in poznavalec naših končnih izdelkov zadovoljni z doseženo kvaliteto na novih linijah?
— Nedvomno smo sloveli širom naše države kot tovarna z zelo visoko kvaliteto. Tega sedaj ne bi smeli zapraviti na račun velikih proizvodnih serij. Menim, da trenutno
še kvaliteta ne sledi količinski realizaciji. Glavni cilj nam bo še vedno dvigniti kvaliteto končnih izdelkov.
— Priprave za uresničevanje o združenem delu so potekale uspešno, kar je pokazal referendum. Kot je znano se je formirala tudi nova TOZD — Vratarna.
Kaj smo pridobili na novi organiziranosti?
— Mislim, da z vsem kasnimo za nekoliko let, vsaj kar se tiče našega okliša. Problem združitve je bil že mnogokrat načet, vendar nikoli do konca izpeljan. Vsekakor nas še čaka mnogo dela na področju usklajevanja med TOZD. Čas pa bo prinesel tudi rezultate. Če bo dosežena večja izkoriščenost obstoječih kapacitet in večja kvaliteta dela ter izdelkov smo dosegli velik napredek.
— Menite, da je informiranost v TOZD-u zadostna?
— Oblike informiranja so dobre in zadovoljive. Vsakdo, ki ima interes in posluh za informacije lahko najde kaj zase v internih »Informacijah«, »Našem Delu«, »Naš časopis« itd. In končno tudi na naših oglasnih deskah. Vendar mnogo delavcev, ki nimajo interesa ostati v naši delovni organizaciji, teh tekočih informacij ne prebira, in tako nastaja spet vprašanje neinformiranosti, ki pride do izraza pri sprejemanju novih samoupravnih aktov. Za mnoge je ovira tudi jezik. Morda bi bilo pozitivno, če bi bilo kdaj kaj napisanega predvsem pomembnega, v srbohrvaškem jeziku, če vemo, da je tretjina delavcev iz drugih republik;
— Ali lahko pričakujemo prihodnje koledarsko leto z večjim optimizmom kar se tiče delovnih uspehov?
— Pravilna organiziranost bo sigurno dala boljše delovne rezultate v naslednjem letu. Na področju izvajanja teh nalog nas čaka še mnogo dela. Če se bodo vsi držali vseh dogovorov, rokov in kvalitete, potem sem optimist. Problem je vsekakor tudi nova delovna sila, katero je potrebno vpeljati v ves delovni proces. Še precej trdega dela nas čaka.
— Javljajo se težave s surovino. Kakšen korak narediti v tej smeri?
— Mislim, da ne smemo zanemarjati novih materialov, predvsem če vemo, da je že sedaj čutiti pomanjkanje osnovne surovine kot je jelo-vina, vezane plošče itd. Vendar so bili poskusni vozrci do sedaj premalo preštudirani tako, da se je šele na montaži pojavila pomanjkljivost, ki pa jo je tam težko odpraviti. Z uporabo novih materialov bomo vsekakor rešili pomanjkanje ključne surovine.
— Pogled v jutri?
— Torej po tolikih letih dela v Vratami mi ni vseeno, kako bo šlo naprej. Samo ob trdem delu lahko pričakujemo velike uspehe. Upam, da bo nova TOZD prinesla več uspeha, kot ga je pokazala Vratarna v tem prehodnem obdobju.
Naš portret
Ob 30-letnici uspešnega dela v »LIKU« sprejema tov. Martin Rebolj iskrene čestitke od predsednika DS!
Praznovali smo
V mesecu novembru smo proslavili delovne jubileje 73 članov našega delovnega kolektiva:
30 let dela v DO
Peršin Mirko, Rebolj Martin, Brenčič Milka, Jevec Matilda, Košir Marija, Nagode Ciril, Oblak Janez, Rizman Rozalija, Turšič Matija, Vidmar Stane, Pivk Jože.
20 let dela v DO
Bertolj Milka, Celarc Vinko, Drašler Antonija, Gorišek Julka, Štrukelj Janez, Brenčič Mara, Bizjak Marija, Bizjan Pavla, Gabrovec Poldi, Medle Ivanka, Ponikvar Ivanka, Urh Ivan, Zalar Jože, Zalar Janko, Zupet Žita, Brencelj Slavko, Petkovšek Franja, Pristavec Marija, Lužar Polde, Kenig Stanka, Hrovatin Rada, Bur jak Matevž, Dobrovoljc Ida, Drevenšek Tončka, Fortuna Ivana, Gabrovšek Janez, Juršič Ivanka, Jereb Anton, Jereb Ivan, Leskovec Pavla, Mustadanagič Ivana, Sluga Franc, Sluga Hedvika, Umek Marija, Klančar Vlado.
10 let dela v DO
Andrič Milojko, Atanasovski Dim-ko Puškadija Stefan, Stražišar Milan. Tomiek Dragutin, Vasič Milivoje, Rot Janez, Gerdina Milena, Petrovčič Francka, Kunšek Zofka, Žitko Fani, Devecv Anton, Kovač Janez, Štrukelj Viktor, Rot Stane, Malnar Ferdinand, Košir Tone, Bizjan Marko, Furtuna Danilo, Kunc Darinka, Molek Milka, Rožnik F., Svenšek Jure, Končan Olga.
Ob odhodu v pokoj
Drašler Vera, Stipančevič Ivo, Vincetič Malči, Šmigovec Franc, Grom Stane, Trček Ana, Tušar Iva-
na, Šmigoc Marija, Dragovan Martin, Volč Jože.
Proslave in svečana podelitev diplom in nagrad so bile v posameznih
TOZD.
Vsem še enkrat iskreno čestitamo!
Vesti iz TOZD
Prihodi in odhodi delavcev od 1. 9. do 30. 11. 1977
TOZD Tovarna vrat Borovnica Prišli:
Čosič Juro, Zelič Janez, Prodanovič Simo, Hukič Enes, Smole Janko, Matič Anto, Doljšak Darko, Belič Senada, Delanovič Šemso, Lakič Božo, Čovič Ismet, Živec Damjan, Pejič Mato, Pejič Jure, Nartnik Bogdan, Kikanovič Slavojka, Jojalo Marija, Stipančevič Anton, Pantič Radenko, Pejlič Refeta, Bevič Drago, čančar Štefan, Jularič Manda, Simaharič Nenad, Tomič Peter, Cvišič Duško, Barič Drago, Radeljak Marko, Nin-kovič Ranko, Nikolič Franjo, Bogu-novič Mile, Marič Momir, Livnjak Ljubomir, Prodanovič Milorad, Halilovič Šemso, Tetrovič Ana, Katič Mato, Likar Miroslav, Blagojevič Dragica.
Odšli:
Žerjav Ivan, Stipčevič Ivica, Setnikar Frančiška, Hrovatin Rada, Bregar Angela, Prodanovič Živko, Prodanovič Stojiča, Bizjak Branko, Nartnik Bogdan, Pehlič Refita, Žerjav Zdenko, Živec Damjan, Lužar Leon, Peršin Metod, Pejič Mato, Pristavec Marjan, Dular Fani, Zemljič Marija, Lakič Božo
TOZD Parketarna Verd:
Prišli:
Mole Krista, Jovanovič Milojka, Juršič Štefan, Čemal Sabahata, Gu-
skič Ruža, Cvijanovič Nedo, Pejič Tomislav, Rogar Dragoljub, Karlič Branko, Suljič Ramiza, O kič Husein, Kneževič Franjo, Jurič Marta, Mitrovič Darinka, Ružnič Čerima, Kneževič Milena, Ivanovič Stanko, Spa-levič Mile, Velkavrh Majda, Novarlič Mira, Todorovič Milojka, Muslič Osman, Žunič Ljubomir, Samardič Mirsa, Handanagič Omer, Kneževič Anica, Kunc Dušan, Petrovič Štefan, Ružnič Esma, Suljič Vasvija, Borič Dragica, Milojevič Radmila, Beslič Pavka, Buh Dušanka, Ristič C vi j a, Dabič Milenko, Jurič Mara.
Odšli:
Dobrovoljc Ivana, Pavlovič Zdravka, Voljč Jože, Vrščaj Ana, Kogovšek Darinka, Milojevič Rosa, Kersnik Rudi, Boštjančič Marija, Fabec Vida, Jakupovič Davorka, Mahne Franka, Perovič Sonja, Rojc Zdenka, Gombač Pavel, Maglica Radmila, Praček Silva, Valenčič Ana, Tomič Milena, Valenčič Darinka, Stopar Vida, Ulčič Zora, Gombač Stanislava, Šircelj Deni, Kržič Franc, Žakelj Janez, Rodič Cvijanka, Delamič Ramiza, Radmanovič Nedeljko, Starc Jože, Furlan Anton, Plahutnik Leon, Petrovčič Anton, Juršič Štefan, Jaksteič Fani, Muslič Osman, Veselica Brane, Kneževič Anica, Ivanovič Marko, Kneževič Franjo, Handanagič Fikret, Jankovič Žarko, Vrhovec Majda, Marolt Pavel, Selimovič Zukan, Dabič Nedeljko, Radojčič Slobodan.
SDS Skupne službe:
Prišli:
Smrtnik Pavel, Mihevc Pavla, Drndarski Minka, Petrovčič Andrej, Kitič Slobodan, Zdenka Š. Velkavrh.
Odšli:
Baša Valerija, Usenik Janez, Petelin Irena.
SLOVO OD SODELAVK
Dne 30. 9. 1977 smo se poslovili od delavk delovne skupnosti TOZD Parketarna Verd. To je bila večja skupina delavk, ki so se vozile iz Ilirske Bistrice in njene bližnje okolice. Te delavke so prihajale na delo iz kraja, ki je geografsko precej oddaljen od Verda, zato so vlagale v to precej časa in to ob prihodu in odhodu. K nam so prihajale precej časa, nekatere že štiri leta, nekatere pa nekaj manj. Toda vse so se vživele v naš kolektiv, v delo delavcev, ki ga zahteva naša organizacija. Tako se je navezalo tovarištvo in se je bilo zelo težko ločiti od sodelavk, sodelavcev, od dela in kraja.
Ko je tako napočil čas ločitve, smo se poslednjič zbrali in poslovili, poslednje besede, pozdrave in zahvalo iim je podal predsednik DS tov. Stane Urh in kadrovik tov. Franc Kern, kjer je prišlo do solz, saj je bila ločitev zelo težka.
Ob koncu lepa hvala vsem za sodelovanje in napor, ki so ga vlagale pri svojem delu na Verdu. K. F.
Novoletna križanka
UREDNIŠKI ODBOR: NAŠE DELO, glasilo delovne skupnosti Lesnoindustrijski kombinat »LIKO« Vrhnika, ureja uredniški odbor: Jakob Susman (odgovorni urednik), Miroslav Hanžel, Stane Rnapic, inž. Franc Lenaršič, Cvetka Mazi, Franjo Modrijan, Janez Nagode, Rado Ogrin, Matija Pečkaj, Alojz Sajovec, Slobodan Kitič, Stane Urh — Naslov uredništva: Lesnoindustrijski kombinat »LIKO« Vrhnika, Cankarjev trg 4, Vrhnika — Tiska Železniška tiskarna v Ljubljani