Na svitlobo dane od c. k. krajnske kmetijske družbe.
Tečaj
srêdo 12. velikiga travna 1847.
List 19
Erazem Ravbai

Balada.
arkoli
Nobena Nobena Nobena Kot ima Ji tudi i
lepá dalj
y
déklic Planina rodila i od Mete cvetela, e okoli slovela, • živih za .sebe ni vnela.
! eno danico nebo, para na Krajnskim bilo
Kdor ljubi od Soče do Save dereče, Po Meti Planinski 11a tihim zdihuje. Sred druzih se Ravbar ji tud' prilizuje Ji dati zlatá in srebra obetuje;
3 maram za té,
y
Al
mu prav
»N
Zmed kmetov možá sim izbrala si že.« To slišavši jo še le práv zalezava.
Kjerkoli jo sreča, jo lepo pozdravi,
Po kačje prekanjen ji nekadaj pravi: »Pod soncam enake-ni tvoji postavi; Ko beli med ternjem je limbarjev cvet Si tudi kraljica ti žen in deklet.«
»Ze davno sim želei sprehajati s tabo Se poleg; vodice, ko hribov visócih
y
Obrašeni verhi po dolili globócih Raztegajo sence, miglajo v potočili; Lepote cvet, Meta! samota in mir Zaljubljenim sercam sladkosti sta vir.«
»»Ne delaj priprostima se, zapeljivec! Poznam te, zastonj je vsa tvoja gorica; Zvestobo pred Bogam je moja desnica Možú obljubila
ne bodi lažnica
««
Mu reče, in urno ko ptica zleti Spřed jastroba, Meta domií se spusti.
On stopi za njo, in jo prime za roko. In prosi: ,,Nič, Meta! nié se ti ni bati, Brez vsiga strahu smeš pri meni ostati ; Sej tudi metulju ne braniš serkljati Iz pisanih rožic, ki pomlad jih dá, De polje lepote se njih lesketá."
Na to ga serdito pogleda in pravi:
»»Cerav
me kmecka
mati rodila
Me vunder pošteno živeti učila ,.
resta mu , s kterim se bom por
y
Biť zvesta
Pober' se, nesramnež! spred 1 Te zaničevati sercé mi veli.««
V t
V f
oci
y
Togote bled Ravbar ji jame protiti: »Uklanjati se, veš, ni moja navada; Ce tudi te varje vojěakov armada,
Te bodem dobil, de se vdala bos rada Na samim primoral te bodem s siló Uslišati me , ak te volja ne bo.«
y
Preplašena pride domu in zdihuje Bledijo ji lica, kot rožica vene
y
y
Sirota iz lastne se hise ne krene, Se strese ko dete, ki šiba ga šlene Če kdo jo zakliče ; če kaj zašumí, Že meni, de Ravbar za herbtam
y
stojí.
En dan se primeri, de Kar sliši za sabo ga ui
1a gre d i r j ati
terga
y
Velevati ji pri ti priči obstati, I11 v voljo njegovo molčé se podati
Uteči ne more
K
Ravbar grozi
vpiti
sme
y
• f
ce zine, gorje
y
Ko vidi ga stati pred sabo, zajoka, Poklekne na trato, in vzdigne ročice ïn moli: »Usmili se revne ženice, Ne pusti terpeti je kake krivice, Moj angelj ! ki čuješ nad mano zvestó Bojuj se ti za me, te prosim lepo.«
»»Le moli! le moli! vse nič ne pomaga Glej dalječ okoli nikjer ni člověka, In angelj brez trupla ne bode, ne seka Ne jezdi konjica enaciga tëka. Kdo misliš, de ti bo přišel na pomoč Sej vidiš, de pada na dole že noč.««
To reče in hoče berž s konja planiti; Al ko nj se mu spenja, od tal poskakuj
y
9.
y
De sèmtertje Ravbar
njem omahuj
Iz nožnice ojstri se mec mu izsnuje, Nastavi na tleh se, on pade na meč,
Prebôde mu serce, in
dahnil ni vec.
c
An
rt*
ležka
repa (Borffelđer
riilie) namestnica krompirja.
Acker
sati
*) Poglej Val vaz or ja »Elire des Herzoïthums
©
Od nobeniga sadeža ni bilotolikanj hvale sli , kakor od Angležke repe; vse Novice so pisale od nje in jo priporočevale kmetovavcam. Tudi mi bi bili že poprej od nje kaj govorili, pa smo njeniga semena pričakovali, de bi bili potem
Krain« li. zamogli ob enim svojim bravcam popis obdelova
bukve, 1400, stran.
nja in pa tudi seme pohvaljene repe podati.
Kér
je seme le na Ne m š kim dubiti, smo ga naroćili med številkami, ki oči še bolj motijo, in poslednj po nekim prijatlu na Dunaji:
nam dozdaj še ni nic poslal, dobili tukaj v Ljubljani od dveh gospodov, ki sta ga
ta prijatel ga so tudi kazala takó napravlj maliga smo ga ne vé, per čim de je
de popotnik clo
naravnost iz Nemškiga dobila
?
de
ga bomo na
ali
polji kmetijske družbe vsejali in se prepričali, res tako silno hvalo zasluži ali ne.
NaNemškim sejejo to repo v začetku tega mesca (velikiga travna) , v naših krajih pa se navadna repa še le okoli sv. Jakopa seje, kér pre zgodej vsejana le v cvetje žene. Po tem takim bi ne bilo prepozno, tudi angležko repo morde še le okoli sv. Jakopa sejati, in naručeno seme 15a bomo kmalo dobili
c.
misli
te napčnosti so napeljale gosp. L i t r o w ka zvez
?

dogledja na Dunaji, na druge po kterih bi se zamogli pripravniši ciferniki narejati, kterih podobo tukaj svojim bravcam podamo.
Cloveško oko razloči od deleč veliko lože bele
ce
bo za poskušnjo našim kmetovavcam še zmirej prav prišlo.
Morebiti je pa ta repa kakiga posebniga ple mena, de mora že v majniku sejana biti? Zató je
JI 11 1114 y VI vy llIUl ti M--*	▼ 111 j lil II tl kJ ^ j V41I L4 Ml l/l # M M 14 v \J j V>
gosp. Dr. S tru ppi na družbinim polji že nekaj
tega semena pred 8 dnevi vsejal, de bomo resnico práv spoznali in po storjeni tukajšni skušnji tudi pravo ravnílo za slovenske kraje oznaniti vedli. Danes pa hoćemo svojim bravcam na znanje dati kaj Němci od te repe pravijo:
Rastaška komisija na Nemškim, za prid svo
?
na
černím

tamnim dnu kakor černe pike
belim; torej bi
veliko boljši bilo,
bi ciíernik imel t a m no, to je, čer no ali tamno vis nj evo dno, ste vilke bi naj pa bile
be lili kroffli
sane
9
navadne arabšk
jih podložnih vneta, je vedno premišljevala: s čim bi se v potrebi krompir nadomestiti zamogel, ter je zvedla, de je za tó angležka repa nar bolji sa dež. Naročila si je tedaj že pred nekimi leti semena
velike zapi vsih nepotreb
nih kinčarij in čečkarij. Kazali naj bi tudi bel pomalane bile. Taki ciferniki bi na zvonikih práv
pristoj
bili
?
se dali boljši kup napraviti in bi
za
iz Angležkiga, ktero je med svoje liko de kaže
boj
tudi svoj namen bolj dosegli. Clovek bo uro trikrat ali štirikrat dalje razločil in na tanjko zvedel, ko
podložnike brez plačila razdelila in posejati ukazala.
de
5
In glejte! storjena skušnja se je takó obnesla, jo sedaj v Murški dolini, med Rastatam in Ofen burgam z velikim pridam sejejo in toliko pridelajo de je je ob teržnih dneh po celi komisii na kupe na prodaj. In povsod, kodar so se je poprijeli, jim krompir práv dobro nadomestuje. Tudi na nunskim
polji v Lihtentalu jo že pet let z velikim pridam pridelujejo in je od lanjskiga pridelka še toliko imajo,
mogla.
mazale
?
ce
se ravno stevilke scasama za
vunder bele krogl
ostale in po
samih teh se bo že dala ura razločiti, kér vsak
clovek vé, de na ciTernikih nar viši
od
?
d v a n a j s t
ura
U » tt 11 w I o iw U1 U , 1 ti » UU JJUU UJU O Cďta, II« UC31U
strani med njima v sredi deveta, nji nasproti na
ravno pod njo
t
gorej stoji na desni
levi tretj
. t
kakor tale križ kaže
V S m e 1 e d n i k
boj
9
kakor smo slišali
de se bo se vec mescov ubogim deliti za
novo cerkev zidali, ali bi ne bilo pràv, ko bi tu

Imenovana repa je rumenkasta, debela in posebno dobra; če se nasolí, je tudi kaj do
in za živež priprav
ka j p e r \ učeni Lit
tako uro napravili, kakoršno visoko priporočajo , in sicer koj na sirov
(mit Fresco-Malerei) , de bo dolgo terpela
hra jed; ravno takó se lja, kot navadna repa. Je neizrečeno rodovitna in ravno tako povsod rađa raste kakor krompir; mraz, hude megle in slabe vremena ji ne škodjejo takó kot krompirju. Akoravno nima toliko močnatih delov kakor krompir v sebi, je vender pràv tečna
in krompirja nar boljši namestnica. Kdor jo je en krat sejati in pridelovati začel, je gotovo ne bo opustil, zakaj četerti del eniga orala (joha} za more v sili celo družino preživiti, de ne bo lakote terpela. Angležka repa v slabih letinah krompir nadomestuje, v dobrih pa olilnost pridelkov množi.
Seje se (na Nemškim) že perve dni veli
ciga travna na dobro pognojeno in globoko
Zlior vino-in sadjorednikov \ Heil
firoiiu.
Tudi slovenskim vinorejcam v poduk.
preorano njivo
Seme
ni
drago.
Kakor se je lanjsko jesen 1505 kmetovavcov v Gradcu, se je bilo malo kasneje tudi na Virtemberš-kim v mestu Heilbronu 163 nemških vino - in sadjo-rednikov za tri dni sošlo, kjer so se vsak dan, narpred v dveli odločkih za vi n or ej o in za sadjorejo po šefe ej, potem pa vkup v velikim zboru pogovarjali.
V odločku za vinorejo je bil gosp. baron Babo slavni kmetovavec, predsednik, in tii so se veliko pre p i rali,
9
S
2
9
kaj de je blojenje vina (Weinverfálschun Pričijoči kemikarji so jo z enim glasam terdili, de, ko se nizkimu moštu pred vrenjem cukra kteriga pomanjkanje terpí, dodá, ni to nobeno bloje
nje,
zakaj le v gorkih
marveč le popravljanje ali poboljšanje vina;
krajih in na preksončnih goricah
Bolj pripravni ciferniki 11a zvoniskili
u rali.
Ciferniki na zvoniških ali turniških urah so
gotovo zató napravljeni, de mémo gredoči vedó,	dozori grojzdje popolnama in postane močno cukreno
koliko je ura. Ciferniki s kazali vred so pa na teh	de se dajo is iyega lepó dišeče, žlahne in cvetne vina
urah večidel taki, de clovek z nar boljšim očešam	narejati; kar se ga pa v bolj osojnih krajih, na ravnih
razločiti ne more, per čim de je. Veči ko so šte-	poljih in na visoko speljanih tertah, kakor na Talijan-
ali clo v premerzlih deželah prideluje, ako je
9
ski m
9
. iKilU * ivi «IV «""I V ^ Jj V l VII" ULV I	Wl	OV kJťV
vilke ali cifre, bliže tedej ena pri drugi stojí in
tofPkanj težji se da razločiti, koliko de je ura. Ra- ravno méhko invsladko, vender ni cukreno, in ne da zun tega so številke večidel tudi go tiš ke, kterih pridniga vina. Ce se tedej moštam iz taciga grojzdja
cukra dodá, se popravijo, de postanejo veliko bolji vina
veliko ljudí clo ne pozná. Pa vse to še ni zadosti
malar napravi na ure še mnogo kinčarij in čečkarij iz njih.
9
♦
75
Takó so ke m ik ar ji po učenosti in skušnjah to
spričevali ; temu nasproti so
pa drugi vinoredniki djali
Hvala komur livala arré
j
de
y
če se moštu cukra dodá, se s tem vrata vsacimu druzimu blojenju odpró; de vino naj bo tako, kakor ga Bog da: tako, kakor je na terti zraslo; de naj bo sam
Alojzi Gocel, podóbar
?
čist sok tertne jagode. Kér niso mogli to reč v imenovanim odločku do konca dognati , jih je zadnjič v velikim zboru 158 zoper 4 sklenilo: de vinám lepo čast in
ceno ohraniti
i
ne
gre
nikoli in nikakor taciga
kar
málar in zlatár v Krajnji je za farno cerkev vMotníku nov velki oltář s taber-nakeljnam vřed takó mojstrovsko izdelal, de zasluži očitno pohvaljen biti. Posebno lepó, ne samó kar obraz, ampak kar tudi celo primero vtiče, so izdelane podobě svetnikov in dveh kerubímov poleg tabernakeljna.
Ce pa zraven tega še povémo, de imenovani moj-ster pri svojim ravno takó terdnim kakor ličnim delu ne
jim ni na terti zraslo — pridjati, in de kaj taciga prime- iše veliciga dobička in de je njegovo zaderžanje vse
sati
y
mora ojstro prepovedano biti.
velika cast in
Pa ven
slava tako umnim in poštenim mozakam! der prijazno bi jih mi poprašali, ali tudi žeplo na terti
rase
9
ali je tudi njenin sok?
hvale vredno, se gotovo spodobi, de mladiga sloven ski ga mojstra v naših kmetijskih in rokodelskih Novi cah po vrednosti pohvalimo in ga krog in krog pripo
Baron Babo piše v svoji nemški vinoreji, de so delam takó
ročimo. Nam se je Alojzi Gôcel z ravno pohvaljenim
Rajnčanje od kraja vsi zoperni ozepljenju vina, in ven
prikupil, de mu
bomo še to leto obá stranska
der na Rajnu jih
V
se
cio po njegovim lastnim uku, v
oltarja in novo prižnico delati dali.
pervim letu z nezdravim in smerdljivim zeplam po štiri-krat pokadé. Kako je vender to, de takim tanjkovestni-kam. kakor so se bili v Heilbronu zbrali, ni pri ti priložnosti še clo v glavo padlo, de se žeplo na terti
Miha Braucher, fajmošter v Motníku.
Ognji na Krajiškim.
V přetečením mescu je bil na Krajnskim v treh
ne pridelujel

V Orehku Novomeške komisije se je 6.
Na Rajnu so si od nekaj lét zaplodili veliko tert-niga plemena, ki mu Klevener pravijo; da se iz njega dobro gomizljivo vino kot šampanjar narejati. Zdaj pa
maliga travna po nemarnosti otrók
ogmj
pričel in po
so še le spoznali in prepričali se, de je bilo vmes dosti
operhljivih
ravenplemen, kar
niso popřed razumeli in na
kar niso sperviga nic pazili; takó so v veliko škodo
gorelo je vec poslopij, le France Pavlic je imel svoje pohištva pri Graški družbi zavarovane. — 15. maliga travna je pogorel v Preloki Krupške komisije Jožefu Bubaču in pa njegovimu sosedu vinski hram; Bubač je bil zavarovan, njegov sosed pa ne.
y
23. maliga
prišli, in bodo mogli za naprej, kakor so si dopovedali v tacih rečéh bolj skerbni biti. — Tudi so sklenili
y
travna je v Dole nj i vasi Planinske komisije pogorela
Kťevener se mora v močán svet saditi, in de se ne
y
de
y
sme spervič kaj prevec z zarodnim lesam obkladati.
dohtarjevo Liebigovo šego vtiče,
Tomazu Pr udicu hisa in hlev. Obé poslopji ste bile zavarovane; ročnimu obnašanju gospoda Benedikta De-t oni ta z gasivno brizglo pa gré hvala, de ništa Pru-
Kar
gosp
de
dieu tudi pod in kozele pogoréla.
G.
bi se mosti brez tropin v velicih odpertih badnjih in v zlo hladnih hramih kuhali, je bilo sklenjeno: de nizke vina je práv po taki šegi kuhati, ne pa žlahnih
y
ktere bi utegnile po tacim
kuhanji preveč zgubiti;
pa
vender so tudi rekli, de, kér je se premalo v teh rečéh
storjenih skusinj narediti.
y
ne
gre
še nobene prave sodbe v tem
Sklenili so pa
gotovo,
de po gosp. Li eb i go vim
priporočenji je pràv dobro, tertam z
zj em
to
je
kar se od tert odřeze
gim gnojem nogradu po
kopá
ali
y
gnojiti; kdor pa z dru hu pognoji, in ga potem pod
Dopis iz Istri je*
Kér so nas šolski prijatli v Novicah že dostikrat nagovarjali, de bi večkrat kaj pisali, kar se v šolah po deželi godi, se priderznem tudi jez Vam sledeče ver-stice pisati.
Ce je kdo, ki zavoljo neutrudljiviga prizadevanja
, kakor
cela okrajna vé, visoko častitljivi Ospiški tehant in
gosp. Janez Zeleznikar. Mnoge opra-
za blagor deželskih šol očitno hvalo zasluži,
• v
SO
šolski ogleda,
vila
zapravi ali zgubí dve tretjíni, zakaj z g
y
z drugo besedo,
zgine v
ak. Kd
t
»
ojiti, m
d njim i jam
al
y
v
3
d
dobro s perstj
hoče
grap
m
te
y
za
ki jih imajo kot okrajni solski ogleda in tehant, jim vunder niso na poti, de bi vsaki dan v šolo ne prišli in razun tega še štirikrat vsaki teden keršan
v
gnoj skopat
prid
fs
lobok
v
lj
in d
krit
V treh dneh dopoldne so zbrani
edniki po
kusili tudi in razsodili dobroto 140 raznih Rajnskih vin;
de vina dežele, v kteri so se sošli, in v kteri
gostili
y
so dobro pohvalili
y
to
y
se mende tako vé;
jih pa
znano je vender tudi, de Rajnske vina so p ških dežel.
Kakor jim je bilo lani predalječ v Grad
y
lim
bo tudi prihodnjic predalječ v Kil, sklenili so le takrat k nam
velikim zboram nemških kmetovavcov zediniti
kadar
skiga nauka v soli ne učili. Veselje jih je viditi, ko se prijazno z otroci okvarjajo, jim lepe poduke dajejo, tudi mnoge sostavke Vaših za stare in mlade ljudi nepre-cenljivih Novic ali druzih pristojnih bukvić razlagajo, ki si jih zaporedama v ta namen iz Ljubljane naročujejo. Vaše Novice so Oni razglasili po celi okrajni; in kaj se je zgodilo 8. dan pretečeniga mesca? V 12. in 13. liitii v dopisu iz Tersta pohvaljeni komisár, gosp. Dominik Piko li so prišli 8. dan pretečeniga mesca z dvema drugima komisijskima uradnikama v opravkih iz Kopra
tehant so jim po dokončanih pomenkih
y
m gosp
podali imenovana dva lista, rekoč: „beri te popis va
jim bo tó prav prilozno. De jih je veliki kmetijski zbor »ih zaslug v Ljubljanskih Novicah!" Veselo začu-
nazaj denje je bilo na obrazu gospoda komisarja viditi, in vsi
v Grad
kot
zgublj
ovčice
z enim
glasam
k sebi za naprej povabil, in jim tako odločenje in po- ginjeni so prosili gosp. tehanta, de bi jim, kér niso po stransko shajanje ojstro prepovedal, si niso clo nič k polnama slovenskiga jezika vajeni, ta sostavek od besede
posmehovali. Kdaj bo do besede přestavili v nemški jezik. Gosp. tehant so
ljudomilimu prijatlu šol prošnjo berž in radi spolnili, in
sercu vzeli, marvec so se temu take razpertije konec?
M. Vertovc
Gotovo sredstvo zoper steniee.
drugi dan so v nemški jezik prestavljeni sostavek z oběma listama Novic v Koper poslali. Kaj ne, de ste z
Vzemi
volovskiga
zolča in pomaži z njim s veseljem zaslišali to prigodbo, ktera bo
y
gotovo
imela
kakim penzeljeam vse tište kraje in razpoke, kjer kaj veliko veselih nasledkov za dezelske sole! Blagor nam!
stenic čutiš
in kakó.	--tehant in gosp. komisár Piko li, od kterih imamo pod
y
m
y
pregnal jih boš , de ne bos vedil kdaj zdaj sta dva goreča gospoda v Kopriški komisíi, O spi ski
76
milim vladarstvam še veliko koristnih naprav dočakova
ti
?
kér sta edínih misel
?
ediniga blaziga serea!
J. Z.
Iz pastirskiga lista Bijlh Milosti vi- 76. letu svoje starosti.
mogočniga Napoljona se po celim svetu razlega. Ta slavni vitez so nadvojvoda Kori, stric našiga presvitliga
Cesarja in nar starji brat svitliga nadvojvoda Ja ne za,
in so umerli na Dunaji po kratki pljučni bolezni v
sokočastitljiviga gosp
gosp
d0htarja Jemeja
Legata
y
Teržaškiga in Kopriškiga škofa.
Naš visokoslavni roják gospod dohtar Jernej
Legat maliga
?
ki so bili
7
kakor naši bravci že vedó
18.
travna z veliko očitnostjo v Terstu na Svoj skofov sedež vpeljani, so častitimu duhovstvu in ljubljeni cedi napisali list, ki je poln lepih in spodbudljivih naukov. Tor ej se smemo nadjati, de bomo bravcam
vstregli
?
ko
jim podamo kratek pregled imenovaniga lista.
Visoki škof precej v začetku lista pravijo, kako de Jih skerbí to težko butaro na se vzeti, de se ji pa venter
der podverzejo iz pokorsine do svojih sprednikov, pozdravijo svojo prihodnjo čedo, která Jim je že pred bila znana, in tudi njena ljubezen do Kristusoviga križa.
Za tem razlagajo napravo apostoljske vladije
y
in
obétajo, de si bodo perzadevali celo oblast ohraniti, ktero Jim je Kristus dal do cede v njeno lastno zveličanje. Nádjajo se v ta namen od njih obilne pripomoći zoper
takim naprotnim perza-

zmote posvetne modrosti.
devanjem se bo vstavilo duhovno poslopje, in bo kviško rastel hram ali tempelj Gospodov po véri, upanji in Iju
bezni.
Podloga
tega hrama je resnica,
to je
?
ska vera, ki se neoskrunjena hrani v edinozvelicavni rimski cerkvi." Torej svoje otroke srečne imenujejo, ki se v ti cerkvi znajdejo. ..Takó zastavljeni v pravo véro
7
in naslonjeni na upanje v Jezusa, naj hité za glavno čed
nostjo
ljubéznijo — ktero Kristus imenuje novo za
poved, neznano svetu, ki se dobrotljiviga hlini, de last-niga dobička iše; dobrotljivost hvali, de lastno slabost zakriva; dobrote skazuje, de s tujim potam lastno pólje obdeluje," i. t. d.
Dalje nagovore služabnike oltarje, zlasti častnike
in korarje zedinjeniga
terzaskiga
in kopriškiga stola
7
in prosijo dobrovoljne njih pomoci. Za tem se obernejo
k faj most ram, „od kterih ceda nebeskiga kruha per-čakuje" ; in k drugim duhovnam ,,ki so v ravno ta namen poklicani: sveto besedo oznanovati, skrivnosti vere deliti, ali pa v sveti gorečnosti s šolskim ukam mladosti se pečati." Vsim goreče priporočujejo, čuti nad du-
V	è i	Y	li« é	«	1	r-si	1	v	-m -m m m	. *	V
sami.jih braniti i. t. d. Sosebne skerbljivosti, čuječnosti
>
f
in Ijubezni pa, pravijo, je mladost potrebna. „Ona ima
kamne, in hrani v svojih
urna in popol-
v sebi naj imenitniši
drage
persih seme naj lepsiga
sadů
človeškiga
r v
namosti serca. Vse veselje, tolaz, blagoslov, mir in sleherna sreča posamesnih družin in cele dežele je za-stavljena na razvitje in obdelovanje letih mladih klic
človeškiga
rodů
, in srečni vspéh se od Vas perca kuje, ki ste pervo mladost in njeno vladanje v roke přejeli.
Podstava te blaženosti je edina, terdna, stanovitna in živa véra, ki jo duhovni oznanujejo. Oni naj torej tisto visoko in nebeško vednost imajo, ki je v stanu duha, če je z blišem posvetne učenosti zaslepljen, razsvetliti
i. t. d. Ver h
tega je potrebno
, de je učenost božjiga služabnika spremljana od kreposti, pobožnosti (andohli),
pravičnosti življenja, in vsih druzih keršanskih čednost" i. t. d.
(Konec sledi.)
Kalo van je eele avstri janské ilerzave
30. mali

tr
je

ubilo naše
stvo svo

J
nar veciga
imenitnišiga viteza, kteriga slava
zavoljo izverstniga junaškiga obnašanja v vojski
zoper
Presvitli Cesar so koj po njegovi smerti ukazali
7
de ima 1) avstrijanska vojna (armada) celih 12 tednov po njem znamnje žalovanja nositi, 2~) de imata tista 2 regimenta, kterih vlastník je rajnki bil, skozi in skozi „regimenta nadvojvoda Korlna" imenovana biti, in 3) de se ima meč slavniga viteza v Dunajski orožnici shraniti. Presvitli Cesar pa bojo rajnkimu krasni s porn inik postavili v čast in slavo njegovih za cesarstvo
Pogreb je bil 4. dan tega mesca
V odperti trugi so nêsli ofi-
nepozabljivih del.
z neizrečeno slovesnostjo. cirji balzamirano truplo rajnciga, z belim tofentam po
krito. Pred trugo so šli trije oficirji, eden je nesel v
tofentam zagernjeni,
sreberni caski
(Becher), s černim
vse
7
drugo drobje
sercé rajnciga, dva pa sta v zavarjenim kotliću nesla
, ki je bilo iz trupla zavoljo balza-miranja vzeto. — Od osmih do treh je bilo truplo v dvorni cerkvi ljudstvu na ogled postavljeno in mašniki so na vsih oltarjih od 8. do 12. ure neprenehama sv. maše za rajnciga obhajali. Popoldan so z veliko častjo nêsli sercé v Auguštinarsko cerkev, kjer so vse serca cesarske rodovine spravljene; drobje so pa po
truplo
keršan- star* navadi spravili v stolni cerkvi sv. Štefana
7
pa v mertvaski shrambi pri Kapucinarjih, kjer sploh cesar ska rodovina počiva
?
Zalostno oznanilo*
Poslednji dan maliga travna je umerl pesnik
77
P
7
visokočastitljivi gosp. J
Strel, tehant
p otnika
v Trebnjim na Dolenskim, v 57. letu svoje starosti na pij učnici. Bil je moder in v svojim pokliču skozi 32 let neutruden duhoven in priden delavec v vinog Gospodovim. Pokopali so ga z veliko častjo Novomešk
adu
prošt 3. dan tekočiga mesca
Naj v miru počiva!
v
Urno. kaj novlga
9
udno vra čilo.) Pervi majnik je vzel v neki majhni vasi ne deleč od Ljubljane 24 let stariga mla-denča , in pa dve mladi ženi na vročinski bolezni ; 2. dan majnika je pa ravno tam kmetica rodila trojčke;
eniga
fantiča in 2 deklici.
Živi
še
vsih troje in so
zdravi. Tako je
drugi
majnik povernil, kar je pervi vzel.
Semena na prodaj!
Pri dohtarji Orlu poleg zidaniga mosta v hiši
Nr. 10 je na prodaj: smrekovo seme lanjskiga leta funt po 30 krajc.— akacjevo po 25 kr. — mačjiga repa in pa pahovke po 20 krajc. Na 10 funtov ena-
kiga
semena se dobi 1 funt narnecka.
Današnjimu listu je perdjan enajsti del kemije.
Upitni kup
(Srednja cena).
V la jubljanî
8. Vélikiga travna.
£Old.
Krajnju
3. Y élikiga
travna.
srold.
mernik Pšenice domaće ♦ • • • j
> banaške«•• I	,3
Tursice............i	1
Soršice............|	2
Reži..............!	2
Jećmena...........i	1
Prosa.............i	1
Ajde............................1
Ovsa..............I	1
Vrednik Dr. Janez Bleiweis.
Natiskar in založnik Jozef Blaznik v Ljubljani.