CELJSKI TEDNIK GLASILO SOCULISTICNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OKRAJA CELJE Zdrav start V naši kadrovski politiki Da se lahko problem kacli4)vanja reši, vsaj delno, ga je potrebno te- meljito poznati; poznati vse njego- ve konkretne nijanse. Te pa so zna- ne šele na podlagi konkretnih p<)- datkov, katere smo dobili s temelji- to analizo, ki nam je pokazala, kak- šnlo je dejansko stanje. Kajti šele temeljita analiza je lahko startna osnova pri reševanjn lega problema. lil ravno o Icadroviskcim vprašan j u smo razipravljali ihrei/ analiz, visaj brez taikili, ki 'hi ilyilc v resnici ve- rodostojne ¡n temeljite. Si(4^r so nam ibili znani statistični podaitiki, po ika- ierih je v celjs.kom o'krajn od vseh za|x)slenili v imHnstriji le 0,97 od- stotika Ijndi 7 viso'ko oziroma višjo strdkovno izobrazibo ter "^.Tt odstot. ka 1'j'udi s srednjo stroikovno izo- brazibo. kar je daileč pod zahtevami moderne orj^anizacije in tehnoloif^i- je 'dela. Razen tega. pa je še določen odstotek teh ljudi zaposUîii na delov nih mesti'h. ki so zgolj adminis'tra- tivna in skoraj nimajo zveze s pro- izvodnjo, kar še poslabša dejansiko stanje. Dalje so nam znani podatki /avoda za statistiiko, po kateri bi po- trebovala industrija v letošnjem Je- lu: stro'kiovnjaik'ov z viso'ko izobraz- bo 109 odstotikov več, kot so jih ime- li lansiko loto; istrakovnjakov z višjo izodirazlbo 271 odistotkov več ter stro- kovnjakov s srednjo strokovno iizo. brazlljo 43 oidstx>tkov več kot lani. Toda ti podatki verjetno niso po- polnoma točni in to iz dveh razlo- gov: # Ker so v (x)djetjih uporabljali neenotno terminologijo o stroikov- no« t i ; # Ker so zahteve .po stroikovnosti preveč, oziroma premalo potencirali. Terminologija je bila neenotna predvsem zato, iker so deilavce raz- vrščali po ikvalifikaciji, usluižibence рш po istrolkoviioisti. In pri tem niiso pravilno razumeli .posameznih poj- mov iter je prihajalo do veliikih a- nomal'ij, ko so visoikokvalificirane delavce enačili s stroikovnjaki z \h- soko izolbrazibo, kvalificirane delav- ce ,pa s strokovnjaki s srednjo stro- kovno izobražlbo. (dalje na 3. strand) RESNA PRIZADEVANJA - ali bomo obvladali plaz zviševanja cen - opravičena in neopravičena hotenja Mere za uskladitev cen prehran- benih proizvodov in električnega toka ter premoga odzvanjajo v širo- ki javnosti v dveh vprašanjih^ ali so zvišane cene na predvideni ravni in ali ne vodijo k verižni reakciji podražitvi drugih proizvodov? O tem, da so te mere bistveno vplivale na življenjske stroške, ki smo jih izravnali z draginjskim dodatkom ter zvišanjem otpoškega dodatka, bi ne kazalo pisati, če ne bi obstajala nevarnost, da izravnalni dodaiek porušimo z zvišanjem cen storitvam ali proizvodom, pri katerih je že vključena višja cena surovine ali da podjetje z ali brez rezerv iščejo za izplačilo draginjskega dodatka izhod v novih cenah. V celjskem okraju je popis blaga v jiuliju povzročil treniütni porast cen vseh proizvodov. To se sedaj že popravlja. Tako so cene zelenjave in sadja !znova v normalnih mejah, težnja i|x) i*višanjiu pa oistaja pri sto- ritvah, v igostinisitvu in peki "kru.ha. Na splotšno v celjskem okraju ni vprašanija nedovoljenega viišanja cen. Neljub je bil le ukrep zastop- nikov podjetij za preskr^bo z mesom, ki iso sočasno z novimi - merami u- slkladili ceno m os a s sosednjima okrajema. Nove cene so naslednje: goveje meso mlade pitane živine (baby-/beef) od 650 do 1150, gofveje meso/ la n I. vršite s klavinostjo nad 50 odstoitkov od 640 dio lt20, goveje meso la in I. vrste s klavnostjo nad 50 odstoikov od 550 d.o 880, telečje meso od 820 do 1175 in svinjis-ko meso 680 do 950 dinarjev. Tako so zvišali ceno govejega meea iza 9 od- stotkov in telečjega za 7 odistotkov. Posledica pa je velik ipadec količiin- sikega prometa svežega mesa. Z novimi cenami kruha (»beli 120, črni 84, rženi % in žemlje 13 di- narjev) ter različnimi cenami moke v repuiblilkah (Slovenija — bela mo- ka 123, črna 82: ostale republike — bela moka 106. črna 89) imajo celj- «■ke pekarne kar pri 1 kilogramu črnega kruha nad 4 dinarje izigube. Prolblem je v (tem, da morajo uva- žati čr(no moko i/z drugib republik, ker domače mlevs.ke kapacitete kri- jejo le slailx) tretjino potreb. Raz- liika v ceni rrwike veča pdkarsike stroške in trka na novo višanje cen kruha. (Dalje na 2. straai) V Šentjur y svečanih dneh ^okviru praznovanja občinskega praznika občine Šentjur pri Celju so v soboto popoldne pričeli s slavnost- nim praznovanjem 90-letnice ustano- vitve gasilskega društva Šentjur. Po- poldne je bil sprejem gasilcev, zvečer pa akademija, na kateri je govoril predsednik okrajne gasilske zveze to- variš SOK. 2al je večina prireditev, ki so bile predvidene za nedeljo: ži- vinprejska razstava, konjske dirke in nastop dresiranih psov — zaradi sla- bega vremena odpadle in bile prelože- ne na poznejši čas. Kljub dežju je nastop gasilskih dru- štev iz vsega okraja odlično uspel. Ob večernih urah pa so se številni gle- dalci sprostili na gasilski zabavi. Glavna proslava občinskega praz- nika bo v nedeljo, 16. avgusta v Pla- nini, kjer bo velika medobčinska pro- slava v počastitev 20-letnÌGe ustano- vitve Kozjanskega odreda in osvobo- ditve Planine. Poleg tega so ta teden nadaljevali slavljenje s številnimi športnimi prireditvami v raznovrstnih disciplinah. Ob priliki zaključne proslave bo Delavski oder Celje na zgodovinskih tleh igral Zupančičevo Veroniko De- seniško. Sočasno pa se bodo ob tej proslavi zbrali v Planini vsi aktivisti s Kozjanskega. Ob tej priliki pa bo muzej narodne osvoboditve iz Celja priredil razstavo o partizanskem šol- stvu na Kozjanskem. OD 13. DO 23. AVGUSTA Okoli 14., 20, in 21. avgusta večje deževje z ohladitvijo, v ostalem lepo, vendar nestalno vreme s krajevni- mi nevihtami in plohami. Po 21. av- gustu lepo. Zgornja Savinjska praznuje OB 20. OBLETNICI LETOS PRAZNUJE ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA 20. OBLETNICO OSVOBODITVE. OB TEM POMEMBNEM DOGODKU BODO PRIRE- DITVE 12. in 13. SEPTEMBRA V GORNJEM GRADU. PROSLAVA BO IMELA REPUBLIŠKI Z^ACAJ, SAJ V NJEJ SODELUJETA CEUSKI IN MARIBORSKI OKRAJ. \ Preboldu so tudi letos organizirali dan hmeljarjev, ki pa je bil precej >moker«, kar je krivo, da je bilo zelo malo obiskovalcev. Kljub dežju sta priila v Prebold dva hmeljarska para, ki sta se pripeljala kar na zaprav- Ijivčku. Na sliki je zmagovalni par: Zofka Goličnik in Ivan Pražnikar, oba iz Vrbja. Reportažu o tein berite na 4. strani Letos mineva 20 let, odkar so po od- ločitvi štaba IV. operativne cone bor- bene enote NOV v dneh 30. julija do 1. avgusta 1944 napadle nemške po- stojanke v Ljubnem ob Savinji, Lučah, Gornjem gradu, jih uničile ter osvobo- dile večji del Zgornje Savinjske do- line. Dolina je bila za okupatorja važ- na v političnem in vojaškem oziru. Najpomembnejše pa je bilo dejstvo, da je sedaj v mejah nemškega rajha nastalo osvobojeno ozemlje. Dolina je postala na Štajerskem najpomembnej- še oporišče osvobodilnega gibanja Posebno vlogo je odigrala v zvezi s koroškimi partizani. Da bi prebivalci Zgornje Savinjske doline kar najbolj slavnostno priča- kali pomembno dvajseto obletnico, si je pripravljalni odbor zadal obširen program slavnostnih prireditev. Začetek proslave bo 12. septembra popoldan z odkritjem urejenega skup- nega grobišča s spomenikom 149 pad- lim borcem IV. operativne cone NOV pri Gornjem gradu, ki so padli v sovražni ofenzivi decembra 1944. Zve- čer pa bo svečana akademija, ki jo prireja z izbranim kulturnim progra- mom DPD »Zarja« iz Trbovelj. Zvečer bo veliki ognjemet. Muzej narodne osvoboditve iz Celja bo v zadružnem domu priredil razsta- vo dokumentov rn fotografij iz narod- noosvbodilnega boja, s poudarkom na obdobje osvobojenega ozemlja v Zgornji Savinjski dolini. V nedeljo, 13. septembra, pa bo »Zarja« iz Trbovelj odkrila spominsko ploščo na stavbi, kjer je bil sedež kulturne ekipe IV. operativne cone Zatem pa bo veliko politično zboro- vanje, -er KOLNIK ZMAGAL V SALZBURGU V nedeljo in ponedeljek je bila v Salzburgu veliko mednarodno atlet- sko tekmovanje, katerega se je ude- ležil tudi celjski atlet, državni pr- vak v deseteroboju Miro Kolnik. Kljub temu, da je Kolnik zmagal, mu ni uspelo izpolniti olimpijske nor- me. Zbral je 7.193 točk in bil s tem za ITS točk pred drugoplasiranim "^Bendingöm, nemškim mladinskim prvakom. Tako je Kolnik še enkrat zapravil možnost, da se uvrsti med jugo«flovanske olimpijce. Normo Г.500 točk je tokrat zgrešil гл 307 točk. Končana žetev pšenice Žetev je za nami. Ponekod je bil pridelek dober, drugod pa spet ne Ker še niso znani podatki o žetvi v Vsem okraju, smo se za orientacijo kakšna je bila letošnja žetev, obrnili na Kmetijski kombinat Žalec, kot naj- večjo kmetijsko gospodarsko organi- zacijo v okraju. Letošnji povprečni donos pšenice se giblje od 30 do 35 centov na hektar kar je zelo lop uspeh. Najslabše se je odrezala stara avstrijska sorta, ki je dosegla donos 20 centov na hektar Najbolje pa sta se obnesli sorti: ruska »bezostaja« in italijanska »san pasto- re«, ki sta dosegli donos 50 centov na hektar. S sorto »san pastore« imajo že sedaj zasejanih največ površin, zato bodo to in rusko »bezoslajo« tudi ob- držali. Tudi priprave za letošnjo setev so že v teku. S pšenico bodo zasejali 250 hektarjev, z ržjo pa 20 hektarjev. To je za 35 odstotkov ali 65 hektarjev več kot lani. Ker so planirali donos 32 centov na hektar, bi morali v prihod- njem letu pridelati okrog 800 ton pše- nice. V bodoče pa bodo verjetno še povečali površine posejane s pšenico, ker je ta postala zaradi zvišanja cen zelo interesantna. L. S. Mednarodno atletsko tekmovanje v Celju Olimpijsko leto je letos za celj- ske atlete izredno plodno. Na raz- nih tekmovanjih — mednarodnih in domačih — dosegajo izredne rezul- tate, ki so v precej.šnji meri posle- dica olimpijskim igram namenjenih intenzivnih treningov. V bližnji prihodnmti pa liodo imeli naši atleti še vrsto priložnosti, da pokažejo svojo vrhunsko formo in dosežejo še nekaj dobrih rezul- tatov. V Celju Im) tako 1^. in 16. av- gusta veliko mednarmlno alletsko srečanje, ki bo hkrali tudi služilo ofvoritvj nove tribune na stadionu »ßorisa Kidriča«. Poleg domačih nllelov bo na treningu sodelovjiln še vrsta svetovno znanih atletov jz Ita- lije in Avstrije, morda ]>a tud] iz ZDA. Od Italijanov slu med drugi- mi za to tekmovanje prijavljena tu- di šprinterja svetovnega slovesa — Ottolina in Berutti. Mimo tega tekmovanja 1н> za celj- ske atlete pomembno tudi državno ekipno prvenstvo, ki bo 30. avgusta — za ženske — in 20. septembra — za moške. Septembra pa bo tudi po- membno srečanje atletov balkanskih držav. -jt- V DANAŠNJI ŠTEVILKI: Ф Zg. učinkovitejše metode idejnega izobraževanja , # Crne gradnje samo obrob- ni problem? Ф .Šentjurska občina praznu- je... Ф »Celeia« v škripcih # Dan hmeljarjev pod dežni- ki Ф Prenapolnjena Dobrna # 2 leti likovnega salona Ф Partizansko šolstvo v Zgor- nji Savinjski Ф Zr^gotovilo: Vodovod bo Ф Skoraj bi ga do smrti... Ф Nov podlistek: Gimnazija- lce 0 Nova slikanica # Nova vohunska zgodJja V PRIHODNJI ŠTEVILKI: Ф Problem v žarišču: Še o sezoncih # Ulrinki iz zgodovine Roga- ške Slatine Ф Beseda občanov CELJE, 14. AVGUSTA 1964 št. 32 CENA 20 Leto XVI Glavni urednik RUni LEŠNIK O.liovorni tirrdnik JURE KRASOVEC List Ì7haja oll petkih. Izdaja in li-ka ČBsopisno poHictif »Cpljski tisk«. Ured- ništvo in uprava: Cnljr, Trg V. kongr"^- sa i, poštni predal 152. Telefon 24-21. Tekoči račun: l>03-lt-)-656. Letna naroč- nina tOOO, polletna 500, čolrtletna 250 din. Inozem.stvo 2400. Stran 2 CELJSKI TEDNIK St. 32 — 14. avgusta 1964« POGLED PO SVETU marjan ravnikar Veliko dozo potrpljenja in optimiz- ma moramo imeti vsi, ki upamo v zma- go lazuma. Vse se je zgodilo za člo- veka, ki ne spremlja svetovnih poli- tičnih perturbacij, nenadoma. Dežela »vzor demokracije« je z bombami po- učila severno vietnamski narod, kako je zveličavna ta njena demokracija Pošteni ljudje so ostali nemi. Spraše- vali so se in se še sprašujejo, ali je to plod naporov za očvrstitev miru na svetu? Kje je moč in vloga OZN? Je še vedno v veljavi načelo, da velike ribe žro male? Enostavno ni šlo lju- dem v glavo, da je ogromni vojni ko- los na Pacitiku imel edini argument in edino pot za zaščito pred malim naro- dom: rakete — bombe — smrt. Svet je onemel. Primitivizem, ki udarja po mizi, češ, najmočnejši sem in po tej logiki imam edini prav, je prišel dra- stično v življenje — da uniči življenja. Pobudnik in eden od organizatorjev Združenih narodov ZDA, ki so sveča- no sprejele POVELJO in vse ostale konstruktivne akte OZN, niso posto- pale po načelih, ki so jih sprßjele in kar zahtevajo od ostalih članic, pač pa so najprej obvezo totalno prekršile, storile grobo agresijo nad nečlanom OZN, Severnim Vietnamom in potem zahtevale blagoslov svetovne organi- zacije za storjeno dejanje. Mislim, da tu ni kaj več povedati. To metodo in taktiko vsi poznamo. Gobelščine ne bomo kmalu pozabili. Žalostno je le to, da smo mnogi živeli v veri, da so ti načini za vedno onemogočeni. Bivše naciste danes mirno vprašajo, če jih tožijo, kaj so iskali izven svojih meja? Vzhodnq Evropa vendar ni bila v Nemčiji. Moskva, Beograd, Praga, Varšava in ostala mesta niso bila na območju tretjega rajha. Vojna teh na- rodov je bila pravična in analogno če je tudi kaj narobe v Aziji, ni to stvar Azije? Kdo je dal pravico Ame- riki, da dela red na tem kontinentu? Koliko tisoč kilometrov je to proč od Amerike? Nihče! Najmanj pa POVE- LJA OZN, na katero se sklicujejo Edini argument jim je njihova ogrom- na vojna moč in pa seveda imperia- listični interes po novih teritorijih irí s tem podjarmljenje azijskih narodov. In prav to je žalostno in zaskrbljujoče. Kakor koli se bodo dogodki na tem delu sveta razvijali v prihodnje, za njih, v kolikor bodo ogrožali mir na svetu ali prinašali nesrečo narodom ki tam žive, bodo odgovorni generali politiki in trgovci Washingtona. Zgledi vlečejo. Ce velika Amerika lahko imenuje bombardiranje vasi ■— policijsko akcijo, zakaj ne bi to storila še mala Turčija. In storila je tako Vasi na Cipru so uničene z bombami ki so jih metali s turških avionov Žrtve še niso preštete. Zopet je bil v ospredju interes močnejšega. Ce Cipei ne more ostati angleška baza, če hoče biti v resnici samostojen, pomeni, da je odšel iz njihovega tabora. V tem slučaju naj ne bo od nikogar! Nerod- no za organizatorje je le to, da so grški avioni prav tako ameriške izde- lave in če ne bodo prvi in drugi tako postopali kot želi pravi začetnik vse- ga, bodo kaznovani od vojnega lite- lenta z istimi avioni. Koliko pri tem odloča ciprski narod? Kdo njega kaj vpraša? Tragedija je velika prav za- radi tega, ker se je majhen narod, ki živi na otoku Cipru zelo resno vzel svojo svobodo, ki je končno deklari- rana tudi v OZN. Videti je, vsaj po konceptih velikih, da je svoboda samo za velike in močne, za vse ostale pa naj bo to le parola. Po vseh znakih so- deč pa bo razočaranje zahodnih sil ogromno. 20. stoletje je preživelo me- todo, znano iz 18. stoletja in časi so danes povsem drugačni. Da je temu tako, priča situacija v Kongu. Vse reakcionarne sile Zahoda podpirajo marioneto Combeja, pa kljub temu mu gredo tla izpod nog. Posebni odposlanci Amerike zasedajo v Bruslju o pomoči, ki jo je treba nujno poslati v Kongo. Zopet isto. Kakor, da so Airičani tako nebogljeni, da si svojo hišo ne bi znali sami urediti. Kakor da Belgija in ostali niso še dovolj legalno ukradli Kongu?! Cas bi bil, da tja pošljejo hrano, zdravila, industrijske objekte, ne pa orožje in vojake. Za vse ostalo pa se bodo Kongoanci in vsa Afrika sami pobrigali. POZOR Želite ojačati slab TV signal iz Graza? Obrnite se za pomoč na elek- tro radio servis v Celju, Ljubljan- ska 6, kjer Vam bodo montirali ustrezno anteno in TV ojačevalec. VZPOREDEN PROBLEM? Crne .gradnje postajajo 7. dneva v dan vse težji p rab le m. Kljuilj zu- kuiiiskiui prepovedim vznikujo (kot gobe ipo dežju. Preganjanje s strani inšpekcijskih organov in finančne kazni, ki sledijo, jih ne zajezujejo. In če sikušauio osvetliti protipravne gradnje, najdemo v .neštetih prime- rili svojstveno opravičilo. Neznosne stanovanjske prilike so najčeiči vzrok črnih gradenj. Ljiid. je, ki so s skromnimi sredstvi gradi- li hišo /brez dokumentacije in izven gradibeuega oikoliša, eo pop re j e sta- novali v podstrešnih solbah lirez pritiklin, v vlažnih kletnih [)roisto- rih, celo v hlevih. Z majhnimi sred- stvi in lastnim deloim so si ustvarili skromno — a znosnejše bivališče. Popolnoma jasno je, da v oibd^jlbju pomanjkanje stanovanj, neiurejene urbanistične dokumentacije, čmo- gradnje poimenijo določeno zmanjša- nje najbolj kritičnih primerov, obe- nem omiljujejo težo nerešenih pro-b- lemov stanovanjske zgradnje. Na drugi strani pa pos/tajajo težko bre- me za celotno družjbo. če gledamo skozi merilo zidravja teh ljudi vpra- šanje .priključkov komunalnih na- prav — vode. e-lektrike ter kanali- zacije. Pri vsem tem pa igra odloču- jočo vlogo tudi izgled na« eli j. Samo v celjski občini ( o tem smo že pisali) so več kot 300 objektov ziîradili brez gradbenega dovolje- nja. V večini primerov so ti objekti brez komunalnih naprav, kar vse- kakor ogroža zdravje in življenje prebivalcev. Zato sta tako svet za urbanizem, gradbene in stanovanj- ske zadeve kot občinska skupščina obravnavala to vprašanje s sociološ- kih vidikov ter sklenila, da bodo v primerih, kjer je mogoče, izdali gradbena dovoljenja za že zgTajene objekte ter s tem omogočili komu- nalne priključke, medtem ko bodo primere, kjer ni mogoče izdati grad- benih dovoljenj, a zgradbe vendar odgovorajajo osnovnemu življenj- skemu standardu in ne leže na pro- storih bodočega razvoja javnih ko- munikacij, vpisali v zemljiško knji- go kot nedovoljene gradnje. Sočasno pa so sklenili, da bodo vse nove črnogradnje preganjali po obstoječih predpisih. Takšno obravnavanje tega prob- lema je izelo živiljenjsko in strpno, ne kii.že ,pa trajne reííitve, kajti iproblem sam je le pravno zajezen za vse tiste, ki «e žive v podstrešnih sobah brez pritiklin, v nemogočih kletnih prostorih, v barakah in po- dobno. Za črnogradnje imamo zar konsike prepovedi, za dovoljenje no- vogradnje pa imamo samo možnosti v okviru raz[>oložljivili isreds'tev. Tu .pa ee odpira še drug iproblem. Stanarina v novih i^tanovanjih je dosegljiva le določenim ikategori- jam občanov. Vključi-tev v gradnjo družinskih hiš v okviru gradbenega okoliša pa je vezana na visok ko- .muuajlni prispevek in prav tako vi- .šino dodatnih sredstev, ki jih črno- ¿Taditelji ne premorejo. Crnogradnja ni torej problem a- riarhije v urbanizmu, ampak širok dru/jbeni iproblem, ki nastaja ob vsakoletnem, večanju naših proiz- vodnih .planov, ob vse iiečji priteg- jii'tvi delovne sile iz vasi, ob' nasta- janju pravilnikov o delitvi osebnih dohodkov ter ob .krallkovidni poli- tiki podjetij, ki v konjukturnem za- nosu ne vidijo širokih družbenih po- sledic. Torej problem, ki ga bodo obrav- navali na neki druigi eeji! Klančnik Gostinci in ZVIŠANJE CEN Na nedavnem posvetu zastojinikov gostinskih organizacij občine Celje 'so sklenili, da s prvim avgustom da- lje veljajo povečane cene posamez- nim obrokom hrane za abonente. Tako je Samopostrežna i^estavra- cija v Gaberju povečala cene obro- kov za 10 odstotkov, medtem ko .so druge organizacije v povprečju po- višale za 20-50 dinarjev pri obroku. To zvišanje je vsekakor dojemljivo z ozirom na to, ker so moka, olje, sladkor osnovne surovine. Težje pa je dojemljiv sklep o cenah prehrane za prehodne goste, kjer bodo uve- ljavili dnevno ceno na podlagi pov- praševanja. V takem okvirju so mož- na dokajšnja odstopanja, ki jih lah- ko tolmačimo kot regresiranje. Pre- hodni gost bo torej subvencioniral ustaljeno ceno abonenta. Vsekakor imamo v vidu, da dosedanja stimu- lacija gostinskih delavcev ni zado- voljiva in ne more pomeniti izbolj- šanje gostinstva, njegovih uslug in prav tako n^ solidna osnova za po- spešen razvoj kakovostnega turizma. Toda, če je to edini izhod: v breme- nitvi prehodnega gosta — o tem pa bi veljalo razmišljati. -kj RESM PRIZADEVANJA (Nadaljevanje s 1. strani) V gostinstvu so cene pijač in no- čitev ositale nespremenjene; je go- stinske istori tve pri. hrani so dvig- nili za 20 nidarjev v povprečju. Sa- mo v enem gostinskem obratu so dvignili ceno za 60 dinarjev in ure- dili zadevo šele z intervencijo tržne inšpekcije. Težava v gostinstvu pa je zaradi dviga cen brezalkoholnih .pijač. Mal i novec so proizvajalci .po- dražili za 11 odstotkov, oranžado pri steklenički za 20 .dinarjev, ribe- zov sok pa kar za 38 ods'to'tkoA'. Pri obrtnih, ikxjniunalnih in pro- metnih storitvah laliko pričakujemo tendenoo dviganja oem, kajti to so .■podjetja, k-i res razjwbigajo z niajh. ni mi sredstvi. RešiieA' tega vpraša- nja bo torej marsikje odvisna od intervencije bank in podobno. Najbolj značilno pa je naraščanje cen v žiivlski industriji: pri teste- ninah od 16—17 dinarjev pri kg, soil od 45 na 53 pri kg, radens^ka vo- da za 2 dinarja; surovo maslo za 50, toplen sir za 50, polmastmi sir 85 dinarjev (Mlekarna Šmarje); opazni pa so preniilki cen v kovins.ko prede- lovalni industriji od 10-^ odstot- kov, prav tako v kemični industriji pri proizvodnji oljnatib barv za 20 odstotkov, nadalje v lesni indu stri j i od 10—20 odstotkov ter v in- dustriji gradbenega materiala (ap- no, opeka) do 20 odstotkov. Vse to na;ni Ikaže. da je na področju celj- skega okraja ^stanje «e nekako znos- no, čeprav je višanje cen v lesni kot gradbeni industriji in tudi pri proizvodnji brezalkoholnih 'pijač ter •proizvodnji mlečnih izdelkov le .pretirano in neupravičeno. So znaki, ki opozarjajo na resno nevarnost plazu in jib je treba preučiti ter zaustaviti na meji. katero opraviču. jejo. proizvodi, zapopadeni v uskla- ditvi cen. Gib pregledu založen ost i trga se je ponudila tudi resnična podoba, kaj Yse le s težavo ku.pimo v naših trgovinah. Primanjkuje radenske vode, piva, surovega masla, emajlirane poisode, okenskega stekla, hladilnikov HI- MO. mopedov, vezanih plošč, in raz- novrstnega gradbenega materiala. Pravtako niso najboljša reklama za iekstilne tovarne neštete napake v tekstilu, pri tem pa blago ,ni ozna- čeno kot blago z napako da bi to vplivalo na nižjo ceno. —^nik LAŠKO: VEČJO SKRB BORCEM NOV Vprašanju življenjskega standar- da bivših borcev NOB posvečajo v občini Laško čedalje več pozornosti. Zato ni slučaj, da so o tem razprav- ljali na nedavni seji sekretariata ob- činskega odbora SZDL Laško; pred- vsem pa o osebnih dohodkih in za- poslitvi, šolanju in usposabljanju borcev za odgovarjajoča delovna mesta. Žal pa za ta problem nimajo posluha v marsikaterem podjetju, zato niso osamljeni primer:, ko bo- rec ne more dobiti niti zapo litve in se te primere rešuje po odločni in- tervenciji družbeno političnih orga- nizacij. Precejšen del razprave je bil po- svečen stanovanjskemu vprašaniu, ki še za mnoge člane Zveze borcev ni rešen. Res, da je bilo v te name- ne v preteklih in letošnjem letu upo- rabljenih iz sklada za stanovanjsko izgradnjo že več deset milijonov di- narjev, stanovanjski problem borcev pa s tem še ni v celoti rešen, zato je sprejeto priporočilo, naj se sred- stva za te namene v bodoče podvoji- jo, višina posojil pa naj se s tem v zvezi z\dša. Sprejeto je bilo tudi priporočilo, da je treba nuditi v bodoče vso po- moč tudi kmetom — borcem NOB, z ozirom na to, da so bile njih teža- ve do sedaj obravnavane le mimo- grede, pomoč pa le simbolično izra- žena. Tudi zdravstvena služba v posa- meznih predelih občine ne posveča dovoljne skrbi zdravstvenemu sta- nju borcev. Sprejeto je priporočilo, da se ne glede na to, ali so bili ne- kateri borci pred leti že zdravniško pregledani, zdravniški pregled bor- cev ponovi, za tiste borce, ki ne mo- rejo zaradi bolezni priti na pregled je treba organizirati zdravniški pre- gled čim bliže njihovih stalnih biva- lišč. V likovnem salonu nova razsvetljava Rekonstrukcijska dela razsvetljave v celj- skem Likovnem salonu so v zaključni fazi. V razstavnem prostoru so uredili pod gale- rijo obločne luči, za razstavljena dela pa posebne reflektorje. Novost je tudi sivo, la- neno platno, na katerem bodo razstavljena dela. Z novo razsvetljavo je salon dobil ustrezno svetlobo, ki je predpisana po mednarodnih predpisih. Zaradi pomanjkanja lastnih sred- stev (rekonstrukcija razsvetljave stane okrog pol milijona dinarjev), letos ne bodo uspeli izbolj.^ati Se razsvetljavo v gledališkem foaeju, ki ga uporabljajo za individualne razstave. IZPLAČEVANJE NADOMESTILA — ZADOVOLJIVO REŠENO Pred nedavnim sta direktor zavo- da za plan in načelnik za gospodar- stvo celjske občinske skupščine iz- vršila pregled izplačevanj kompen- zacijskega dodatka po gospodarskih organizacijah celjske občine. Ugoto- vila sta, da je večina industrijsko gospodarskih organizacij izplačeva- la dodatek v višjem znesku kot 1.500 dinarjev. Način izplačevanj je bil do- kaj različen. Nekatere industrijske organizacije so izplačevale v abso- lutnem znesku, druge linearno, neke pa celo agresivno s tem, da so zviša- le vrednost proizvodnih točk ali os- novnih postavk po predhodni korek- turi statutarnih pravilnikov. Izplačevanje nadomestila je v glavnem zadovoljivo in pozitivno re- šeno. B. Tudr V Celjurjdrnšlvo pravnikov v. gospodarstvu Pred dnevi so pravniki, ki so zaposleni v delovnih organizacijah v celjskem okraju, ustanovili lastno podružnico društva prav- nikov v gospodarstvu. Prvo tovrstno društvo so ustanovili lani v Zagrebu in to z namenom, da pravniki v gospodarstvu uskladijo svoje delo in s skupnim proučevanjem gospodarsko pravnih predpisov strokovno dvigajo to službo. Na ustanovnem »boru so sprejeli akcijski program, ki predvideva sodelovanje z manj- šimi gospodarskimi organizacijami, katere nimajo lastnih pravnih služb. v prvi odbor so izvolili Franca Zupančiča iz Tovarne emajlirane posode, Tineta Perca iz gospodarske zbornice ter Franjo Cevnika iz Ingrada. Ustanovnega zbora^se je udeležil tudi Oleg Mandić, član izvršnega odbora društva prav- nikov v gospodarstvu Jugoslavije ter Joško Ziberna, član upravnega odbora tega dru- štva. . L. V. PREDKONGRESNI PRISPEVEK — PREDKONGRESNI PRISPEVEK— PREDKONGRESNI PRISPEVEK — PREDKONGRESNI PRISPEVEK — Za učinkovitejše metode idejnega izobraževanja »Zrno znanja zadene bolje od svinčenega!« V. I. Lenin Kadar koli načnemo probleme v praktičnem delu komunistov, kadar načnemo razne nepravilnosti v tej praksi in če smo pri volji ugotoviti tudi vzroke, potem vedno znova sre- čujemo osrednjega — relativno nizko idejnopolitično raven in analogno ne- zadovoljivo zavest. Ce gre za kakršen koli eksces, spo- drsljaj in nedoslednost, vedno ji botruje neznanje, nedoraslost ter pre- šibka borbenost. Kadar kaj opraviču- jemo in pravimo, da nekaj iz subjek- tivnih razlogov »ne gre«, bi bilo bolje če bi pojav imenovali s pravilnejšim izrazom »ne znamo«. Idejnopolitično izobraževanje komu- nistov v celjski občini, kjer živi in dela blizu 3000 članov ZK, seveda v preteklih letih ni izostalo, vprašanje pa je, če je bilo vselej dovolj učinko- vito in prilagojeno novim oblikam ter metodam dela ZK. Idejnopolitično izobraževanje je po- tekalo v letih po VIL kongresu ZKJ v glavne'm v naslednjih oblikah: Občinska večerna politična šola; Prek te oblike je v petih letih šlo nad 500 slušateljev, od tega okoli 350 čla- nov ZK, kar pomeni več kot 10 % vseh komunistov y občini. Kvaliteta te šole (deležna je bila priznanj v republi- škem merilu) je zagotovilo, da so slu- šatelji pridobili zelo veliko, da so bili usposobljeni za zahtevnejše naloge v Zvezi komunistov in na ostalih pod- ročjih družbenopolitičnega življenja. Ce so bili v zvezi s šolo spodrsljaji, so bili pri kadrovanju pred šolanjem in po njem, kajti še vedno se dogaja, da organizacije ZK ne znajo izko ristiti znanja članov, ki so šolo kon- čali, da jim ne dajejo ^.adolžitev, ki bi jih uspešno opravljali. Druga oblika so bili seminarji za novosprejete komuniste, ki pa je v se- zoni 1963/64 izostala. (Delavska uni- verza ni izpolnila naročila občinskega komiteja.) Ti seminarji seveda ne da- jejo članom ZK neke zaključene ideo- loške ravni. So organizirani zato, da na novo sprejeti komunisti osvojijo osnove iz pro^grama in statuta ZKJ, da v osnovni organizaciji lažje sodelujejo in se potem v okviru organizacije ter individualno izobražujejo še naprej. Zal osnovne organizacije, vsaj večina njih, tega ne razumejo tako in smatra- jo, da je z omenjenimi seminarji idej- na rast njihovih novih članov zaokro- žena. Sploh je prepogost pojav, da osnov- ne organizacije idejnopolitičnemu izobraževanju 'mladih komunistov po- svečajo premajhno skrb. To je vzrok, da se mnogi člani ravno zaradi idejne nedoraslosti in zaradi nerazčiščenih pojmov pregrešijo zoper programska in statutarna načela ZK, posledica tega pa je daleč previsoko število izključenih. Odstotek izključenih z razmeroma kratkim partijskim stažem je izredno visok. Naslednja oblika idejnega izobra- ževanja je študij v okviru osnovnih organizacij. Tu je vse polno sistemov in le malo je dobrih, učinkovitih. Mnoge osnovne organizacije študirajo razno politično literaturo, dostikrat takšno, ki je močno odmaknjena od konkretnih nalog. Studijsko gradivo ki naj bi pomagalo komunistom pri izvajanju neposrednih nalog, v mno- gih osnovnih organizacijah predelu- jejo izredno verbalno, tako da eno- stavno čitajo/ tolmačijo neznane tuj- ke, razpravljajo pa zelo načelno, po- splošeno. V bistvu pa bi morali tako gradivo, gre tu predvsem za plenura- ske napotke in ugotovitve, primerjati in konkretizirati s stanjem v svojem delokrogu ter tako iskati pravilnejše, boljše rešitve problemov. Prav to, da nekateri komunisti strogo ločujejo »ideologijo« od »gospodarstva«, da najdejo celo mejo med družbeno po- litičnimi in materialnimi odnosi, je po- gost vzrok za ekscese, za razdvajanja med »višje« in »nižje«. Ta termin iz čisto buržoaziie sociologije je tako vdrl v vrste nekaterih organizacij, si- cer ne nominalno, ampak praktično. Individualni študij je za večino čla- nov ZK postal neznanka. Očitek velja predvsem komunistom-izobražencem ki stremijo samo za svoje strokovno izobraževanje. Cim višji in odgovor- nejši položaj zavzema komunist v družbi, toliko večja bi morala biti nje- gova zavest, le ta pa izvira iz pozna- vanja družbenih ved in politične so- dobnosti. Ni malo osnovnih organizacij v okviru gospodarskih podjetij, ki zaradi finančnih možnosti prepuščajo idejno delo drugim, vzemimo Delavski uni- verzi. To je najbolj slab način, do kraja verbalen, brez povezovanja s konkretno prakso (zunanji predavatelj konkretnih razmer ne pozna), ne akti- vira članstva in jih naposled ne uspo- sablja za vzgojitelje širokih množic, svojega okolja, kar komunisti po sta- tutu morajo biti. Ko si bomo v bližnji prihodnosti za- stavljali nove naloge pri idejnopoli- tičnem izobraževanju, nam mora biti predvsem jasno tole: V današnjih po- gojih dela za komunista ne more biti več dovolj gola privrženost zvezi ko- munistov, brez poglobljenega pozna- vanja njenih ciljev, brez izpiljene marksistične orientacije pri konkret- nem delu. V tem se ravno manifestira posebnost sedanjega razvoja, ki po teži ne zaostaja za obdobjem oboro- žene revolucije. j. Krašovec gt. 32 — 14, avgusta 1964 CELJSKI TEDNIK Stran 3 (Nadaljevanje s 1. strani) Zdrav start v naši kadrovski politiki Zahteve po strokovni izobrazbi so jreveč potencirane predvsem p-ride- avcih v proizvodnji, kjer vse ,pre- jualo upoštevajo, da bi lahko na veliki večini delovnih mest zapo- gjili namesto kvalificiranih, priuče- ne delavce. Isto je tudi v upravnih slu/.l>ah, kjer .bi lahko zaiposlili mno- go več priučene delovne sile. To je potrdila tudi an'keta zavoda za orga- nizacijo dela iiz K/anja, ki jo je izvedel na repre.zeslenih. Da ibi se ta protislovja odipravila je potrebno prvo dobiti .startno os- nov«. In ida b'i to ddbili, so pričeli (Ix^'lati na celjski gospodare'ki zbor- nici ('kot .prvi v Sloveniji) anali:zo o s.trokovini struikturi izaposlenih v Viseh industrijskih .gospodansikih or- ganizacijah okraja. Prvi rezultati, ki so jih dobili (še ne analizirani) kažejo, da ugotovitve, ki sem jih prej navedel, popolnoma držijo. Ta- ko na primer neiki gospoda^s-ki or- gani'zaciji niimajo v upravi na de- lovnih mestiih, ki zahtevajo višjo oziroma visoko stroikovno izobraizbo niti enega, 'ki .bi te izahteve izpol- njeval. Na druigi strani«, pa je v istem .podjetju zaposlen strokov- njak z višjo izobrazbo na delovnem mestu, .ki zahteva srednjo stroikov- no izobrazbo! Aikcija u.gotovitve dejansikega sta- nja v industriji je šele prvi ukrep pri reševanju perečih kadrovskih ;problemov. Po statiistični obdelavi podatkov in analiizi rezultatov se 1k) lahko sprejelo s/klepe za praiktič- no aplikaicijo ddbljenih izslcdikov. Na podlagi teh sklepov se 'bo lahiko gos{x>darskiim organizacijam pri^po- ročalo kako naj te probleme rešijo individualno, od primera do prime- ra. Pri ljudeh z nezadostno izobraiz- bo za .določena delovna me«ta se bo prvo ugotovilo ali je potrebno: dopolnilno iiozlbraževanje, renino šo- lanje ali zamčnjava. Ta.ko sebo lah- ko pri stareJLŠib, iki so že pred upo- kojitvijo in ne prfidfîjo v poštev zaS šolanje ter pri iiistih. ki se noöpjo ? izobraževati, lailuko realno planiralo kadre in s tejm uskladilo piolitiiko .Šitipendiranja, ki bo le na talki osno- vi ilahko realna in perspektivna. Ravino taiko pa se IwkIo lahko na pod- lagi dobljenih rezultatov planirale kapaeitete polklicnih in drugih stro- kovnih šol. To l>o zjdrava osnova iz katere se bo lahko realno planiralo in tudi u^krepalo, taiko da ne \уо več prihajalo .do ekstremnih primerov, ko je na primer vodja organizacij- sike službe v večjem po/djetju — tr- govski pomočnik; ajli pa ko je na odgovornih delovnih mestih v teh- ničnem söktorju večje tovarne ko- vinsike stroke več pekov, krojačev, čevljarjev in podo'jino. Ko Ibo končama analiza v imduistri- ji, se bo prešlo ik taiki analiiizi še v druigih panogah gospodarsitva in v upravnih služibah, Lojze Stepančič 18. AVGUST 1944 — KOZJANSKI ODRED SKUPAJ Z ENOTAMI XIV. DIVIZIJE OSVOBODI PLANINO. OD MAJA DO AVGUSTA, OD JUR- KLOŠTRA DO PLANINE: SAME ZMAGE! S PADCEM PLANINE JE KOZJANSKO SVOBODNO OZEM- LJE. 18. AVGUST 1964 — 20. OBLETNI- CA — LETOS PRVIČ PRAZNIK ŠENTJURSKE OBČINE. IN KOT VSE DOSLEJ PRIČAKUJE ŠENT- JURSKA KOMUNA TUDI LETOS SVOJ PRAZNIK Z DELOVNIMI USPEHI. POLLETNI NAPORI SO PRESEGLI ZASTAVLJENE NALO- GE; POSEBNO V INDUSTRIJI JE LETOŠNJE LETO ODLOČILNO: IN ČEPRAV JE SODILA ŠENTJURSKA OBČINA MED NAJMANJ RAZVITE OBČINE CELJSKEGA OKRAJA, JE OPAZEN VELIK NAPREDEK V RAZVOJU NEGOSPODARSKIH DE- JAVNOSTI. V ZADNJIH LETIH SO ZGRADILI PREKO 200 STANO- VANJ, DOMALA ELEKTRIFICIRA- LI VSA GOSPODINJSTVA, UREDI- LI ZDRAVSTVENI DOM V ŠENT- JURJU TER TRI ZUNANJE AMBU- LANTE. RAZUMLJIVO PA JE, DA STA V POSPEŠENEM RAZVOJU INDUSTRIJE IN KMETIJSTVA MORALA ZAOSTATI GOSTINSTVO IN TURIZEM. POMEMBEN JE BODOČI RAZ- VOJ V OKVIRU PREDVIDENEGA SEDEMLETNEGA PLANA. OSNOV- NO TEŽIŠČE BO V NADALJNJI IZ- GRADNJI KOVINSKE INDUSTRI- JE. KJER GRE ZA 7-KRATNO PO- VEČANJE DOSEDANJIH ZMOGLJI- VOSTI (OKROG 7 MILIJARD) V REKONSTRUKCIJI LESNE INDU- STRIJE, KI S KAKOVOSTNIMI IZ- DELKI 2E SEDAJ DAJE 80 OD- STOTKOV PROIVODNJE V IZVOZ TER V ŠIRJENJU IN KREPITVI LASTNE KMETIJSKE PROIZVOD- NJE V DRUŽBENEM SEKTORJU Z GRADNJO SODOBNIH SREDIŠČ ZA VZREJO GOVEJE ŽIVINE, RAZ- ŠIRITI INDUSTRIJSKE SVINJE- REJE TER V PREHODU NA SO- DOBNO SADJARSTVO IN GOJI- TEV JAGODICEVJA. V RAHLEM ZAOSTANKU JE OBRT, MEDTEM KO JE TRGOVINA V ZADNJIH TREH LETIH USPELA MOČNO PO- VEČATI PROMET NA DROBNO. Z REALNO ZASTAVLJENIMI NA- LOGAMI SEDEMLETNEGA GOSPO- DARSKEGA RAZVOJA PREDVIDE- VAJO, DA BODO PODVOJILI CE- LOTNI DOHODEK, TOREJ OD SE- DANJIH 8 NA PRIBLIŽNO 18,5 MI- LIJARD, V VEČJI MERI PA POVE- ČALI TUDI NARODNI DOHODEK NA PREBIVALCA. ŠENTJUR PRAZNUJE Z VEDRIM POGLEDOM V BODOČNOST TOVARNA ^ ALUMINIJASTEGA POHIŠTVA ALPOS je prav letos prebrodila krize obrtniškega načina proizvodnje in se s skoraj 600 mili- jonsko polletno realizacijo ter 53,9 odstotno izpolnitvijo plana uvrstila med podjetja z ugodno delitvijo med osebnimi dohodki in skladi (60:40). S svojimi proizvodi domini- ra na domačen trgu, pravtako pa se uspešno vključuje v mednarodno tr- žišče. Z leta v leto vse bolj veča ude- ležbo dela v strukturi dohodka. Do- slej so vložili okrog 170 milijonov v gradnjo in nabavo opreme, v sedem- letnem razvoju pa predvidevajo ne- kaj nad polmilijardno investicijo za izgradnjo novih prostorov in naba- vo thermatoo stroja za vlečenje tan- skostenskih cevi za pohištveno indu- strijo. S tem bodo dosegli 7 milijard celotnega prometa ali sedanji celot- ni promet v občini. Ta investicija je bistvenega pomena tudi za zajezitev migracije kmečkega prebivalstva iz šentjurske občine, ki je več ali manj rezervoar delovne'sile Celja in oko- lice. V novih pogojih bo Alpos za- posleval čez 1.000 ljudi ali 2,5-krat več kot sedaj. Vse bolj osvajajo pro- izvodnjo gradbene in poslovne opre- me, medtem ko proizvodnja pohišt- va postaja tipični izvozni proizvod. LESNO INDUSTRIJSKO POD- JETJE BOHOR je tako po strukturi delitve kot v izvozu eno najboljših lesno predelovalnih podjetij Slove- nije. Odnos med osebnimi dohodki in skladi (50:50) ter izvoz, ki zasega 80 odstotkov proizvodnje finalnih iz- delkov, o tem najz;govorneje pričata. V polletju so dosegli 56 odstotkov predvidenega dohodka, v izvozu pa car 77 odstotkov (385.000 dolarjev) letnega plana. Proizvodnjo pa so povečali za 21,9 odstotkov v primer- javi z lanskim polletjem. Izvažajo na vzhod in zahod. V zadnjem času vse bolj večajo izvoz v Italijo, Nem- čijo, Ameriko — in sicer furnir. S predvideno rekonstrukcijo (200 milijonov investicij) usmerjajo pro- izvodnjo v finalne proizvode ter več- je količine furnirja. Prenovili bodo žage ter kupili stroje za proizvodnjo šolskega pohištva. Tako predvideva- jo 1970. leta 2 milijardi celotnega do- hodka. Kljub močnemu industrijskemu razvoju ostaja šentjurska občina pretežno kmetijska. Ves družbeni sektor je združen v KMETIJSKEM KOMBÏNATU, ki ima okrog 700 ha obdelovalne zemlje. Osnovni panogi sta živinoreja in sadjarstvo. Kom- binat vse bolj usmerja zasebno pro- izvodnjo in močno veča proizvodno sodelovanje s poudarkom na speci- alizaciji drqbne proizvodnje za trg. Sedemletni razvojni načrt predvide- va povečanje na 1.800 ha zemljišč, s poudarkom na večanju površin za krmne rastline, da bi zadostili po- trebe živinoreje. Smelo gredo v in- dustrijski način svinjereje — pitanje v treh turnusih po 15.000 komadov bekonov. V sadjarstvu pa dajejo prednost jagodičevju. Za uresničitev načrtov bodo potrebovali okrog 2 milijardi sredstev, da bodo dosegli 4,'5 milijarde celotnega dohodka. Tudi trgovina je dosegla v zadnjih petih letih močan razmah. Od pro- dajaln kmetijskih zadrug je 1958. le- ta nastalo enotno podjetje RESEV- NA, ki ima sedaj 16 poslovalnic ter novo samopostrežno trgovino v Šentjurju. Promet na drobno se je zvišal za 30 odstotkov ter zajel velik del kupne moči, ki se je doslej tro- šila izven občine. Z modernizacijo in boljšo založenostjo pa bodo zajeli še preostali del kupne moči prebi- valstva. V občini poslujeta dve obrtni pod- jetji, in sicer MODA, ki se z izgrad- njo proizvodnih prostorov želi osa- mosvojiti, ter OBRTNO KOMUNAL- NO PODJETJE, namenjeno pred- vsem za proizvodnjo obutve. Jasno je, da je politika šentjurske občine usmerjena tako v krepitev drii/benega sektorja kmetijstva kot v krepitev industrije, ki naj v vse večji meri prevzema in zaposluje ti- sto delovno silo, ki zapušča kmetij- stvo. Uspehi šentjurske občine so veliki, čakajo pa jih še ogromne na- loge, ki jih bodo z napori vseh ob- čanov uspešno rešili. Uspeh v podjetju „Koslroj" v prvem polletju Tovarna usnjarskih in čevljarskih strojev v Slov. Konjicah je dosegla proizvodni plan za prvo polletje 1964 s 127,5 % in s tem izpolnila letni plan s 63,8 "n. Znatno so se pri tem pove- čali tudi osebni dohodki, saj znašajo za julij v povprečju že blizu 45.000 din. V odnosu na leto 1963 so se osebni ^ohodki povečali za 20,3 ",'o. Bruto proizvodnja na zaposlenega je znašala v lanskem letu povprečno 2,265.000, v prvem polletju letos pa 2,296.000. Tudi plan izvoza so zado- voljivo realizirali, saj je bil dosežen v prvem polletju z 47,2 V tem času je bil precejšnji del proizvodnje iz- merjen na izdelavo strojne opreme za usnjarno v Alžiriji. Pred dobrim me- secem se je podjetje iz starih, majhnih prostorov preselilo v novo zgradbo. Skupno z učenci zaposluje zdaj blizu 270 ljudi. V kolektivu menijo, da bodo morali v bodoče posvečati osnovno skrb or- ganizaciji dela in kvaliteti izdelkov Tudi strokovnemu kadru bo treba po- svečati več skrbi. B. F. CELEIA V ŠKRIPCIH - CELEIA V ŠKRIPCIH - CELEIA V ŠKRIPCIH — CELEIA V ŠKRIPCIH - DVIGNITI PROMET ALI... Kolektiv hotela »Cclcie« se je ob polletju znašel v domala brezizhod- nem stanju, saj je od celotne plani- rane izgube 25 milijonov dinarjev,, kar v 6 mesecih ustvaril štiri petine te izgube. Ob tako visoki izgubi in zahtevi kolektiva po več kot 40 mi- lijonih kritja za nepokrite osebne dohodke 59 uslužbencev v letošnjem letu, je občinska skupščina imeno- vala komisijo, ki je preučila i)oslo- vanje v hotelu za zmanjšanje plani- rane izgube. Bržčas je nesmiselno znova nače- njati vprašanje potrebe, lokacije in same gradnje. To so napake, ki osta- jajo, važno pa je, kaj in kako delati, da bo obrat v sedanjem stanju vsaj manjšal izgubo in ne obratno. Plan za 1964. leto je predvideval 107 milijonov prometa ob skoraj 100 . milijonih utemeljenih stroškov. Ostane torej slabih 7 milijonov za osebne dohodke 52 gostinskih delav- cev in 7 uslužbencev. Na enega za- poslenega pride le 1,800.000 dinarjev ustvarjenega prometa letno. Komisija je po proučitvi predlaga- la, da bi zmanjšali število uslužben- cev na pet, povečali denarni promet za 57 odstotkov lanskoletne realiza- cije (t. j. na 130,000.000 dinarjev), kar je možno, saj kaže promet v mrtvi sezoni 47 odstotni porast. Po- leg tega predlaga ukinitev prevoza potnikov v lastnem avtomobilu, kar so delali z lastno izgubo. Za zimsko sezono predlaga komisija nujno spremembo cen za nočnine, ki so nižje od enakih hotelov v Sloveniji. Vsekakor bo kolektiv Celeie moral za dosego prometa 130 milijonov od- prte j še gfeve voditi gostinsko poUti- ko z eranžmaji, z boljšo propagando in predvsem z večjo intenzivnostjo dela, (da, ne bodo primeri kot doslej, da je delavski svet zagovarjal stali- šče finančnega knjigovodstva, češ da je 40 vknjižb dnevno polna zajx)- slitev, namesto da bi pri tako majh- nem kplektivu vknjižbe finančnega poslovanja vodil obenem računovod- ja. Takšna kontrola kontrol, ki tu- kaj vlada, je le zdaleka pretirana, ne da bi gledali finančno zrcalno po- dobo. Mimogrede pa se človeku utrne misel, da je hotel Celeia funkcional- no vsekakor zgrešen — ostal je na sredi med motelom in hotelom, saj nima potrebnih dvoran za raznovrst- na srečanja, razprave, zasedanja, po- leg tega pa je Celje v jeku sezone več ali manj brez prave kulturne pa- še. Prav bo, če bomo tudi v gostin- stvu znali tipizirati obrate po potre- bah gostov. Stanje v Celei več kot kritično in le od celotnega kolektiva je od- visno, če bodo uspeli dvigniti pro- met toliko, da bo izguba znosna (25,000.000) in bi sčasoma v nekaj letih pristali na aktivnem poslova- nju, ali pa bo še letos treba seči po prisilni upravi, kot nič kaj uspešne- mu sredstvu pri sanaciji zaostajajo- čega gostinstva. JK OBČANOM OBCINE ŠENTJUR PRI CELJU ČESTITAJO K OBČINSKEMU PRAZNIKU: \ — OBČINSKA SKUPŠČINA ŠENTJUR PRI CELJU — OBČINSKI odbor! SZDL — OBČINSKI KOMITE ZKS — OBČINSKI ODBOR ZZB NOV — OBČINSKI SINDIKALNI SVET — OBČINSKI komite ZMS — TOVARNA ALUMINIJA- STEGA POHIŠTVA »ALPOS« — LESNO INDUSTRIJSKO PODJETJE »BOHOR« — KMETIJSKI KOMBINAT — TRGOVSKO PODJETJE »RESEVNA« — OBRTNO KOMUNALNO PODJETJE CELJSKI TEDNIK St. 32 — 14. avgusta 1964 DOBRNA JE PREPOLNA D obrna. Šest starinskih hotelov, ki jim pa- tina že krepko prerašča nagubano fasado utripi je v soncu in senci, v teži turistične frekvence, v prijetnem hladu, v krepkih ce- nah in v skrbi, kje najti nove »izvire ter- malne vode. Poldne. Od Triglava — najmlajšega — torej najmodernejšega hotela (rojstno leta 1934) se bližam zdraviliškemu domu. Lahen veter vrši v krošnjah dreves, stezice so polne spreha- jfl}i)člh, klopi so zasedene. Mimogrede uja- mcni: »Kar slano nam zaribajp!« ali »Trafiko 14 pa lahko uredili, da bi v redu funkcio- nirala!« Največ pa se vrtijo okrog zdravlje- nja in počutju, opevanja lepot, ne pozabijo mode, nc modelov avtomobilov, vmes pa sre- čujem pare z vročičnimi pogledi. Pred zdraviliškim domom se sončijo. Tibo- rna preklinjam poklic — pisanje z nogami — in se demonstrativno vsedem. Uživam, ker menim, da me vsaj drugi smatrajo za do- pustnika. 2al me kmalu prekinejo v bratenju s soncem. Na avtobusu sem prijateljsko po- magal dvem starejšim učiteljicam iz Kotorja, da bi uveljavili pravico do znižane vožnje (K-15) na progi Celje—Dobfna kot delu vož- nje — hoteli sta naprej v Velenje, Maribor Itd. Sprevodnik Ju je vzvišeno zavrnil po dolgotrajnem dokazovanju z jezljivo »kultur- nostjo«: »Šutite!« . . . Sedaj sta s šoferjem prišla vprašati, če nameravam o tem pi.satl. Ni počitka. Šef propagande me zasuje s po- datki. »Premalo imamo ležišč, sob; vse pre- malo! V najboljšem primeru lahko nudimo 503 ležišča. Doslej smo imeli 3.871 domačih in 460 tujih gostov, od tega 56.951 nočitev domačih in 3.731 nočitev tujih gostov. To se pravi okrog 20.000 nočitev več kot lani v tem času ali 913 gostov več. V juliju samem smo pri trajanju bivanja dosegli pri domačih go- stih 19,6 (lani 15) pri tujih 11,9 (lani 7,5), To je uspeh. Naše ozko grlo so torej prostori, delno pa razvoj turizma v Dobrni šepa zaradi pogodbeno vezanih prihodov pacientov s kli- nik.« »Bodoče investicije zavise od novih izvirov termalne vode. Morijo nas premajhni restav- racijski prostori, pa tudi cesta (odcep Vojnik -Dobrna) ni vzpodbudna za turizem. Regu- lacijski načrt za Dobrno še ni potrjen. Prav te dni smo dobili od geografskega zavoda pre- gled glavne žile termalne vode.« Uspehi in težave. Nedvomno pa je, da je Dobrna prenapolnjena. Počasi sem krenil pr.o- ti turistični pisarni. Tu je bila nekoč stara šola. V prostorni in lepo opremljeni sobi sem zatekel Zinko Artnak — vodjo turistične pisarne. Že v očeh sem ji bral, da nimajo več prostih mest. Oddahnila si je, ko sem jI povedal, da kanim biti le radoveden. S šil- cem reprezentance je pospešila mojo željo po občutju, da je služba za danes končana. To- da, podatki so še čakali. »Danes, 6. 8. imamo 330 prijavljenih go- slov — vemo pa, da jih najmanj 70 ni pri- javljenih. Doslej so zasebniki nudili preno- čišča že 1.130 gostom. Največ jih je iz Srbije. Niso pa redki inozemci. Prednjačijo Avstrij- ci, Nemci, Italijani, pridejo pa tudi iz Izra- ela, Belgije, Francije itd. »Žal je naša sezona prekratka. Po 20. avgu- stu bo prihod gostov začel usihati,« meni Zinka in ko smo jo povprašali po tem, kaj vse bi uredila v Dobrni, če bi imela možnosti, je dejala: »To kiir bo že v septembru — nov kiosk, ki bo solidno založen. Postavila bi mlečno restavracijo, uvedla novo avtobusno postajo pred našo pisarno, uredila nove parkirne pro- store in se izognila napačnim podatkom o turistični taksi v reklamnih prospektih.« Čudim se, da prodaja spominčkov šepa — v trgovini nimajo nič k^j tipičnega, predvsem pa je vsega premalo. Težava pa je tudi z iz- biro mesa; včasih so celo premajhne količine, kar goste, ki si sami kuhajo, sjJtavlja v »ne- planirani post«. S somrakom preplavijo park zvoki zabavne glasbe, rvîcdtem ko na cesti čakam na »stop« zvQzo za Celje, mi mimoidoči dopustniki naj- češće zapuscfjo vtis, da so v okviru penziona od 1.500 do 2.500 kar zadovoljni. Torej, vse- kakor je Dobrna mala »Meka«, ki ima žal premalo zmogljivosti, da bi večjemu številu dopustnikov pošteno oplaknila žep in noge. л._................._.^„.,^.____________.... Küméelk. HMELJARSKI PARI POD DEŽNIK V uredništvu so mi naročili, naj z »dneva hmeljarjev« v Preboldu napišem »sončno« re- portažo, za razliko od »mokre« flosarske. No, sem si mislil, s tem ne bo prevelikih težav, saj trajajo prireditve ob praznovanju dneva hmeljarjev, ki je pravzaprav dan Savinjske doline, kar dva dni. Toda . . . Spet je prišel Ho veljave nesrečni »toda«. Poglejmo zakaj! Nedeljsko jutro je bilo žalostno. Nebo je z debelimi solzami močilo Savinjsko dolino, pokrito z zelenimi trtami hmelja. Kot da bi jokalo nad smolo, ki se v letošnjem letu drži preboldskih »turistov«, kajti stroški za pri- pravo dneva hmeljarjev niso bili majhni. Turistično društvo je moralo zanje odšteti kar pol milljončka. — Ce bo slabo vreme držalo, bo ta denar splaval ... In držalo je. V Prebold sem moral Iti v dežnem plašču. Naš avtobus se je sam podli po preboldski cesti. Niso ga prehitevali že- lezni hrošči, radovednih »motoriziranih turi- stov«, ki bi radi po »flosarski« nedelji videli še »hmeljarsko«, ki je obenem tudi uvod v sezono obiranja hmelja, ko Savinjsko dolino preplavi na tisoče obiralcev. Tudi sam Pre- bold je bil žalosten. Žalostno me je pozdravil le premočen bombažni trak, na katerem je pisalo: »9. avgust — dan hmeljarjev«. Nič vrveža in naglice, kar je značilno za praznič- ne dni. Le pusta samota. V osnovni šoli so Preboldčani pripravili »turistično« razstavo, ki naj bi prikazovala razvoj turizma v Savinjski dolini in drugo po svetu. V slikah, Jcatalogih, prospektih, turi- stičnem tisku . . . Tej spremljevalki hmeljar- skega novorojenčka se Je poznalo, da še ni dobro shodila, kajti zaman sem na razstavi iskal nekaj tipičnega, savinjskega, hmeljar- skega. Nekaj, kar bi turistu dalo čutiti, da je v dolini hmelja, bistre vode polne rib ter bogatih kulturnih spomenikov. Na hmelj Je recimo spominjalo le nekaj dekorativnih ze- lenih hmeljevlh cvetov. Potem so tam pro- dajali keramične pepelnike ter vaze s pano- ramo Prebolda In cel kup drugih Jugoslovan- skih folklornih spominkov, še marsikaj bodo morali prikazati na razstavi, če bodo hoteli, da bo postala res tipično savinjska. Saj so tu doma lepo pletene hmeljarske košare, hme- ljarski »mački«, hmeljarske rute In še marsi- kaj. Tudi na lov in ribolov ne bl smeli po- zabiti . . . Pri kopališču pa kljub dežju le ni bilo tako mrtvo. V depandansi Je bil namreč ekipni šahovski brzoturnlr tekstilcev, ki se ga Je udeležilo 16 ekip iz Slovenije in Hrvatske. Okrog šahovskih miz se je zbralo tudi pre- cej »kibicev«, ki so zasedli vse »kotičke« pod streho. Zmagala je ekipa »Varteksa«, druga je bila ekipa »Tekstilindusa«, a tretje mesto so osvojili domačini — ekipa tekstilne tovar- ne Prebold. Ob 16. uri, ko bi se moral pričeti sprevod, je še vedno deževalo, zato Je seveda odpadel. Nameravali so namreč na 18 vozovih prika- zati vse faze dela na hmeljiščih. Vsak obrat KK Žalec Je pripravil po en voz. Tako Je Sel ves trud z dežjem . , . Po tem pa naj bi bila izbira najlepšega hmeljarskega para. Predvidevali so, da se bo tekmovanja udeležilo okrog 15 parov. Zaradi dežja pa sta prišla le dva in to iz Vrb ja, od koder Je kljub dežju prišel tudi voz, na ka- terem je bila prikazana žičnica. Ko so peljali mimo depandanse, so nas obiralke, ki so sedele na njem, obsule s hmeljevimi kobull. Za tem vozom pa sta se na zapravljivčku, ki sta ga vlekla dva Iskra vranca, pripeljala obadva para, seveda pod marcio. In ker sta bila edina, so izmed njiju Izbrali prvega In seveda tudi drugega (zadnjega). Prvi Je bil par ZOFKA GOLICNIK In IVAN PRAŽNIKAR, drugI (ter obenem zadnji) pa par TEREZIJA KRIZMAL in AVGUST RE- 20NJA. Obadva sta dobila lepe nagrade. Ves ceremonial sta spremljali dve godbi na pi- hala — iz Zabukovce in domača. Nastop fol- klorlstov iz Šempetra pa Je zaradi dežja od- padel. Proti večeru je dež prenehal, tako da smo lahko celo zaplesali. Po pripavah sodeč bl »hmeljarski novoro- jenček« letos zrastel v moške hlače, a mu je to preprečil dež. Kajti priprave so bile res- nično velike, saj so pričakovali, da se bo tukaj zbralo več tisoč ljudi. Na to so se pripravili tudi gostinci, saj .so imeli za ml- z.ami prostora za več kot 1500 ljudi! Tudi Edini izmed dvanajstih obljubljenih voz. Toda rešil je čast — navkljub. dežju za hrano ter pijačo Je bilo preskrbljeno In lo po zmernih cenah. Pivovarna Laško pa Je pripeljala poseben kamion piva, ki so ga točili zastonj. Da, res je škoda, da je dež pokvaril ta lep turističen dogodek v vrsti podobnih turistič- nih prireditev v Savinjski dolini, ki so vsako nedeljo drugfe. Tako bo prlhodnio soboto v Seščah RIMSKA NOC med arheološkimi iz- kopaninami. Vse te prireditve nedvomno veli- ko prispevajo k afirmaciji Savinjske doline v turizmu in lo ravno takrat, ko jc najlepša. Tiirislični delavci Prebolda pa zaslužijo vso pohvalo za ncpoplačan trud, ki so ga Imeli, ko so pripravljali to turistično pomembno prireditev. NOV ROD NEPTl^OVIH PLAVALCEV ' V soboto SO celjski plavalci spre- gu v iioste ekipo trboveljskega Ru- ' -'n, ki nastopa v prvi slovenski li- n\. Kot smo pričakovali so v dvo- boju zmaiiali gostje z 92:71 točke, r-,. s; ocenjevali moške in ženske '-^ipline posebej, bi v moškem ■ ■ 1 zmago pripisali Celjanom, • " -c^-f^m pa Trboveljčankam, ki so '-na vseh progah. Od mlaJ'h celjskih tekmovalcev •♦"•-a >clia na prvem mestu ome- r>itLKovačiča. ki je zmagal na 400 m d-ß*r, s 5:33.4 ter na 100 metrov prosto z 1:08.4. Odličen je bil tudi '^'ifiievič z zmago na 200 metrov •"■■^no s časom 3:18.2. V vnif^snih točkah dvoboja so na- -'"niii še številni najmlajši člani ^'^-ntima. ki so tako potrdili, da v ' ' '^ч raste nov rod plavalcev. BARVA — ZAŠČITA PRED OGNJEM Negorljivo barvo .so izna- šli v Angliji. V glavnem jo uporabljajo za barvanje le- senih predmetov. Ta barva pri ogrevanju vzkipi in se spremeni v peno. ki ne gori. In prav nastala pena služi za toplotno izolacijo. 7 tisoč litrov mleka na dan Podjetje »Mleko«, obrat Kmetij- skega kombinata Žalec odkupi vsak dan okoli 8.500 litrov mleka. Od tega ga pripeljejo zasebniki le 1.200 lit- rov, ostalega jim pa dobavijo druž- bena gospodarstva. Odkupna cena se je sedaj pri tej podražitvi pove- čala, tako da znaša sedaj povprečna odkupna cena 53 dinarjev za liter. Seveda pa se ocenjuje mleko po kvaliteti; čimbolj je mastno, bolje ga plačajo. Od te količine, 8.500 litrov, ga pro- dajo kot konzum vsaJi dan 6.500 do 7 tisoč litrov, ostalega pa predelajo v ostale mlečne izdelke. Zanimivo je, da se v letošnjem poletju ni preveč zmanjšal odkup mleka, kakor se je to dogajalo do sedaj, ker so odhajali ljudje na dopuste. Glede na lansko leto, se je letos zelo povečala prodaja mleka, kakor tudi drugih mlečnih izdelkov. Tako prodajo letos povprečno vsak dan 1.000 litrov več mleka in okoli 400 litrov več jogorta. i S to količino mleka pa še kapaci- tete podjetja daleč niso izkoriščene in ni bojazni, da bi s povečanjem prebivalstva postale težave z oskr- bovanjem s tem prehrambenim ar- tiklom, saj je zmogljivost 20.000 lit- i;ov mleka na dan. S prvim avgustom so prenehali raznašati mleko po nekaterih prede- lih centra Celja. Raznašanje v cent- ru, kjer je dovolj trgovin kjer lahko dobimo mleko je nepotrebno, raz- našajo pa ga še po predelih, ki so bolj oddaljeni od trgovin. Tako še lahko vedno vidimo raznašalce od Dolgega polja pa vse tja do veteri- narske bolnice. K. F. Koča na Prehodavcih JZasavska koča na Prehodav- cih stoji nad prvim od sedme- rih triglavskih jezer ob vznož- ju Kanjevca in ob masivu mo- gočnega Vodnikovega Vršaca pd koder je lep razgled v do- lino. Zadnjico proti Trenti, na Triglav, Jalovec, Prisojnik Razor in druge vrhove Julij- skih alp. Do koče lahko pridete iz Trente po dolini Zadnjice in čez ovčarijo (4 do 5 ur), od koče na' Doliču čez Hribarice (2 uri), pod severno steno K^mjevca (1,5 ure), iz Bohinja od: koče pri Savici preko Ko- marče (6 ur) in čez Komno (8 ur). Obe zadnji poti se zdru- žita pri koči v dolini Sedme- rih jezer. VSTRAN Z OZKIMI GRLI KOVAČI V ZREŠKI TOVARNI KOVANEGA ORODJA SI KLJÜR TEŽAVAM VSE USPEŠNEJE KUJEJO SVOJ STAN- •DARD. NEKAJLETNA STAGNACIJA TRZISCA IN POMANJ- KANJE SUROVIN, PREDVSEM JEKLA, KRNI PROIZVODNJO. PREUSMERITEV PROIZVODNJE NA FINALIZACIJO IZDEL- KOV Z\HTEVA ODPRAVO OZKIH GRL, KI ONEMOGOČAJO OBČUTNEJŠI DVIG PROIZVODNJE KLJUB IZPOPOLNITVI TEHNOLOŠKEGA PROCTESA IN VECJEGA ZALAGANJA CE- LOTNEGA KOLEKTIVA. ' Odstotki, s katerimi prepo- gosto določujemo in merimo vrednost proizvodnih uspehov nam v večini primerov pove- do premalo. Proizvodnja v zre- ški Tovarni kovanega orocjja (obr pomanjkanju prepotrebnih surovin, predvsem jekla) na zastarelem strojniim parku in ozkih proizvodnih grlih, kaže da k43lcktiv polagoma, vendar uspešno premaguje proizvod- ne težave. Zreški ^covaci so v prvih petih mesecih letošnjega leta presegli proizvodnjo v primer- javi z lanskim letom za pri- bližno 60%. Ta uspeh je od- raz delne rekonstrukcije ko- vaških strojev. Po zaključeni rekonstrukciji, ki bo zahtevala dodatnih 400 milijonov dinar- jev, bodo (isnovne proizvodne kapacitete povečane za več kot 100 % ali, če primerjamo predvideno proizvodnjo v letu 1967, ko bo rekonstrukcija do- končana, s proizvodnim letom 1962, se bo proizvodnja pove- čala za tri in pol krat. Po vred- nosti trikrat, po , količini na zaposlenega pa za 2,9 ali za 190 odstotkov. 2e letos okrog 60 % celotne proizvodnje obsegajo izdelki — odkovki do 8 kg, to so od- kovki za avtomobilsko indu- strijo, kctjti zreška tovarna proizvaja skoraj vse kovane dele manjših dimenzij za ce- lotno jugoslovansko avtomo- bilsko industrijo. Pri tej proiz- vodnji se pojavlja anomalija Avtomobilska industrija delo za izvoz, zaradi tega so cene plafonirane. Zreška tovarna pa proizvaja na primer za to- varno »Tomos« vse kovane dele, in teh ni malo. Kljub temu, da proizvaja (okrog 20 %) posredno za izvoz, nima zreška tovarna pri tem nobe- ne soudeležbe. Planiran izvoz si mora ustvarjati samostojno S proizvodi, katerih svetovna proizvodnja je zelo velika. In v tem je dokajšnja nelogič- nost, ki se bo z novimi gospo- darskimi ukrepi normalizirala j. s. ŠENTJURSKA OBČINA V ŠTEVILKAH Manj občanov, a več zaposlenih Šentjurska občina je vsekakor kmetijska. Razvija se naglo, vendar so pojavi v njej dokaj drugačni, kakor v mestni celjski občini. Celjanov je vedno več, občanov v šentjurski občini pa vedno manj. 1958. leta jih je bilo 17.269 v občini, lani pa že 16.858. Vsako leto komaj za spoznanje manj. Vsako loto so jih rodi okoli 65 manj, povprečno 193 pa se jih letno izseli. Čeprav je šentjurskih občanov vedno manj, je med njimi zaposlonih vedno več. Pred šestimi leti je bilo v občini 1311 zapo,Ir ih, lani pa že 1804. To pomeni, da se šentjursko gospn(Lirst\ o raz- vija in se hitreje izboljšujejo življenjske razîius -. ,v:ir('-'ga prebivalstva je bilo takrat 10.707, lani pa že za 1017 ¡Mani 'e- dvomno pa se v bolj odmaknjenih kmetijskih občinah ti o l.io.i še bolj lomijo. L B. gt. 32 — 14. avgusta 1964 CELJSKI TEDNIK Stran S OB OBLETNICI: ČESTITKE IN PROBLEMI 29. NOVEMBRA LETOS BO DRU- GA OBLETNICA OBSTOJA CELJ- SKEGA LIKOVNEGA SALONA. V KRATKEM ČASU JE PAVILJON DOSEGEL LEP SLOVES, SAJ SO SE ZACELI ZANJ ZANIMATI TUDI UMETNIKI IZVEN MEJA NAŠE DOMOVINE. VSLED PRESKROM- NIH SREDSTEV IN SLABEGA OD- KUPA RAZSTAVLJENIH UMET- NIN, SE BO MORALO CELJSKO OBČINSTVO ZADOVOLJITI Z RAZ- STAVAMI MANJ ZNANIH LIKOV- NIH USTVARJALCEV. ZA BRALCE NAŠEGA LISTA SMO ZAPROSILI VRŠILCA DOLŽ- NOSTI DIREKTORJA JURA KIS- LINGERJA, DA NAM POVE KAJ VEC O RAZSTAVI IN ODKUPNI POLITIKI LIKOVNEGA PAVILJO- NA ZA NASLEDNJO RAZSTAVNO SEZONO. — Pred dvema letoma ste začeli orati »ledino«. Kako ste zadovoljni z delom in celjskim občinstvom? Ф »Zelo, kljub nekaterim subjek- tivnim težavam. Uspeli smo organi- zirati veliko število razstav (preko 25!). Povprečni obisk se giblje od 1.500 do 2.000 obiskovalcev. Ce pri- merjamo povprečje obiskovalcev mariborske Umetabstne galerije (700), je to — uspeh.« — Kaj mislite o kvaliteti razstav? Ф »Kvaliteta razstav je bila na odgovarjajoči umetniški višini. Do danes še ni strokovna komisija no- bene razstave ocenila za nekvalitet- no.« — Bi hoteli našteti nekaj naj- uspešnejših razstav? Ф »Rekorden obisk je imela prva posmrtna razstava kiparja Ivana Napotnika. Zelo lepo so bile obiska- ne tudi razstave keramike, ki sta jo razstavljala Stella Skopal in Milan Kićin; razstava slovenskih impresi- onistov (Grohar, Jakopič, Sterne in Jama), ter razstava celjskega podod- bora društva likovnih umetnikov.« — Ali pri urejanju razstavnega programa sodeluje tudi kakšna or- ganizacija? # »Razstavni program pripravlja upravni odbor, ki ga sestavljajo čla- ni celjskega pododbora likovnih umetnikov. Po ustanovitveni dolžno- sti smo dolžni prirejati razstave v sodelovanju gospodarske zbornice, ki pa ne kaže velikega zanimanja.« — In prihodnji program razstav? # »Za prihodnjo sezono je pri- pravljen šele jesenski del programa. Kot prva razstava bo razstava di- plomskih del študentov uporabno umetnosti. Razstavljena bodo dela iz keramike, lesa, tekstila ter posoda in dela grafične industrije. Razstava je namenjena popularizaciji šole, ob- enem pa bo omogočila delovnim or- ganizacijam, da spoznajo kadre in njih ustvarjalnost.« — Ali mnogo razstavljenih del prodate? Ф »Od prvega januarja letos ni bilo z v,seh razstav odkupljeno NITI ENO! delo.« — So temu krive cene? # »Nikakor. Dela umetniških vrednosti so cenejša, saj se giblje cena na primer kvalitetnih grafik od 15 do 50 tisoč dinarjev. Poleg te- ga je možen odkup na deljena od- plačila. Dopuščam možnost, da go- spodarske in družbenopolitične or- ganizacije niso seznanjene s tem.« — Kaj mislite, kje so i>otem vzro- ki? Ф »Naš proračun je izredno skop. Sami nimamo lastnih sredstev za odkup. Družbeno-politične organiza- cije pa v salonu sploh ne odkupuje- jo. Vsled tega imajo takozvani »ama- terji«, kar se tiče prodaje v Celju — »Meko«! Navajam primer: celj- ska Mestna hranilnica je odkupila veliko del, za katera ne najdem niti izraza, po cenah, ki so celo mnogo višje od kvalitetnih del!« — Kolikšne uspehe pa ste dosegli pri odkupu za stalno zbirko? Ф »Vsled pomanjkanja lastnih sredstev — nobenih!« — Kako vpliva odkupna politika na razstavni program? Ф »Ves program razstav je vezan na odprto vprašanje odkupne politi- ke. V tem je problem. Ker ni odku- pa, kvalitetnejši in že afirmirani umetniki pa zahtevajo garancijo prodaje, je izbor razstavljavcev okr- njen. Letos smo dobili že prve po- nudbe inozemskih umetnikov ven- dar jih ne moremo sprejeti, da ne bi prišlo do sramote, ker jim ne more- mo zagotoviti odkupa. Tako je zašla mlada kulturna ustanova v zagato kljub kvalitetnemu delu in dosež- kom, ker jo tarejo sredstva in od- kupna politika!« — Kako ste uspeli kljub gmotnim težavam doseči tolikšen uspeh? Ф »Dosežena kvantiteta in kvali- teta razstav ob pičlih sredstvih, je plod prostovoljnih del članov celj- skega pododbora likovnih umetni- kov, predvsem pa akademskega sli- karja, profesorja Avgusta Lavrenči- ča, ki je vse razstave brezplačno aranžiral, veliko pa jih je sam orga- niziral.« J. Sever Juro Kislinger Majhen obisk V študijski knjižnici Celjska Študijska knjižnica beleži v teh poletnih mesecih majhen obisk. Dnevi, ko so v prostorih čital- nice le po štirje ali pet obiskovalcev, niso tako redki. To pa je tudi ra- zumljivo. V mesecih, ko traja v celj- skih srednjih šolah pouk, je obi.sk neprimerno večji: dnevno beležijo tudi po več sto obisKovalcev. V ja- nuarju letos je bilo v Študijski knjižnici 1.847 obiskovalcev, od tega 78Ó dijakov, 292 visokošolskih štu- dentov in 65 prosvetnih delavcev. Ju- lija pa je bilo samo 520 obiskoval- cev. Precej več si izp>osojujejo knjige na dom. Januarja letos si je knjige izposodilo 2.765 obiskovalcev. Naj- bolj si izposojujejo knjige s področ- ja pedagogike, političnih in ekonom- skih ved, leposlovja in literarne zgo- dovine ter tehnike in matematike. -jt PRED PRAZNIKOM 20. OBLETNICE OSVOBODITVE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE STANE TERČAK: Partizansko šolstvo v Zgornji Savinjski dolini Iz »šolskih krožkov« v maju 1944 v Solčavi se razvije močno partizan- sko šolstvo: 15 šol z 48 oddelki in 1347 šoloobveznimi otroki. V Ljubljanski pokrajini in tudi v Slovenskem Primorju je pričela ljud- ska oblast z organizacijo partizanske- ga šolstva že 1. 1943. Na Štajerskem pa je pogoje dal šele prihod XIV. udarne divizije, v bojih preizkušene vojaške sile, ki je zasedala ozemlja in jih obdržala v svojih rokah. In prav na območju celjskega okra- ja sta nastala osvobojena predela: Gornja Savinjska dolina In Kozjansko. In tako se je pričelo na predelih IV. operativne cone (okupirana Spodnja Štajerska, Koroška, Prekmurje in del Zasavja) že spomladi 1944. leta parti- zansko šolstvo. Prva poročila govore o šolskih krožkih v Revirjih (litijsko okrožje); močno pa se razvije parti- zansko šolstvo v Gornji Savinjski do- lini in na Kozjanskem. Po triletnem zastrupljevanju z ide- jami tretjega rajha dobe naši otroci zopet kulturnoHprosvetne dobrine. Prosveta, list za šolska in učiteljska^ vprašanja, letnik I, štev. 2, maj-junij 1944 navaja v pregledu šolstva na osvobojenem in po NOV in PO Slove- nije nadziranem ozemlju prvič Štajer- sko (Gornja Savinjska' dolina z dvema šolama in enim učiteljem)^. Sočasno so začeli organizirati šolstvo v Solčavi in v Henini na Kozjanskem. Prvi učitelj , v Solčavi je bil Albert Rajer-Borut, v Henini pa llijca Jančič-Trampuševa. Poleti 1944: osvoboditev Gornje Sa- vinjske doline. Pod vodstvom Franca Herleta začno že v maju s prvimi šol- skimi krožki. Otroci so se zbirali po kmečkih izbah. Zanimivo je poročilo Komande solčavsko-logarskega pod- ročja Predsedstvu SNOS o organiza- cijskih prijemih šolstva z dne 26. VI. 1944: »Ljudstvo je z veseljem sprejelo vest, da se bo zopet odprla šola ... Za dan 27. VI. 1944 sem sklical roditeljski sestanek. . . 28. VI. bom imel vpiso- vanje, s 1. VII. pa se bo začel na tem področju redni šolski pouk. Poučeval bom v privatni hiši, ker je bila šola požgana in porušena. Pouk bo dopol- dne in popoldne . . . Prve tri dni v tednu bi poučeval v Solčavi, ostale tri pa v .Logarski dolini . . . Reierent za šols^tvo Albert Rajer-Borut.« Torej prvo pisano poročilo o pričet- ku partizanskega šolstva v G. Savinj- ski dolini. Prvi partizanski učitelj je bil domačin Franjo Petrač-Hotimir. Z dokončno osvoboditvijo v avgustu pa se prične širok razmah. Vznikajo nove šole: Solčava, Luče, Ljubno, Rad- mirje, Gornji grad, Nova Štifta, Bočna Šmartno ob Dreti, Gorica, Nazarje Šmihel nad Mozirjem, Rečica, Mozirje Lepa Njiva in Podvolovljek. Albert Rajer je bil določen za dru- go delovno mesto in Petrač, ki je prevzel pouk v Solčavi, je dobil spo- ročilo, naj se javi pri POOF za Šta- jersko, s sedežem pri kmetu Tesov- niku (p. d. Fluderniku) na Ljubnem. Tu je Petrača dr. Aleš Bebler — isdkretar POOF — positavi za začas- nega pokrajinslkei{^a šoJskega nadzor- nika za .štajersko. ^ Prvi sedež šolske organizacije je bil v hiši Martina Sema (p. d. Lizneka) v Ljubnem. Za okrožnega nadzornika je POOF postavil Zorka Kotnika, tajnik pa.je bil Cvetko Grgič, bivši šolski upravitelj v Solčavi. O rasti partizanskega šolstva pripo- veduje Franjo Petrač: »S Kotnikom sva hodila po Zadretju in Savinjski dolini ter 'Sva iskala zasilne šolske prostore in opremo po zasebnih hišah Ljudstvo je bilo uvidevno in šolstvu naklonjeno . . . Mladina pa je bila željna materine govorice.« Po odhodu Petrača ih Kotnika Vta mesti prevzeli Andrina Levstikova- Trena in Marija Božičcva, učiteljica iz Gornjega grada. Andrina piše v spo- minih: »Žene so se na velikih zboro- vanjih na Ljubnem, Gornjem gradu in v Bočni zelo zanimale za šolska vpra- šanja .. .« Po odhodu Levstikove je mesto pre- vzel Dušan Lunder-Kresimir, ki je pa- del v decembrski ofenzivi. V času partizan,skega šoLjtva v Gornji Savinjski dolini so imeli štiri učiteljske konference: avgusta 1944 pri Martinu Scmu na Ljubnem, drugo na Forstu na Ljubnem, tretjo v gostil- ni Mcijčenivič v Radinirju in četrto — 4. 12. 1944 pri Toniču v Nazarjih — takrat se je že pričel napad na osvo- bojeno ozemlje. Partizansiko šolstvo v Gornji Savinj- ski dolini je vršilo veliko kulturno poslanstvo; partizanski učitelji pa so pod najtežjimi pogoji izvršili svojo častno dolžnost do svojega ljudstva. 15. MEDNARODNI KONGRES ZA UPORABNO PSIHOLOGIJO v dneh 2. do 8. avgusta 1964 je bil v Ljub- ljani pod pokroviteljstvom predsednika re- publike Josipa Broza Tita XV. mednarodni kongres za uporabno psihologijo, ki se ga je udeležilo blizu 1.200 delegatov iz raznih dežel in kontinentov. Na tej mogočni mednarodni znanstveiH manifestaciji so izmenjali udele- ženci kongresa izkušnje in dosežke s področja industrijske, klinične, šolske, vojaške, pro. metne in drugih disciplin uporabne psiholo- gije, ogledali pa so si še lepote naše domo- vine in se seznanili tudi s prizadevanji mno- gih dejavnosti na naših različnih delovnih področjih. Ker je sprožil kongres mnogo zanimanja za vprašanja z različnih področij psihologije tudi med bralci našega lista, bo- mo pričeli objavljati prHenši s prihodnjo šte- vilko vrsto prispevkov, s področij psihologije tudi v Celjskem tedniku. Članke bo prispeval naš sodelavec psiholog prof. Albin Podjavor- šek. Uredništvo / MISLI Kozmični poleti zbližujejo planete. Samo še, da zbliža- jo ljudi! Hrabrost je v tem, da se človek boji, dela pa, ko da tega strahu sploh ni. Vrlina, ki jo preveč po- udarjamo, ìli prava vrlina, napaka, ki jo skrivamo, je prava napaka. jože volpano OTROCI, TU NEKJE JE MEJA Vsakemu otroku nuditi delček nje- govega skritega hrepenjenja. Poglej mu v obraz. Ne ostani pri tem. Ni takšen, kot so njegove oči. Ni tak- šen, kot se ti sedaj kaže. Ni takšen, kot govori. Poglej malo dlje. Poglej v njegov svet. Odprla se ti bo rana in ne boš vedel, kako jo hladiti. Še večja bo takrat, ko boš spoznal, da se je ne da zaceliti na mah. Odpravi mu hinavščino, vzgoji ga v dobrega fanta, nudi mu zaščito — izkoristil jo bo za zahrbtno norčevanje s tem, da bo tam, kjer te ne bo, še hujši, še slabši. Silvo bi v navalu jeze, v afektu razbil vse, kar bi mu prišlo v roke. Ponavljal bo z našobljenimi ustnicami in s srepim pogledom — ne hom, nç. bom, kot da je stroj in kot da ima cmoke v ustih. Pobožaj ga, vrnil bo hinavščino; skregaj ga, vrnil bo trmo; vzbudi mu ljubosum- nost, ignoriraj ga; za hip se bo ozrl vase, a vosnel ho le povrhnjico svo- jih čustev, pomešanih z jezo in tr- mo. Za nekaj časa bo boljše. Pride pa dan, teden, ko ho dvignil svoj je- zik in svojo voljo kot nepremagljivo zastavo. Ta jih ho nekaj okupirala. Zbrala bo dva ali tri okrog sebe. Ča- kaj se, boš ti mene ... Nagonsko zna prebrisano krmariti svojo ladjo k cilju. Ustavi ,ga in spelji na pravo pot, tovariš. — Tovariš, bi me prosim pogle- dali? — Ja, Vili. Kaze mi vrat, ušesa in noge. Na- gajivo se smehlja. Ko vidi, da ga opazujem, postane naenkrat stra- šansko resen. Postavi se v pozo mir- no. Umaknem pogled. Vili nadaljuje začeto. Ni, da bi se jezil. Saj niti za- Ije v belih krpicah in v svetlobi sve- nalašč ne nagaja... Približam sc mu in ga z nasmeiiom rahlo zgrabim za uho. — Bom atu povedal! A prijem tudi on sprejme dobro- voljno. Ce se tovariš smehlja, potem ne misli zares. Boli pa iako ne hudo. Na stenski uri kaže osem. Otroci stoje v vrsti. Fantje že sko- ro vsi umiti in pregledani. Včasih prepustimo nadzor v kopalnici Bo- risu, starejšemu fantu, letos je v os- mem razredu, odličen učenec, ki za- upno nalogo vedno v redu opravi. Zaposlimo jih, kjer se da. Pozimi je to nekoliko težje. Delovna terapija se sedaj nanaša samo na pletenje, šivanje, pospravljanje po domu, pri- ložnostna dela. V.sak trenutek mora biti izpolnjen z zanimivo vsebino. Večina med njimi rada dela. — Fantje, mir, poravnajte vrste, gremo. Po stopnicah ne štorklja j te kot čreda slonov! Smeh, ki mu sledi opozorilo, da je to žalostno, ker ne znajo niti lepo hoditi. Skupina hodi, jaz za njo. Pred vrati spalnice se ustavijo. — Moji na levo! Počakam, da se umirijo, nato sledi — lepo sanjajte, lahko noč in da ne ho kaj narobe. Brez tega ne gre. Ne smejo se počutiti nenadzorovane — to ina jo temeljito obrniti sebi v tilk. Svet lučic je obsežen, njihov soj sega daleč. Ti, očka, in ti, mati, zakaj nista ujela vsaj enega izmed žarkov te svetlobe, ko sta sklenila prid. — Lahko noč, tovariš Jože, dobro spite! Eden me poboža, drugi prime za roko, tretji butne vame. Eden od teh je iskren, drugi samo sladek, tretji malo užaljen. Stopiin za svojimi v spalnico. Fantje se slačijo, odgrinjajo poste- lje in drug za drugim ležejo. Poški- lim, če so oblačila zložena, copate na pravem mestu, prcgriiijala le,po preganjena. Vse je v redu. Gledam jih. Nekaj bi jim rekel, povedal hi jim, da jih imam tako, tako rad... pa... Grem iz sobe. Vrnem se s ki- taro. Zaploskajo. Kitara jim je pri srcu. Nasmehnem se qb spominu na Tončka. Ko me je pr\kč slišal igrati in peti, je dejal: — Jltc, tovariš, vi imate srebrn glas, ali ko hi vi meni lahko posodi- li vašo lepo frizuro, jtte ... Igram v .ritmu valčka, nato po- časneje, uspavanke. Spanec jih ob- jemu je, razneženi so, tihi. Oh, mati, ko bi te sedaj lahko objel! Verjetna misel ostane neizgovorjena, v zad- njih zvokih zaspe. Odložim kitaro, ugasnem luč. Naslonim se na okno. Snežinka ša padajo. Naselje se kop- zvezo? Ti, dragi oče, malo truda je potrebno, truda za novo bitje. In prihodnost? Zanj je negotova, med- la, trpka... Veš, inati, vredna si spo- štovanja, ker si ga rodila. Nevredna si, ker ga ne ljubiš in ne neguješ. Spomnil jj^em se nekega članka v ča- sopisu. Nato pa — ko vsi očetje in vse matere sveta... ko bi vsi ljudje znali ceniti to drobno in enkratno bitje — človeka in samega sebe... spoštovati zakon in ljubezen... svet družino, tedaj bi se svet odel v praznično obleko vseprešinja- joče ljubezni, globokega spoštovanja in neizmerne sreče — tedaj ne bi bi- lo nobenih bomb, ne bi bilo, ne bi bilo mnogočesa... Takih otrok bo, pravijo, čedalje več. Kopiji rodovom grobove, da- našnji svet. Kleli te bodo. Odtrgam se od okna in smuknem v .posteljo. Brskam po nenapisanih vtisih, urejam dogodke in gledam otroke. Slikam si jih v vsej celoti, s slabimi in dobrimi stranmi. Vidim, kako vstaja pred mano samo ena podoba, podoba človeka. Zanj se moraš boriti. Saj ti je to smisel živ- ljenja. Podari mu del svojega... ostalo ti bo zadoščenje, zadovolj- stvo in sreča — znal sem nekaj dati, zato sem tudi nekaj sprejel — neho- te nje same z bolečino in ljubezni- jo ... srce je razburkano, obraz le den in hladen; otroci, tu nekje je meja, je stena, ki je ne boste prebili, ker tako mora biti. A vedite, skupaj bomo poiskali sončno mestece vaše- ga sanjskega življenja ... Navil sem uro. Rahlo utrujen sem se obrnil k steni in zaspal. Jutri ob prti šestih bo treba vstati. Konec Stran 6 CELJSKI TEDNLK Št. 32 — 14. avgusta 1964 ZAGOTOVILO Pitna voda je še vedno problem številka 1 za Celje. Posebej je to občutno v poletnih mesecih. Edina tolažba je zavest, da se novi vodovod, čeprav počasi, vendarle približuje Celju. O tem, kdaj lah- ko Celjani pričakujejo dovolj pitne vode, nam je povedala pod- predsednica občinske skupščine Celje Slava Faletič. — Tudi nas skrbi. Zato vzdržujemo tesne stike s komunalnim podjetjem Plinarna-vodovod. Prav pred nedavnim smo znova pre- jeli od njih pismeno zagotovilo, da bodo dela končana do 30. no- vembra letos, v kolikor ne bi nastopile višje sile. Vsekakor je po- laganje vodovoda na tako dolgi trasi in dokaj težavnem terenu čestokrat problematično za razmeroma majhno število ljudi, ki jih ima Plinarna-vodovod. Morda še to: novi vodovod je polmilijard- ni objekt in prav zato smo v letošnjem letu morali nešteto prav tako potrebnih'stvari preložiti na prihodnje. -jk POTREBNI SMO OBNOVE Poela! Ne to nI nobeno južnoameriško me- sto, ampak samo razbit smernilc za v Polzelo. Kdo ve kako dolgo že lahko tujci in doma- čini občudujejo to savinjsko znamenitost. To- da ta znak ni nobena izjema. Smernikov in prometnih znakov, ki so že zelo slabi in do- trajani je še zelo veliko. Pred pošto v Celju je prometni znak na pol obrabljen, podpis »Ustavljanje prepovedano« pa je skoraj ne- čitljiv. Tudi prometna znaka pri tovorni že- lezniški postaji, kjer je prostor za obračanje avtobusov, sta zelo slaba. Lahko bi rekli, da so vsi prometni znaki potrebni obnove. ker le lepo urejeni znaki dosežejo s\o¡ na- men, ker ne obremenjujejo voznike z raz- mišljanjem, kaj pomenijo. Edini prometni znaki, ki so lepo urejeni so na Ljubljanski in Mariborski cesti ter na Vodnikovi ulici. Potrebno bi bilo, da bi tudi ostale prometne znake na ostalih cestah in ulicah lepo ure- dili. Pri tem ne smejo gledati na vrednost ceste, ker se tudi na manjvredni cesti zaradi slabega prometnega znaka lahko naredi velika prometna nesreča. k. f. Zakaj plačana parkirališča? že precej časa sta v Celju dva par- kirna prostora za motorna vozila, pri katerih stoji paznik in pazi na avtomobile in seveda tudi pobira takso za to svoje delo. še sedaj lah- ko večkrat slišimo razprave na uli- cah o terii ali so takšna parkirališča potrebna ali ne. Nerodno je namreč to, da je treba plačati takso, čeprav skočijo samo v trgovino. Eno je: parkirni prostori pod nadzorstvom so potrebni, toda ni potrebno, da plačajo takso vozniki. Mar ni dosti, da plačajo vozniki cestno takso pri registraciji? Prav zaradi tega bi lah- ko odpravili takso za parkiranje. Odprava takse pa je tudi v intere- su varnosti prometa. Vozniki se namreč izogibajo teh parkirnih pro- storov in puščajo svoja vozila po raznih ulicah in s tem ovirajo ne- moteno razvijanje prometa, ogroža- jo pa tudi varnost prometa. Da je to res, lahko vidimo vsak dan na »neplačanem« parkirnem prostoru pri Muzeju NOB. Na desetine vozil, ki prihajajo in odhajajo, ustvarjajo precejšnjo zmešnjavo, ker ulica ni tako široka. Na drugem koncu pa lahko pri Mignonu vidimo na pol prazen parkirni prostor, ker vozniki raje gredo v center mesta in v trgo- vine peš, kot pa da bi za parkiranje svojega vozila plačali 100 dinarjev. Toda nezaseden parkirni prostor ima pa le eno vredriost: tam se lah- ko vozniki »Avto šole« učijo voziti v označen prostor z vozili. Torej le ena dobra lastnost nezasedenega parkirnega prostora. k. t. ... Vakomski zavitek VeseJj smo lahko, da se naša industrija loteva sodobne em- balaže, ki ni samo okusna, tem- več tudi funkcionalna. Vzemimo na primer industrijo prehrambenih izdelkov »SLJE- ME«. V trgovinah najdete nji- hove proizvode v konzervah in v zadnjem času tudi v vakum- skih vrečicah. V vrečice iz moč- nega celolanskega papirja so pakirane hrenovke, tanko reza^ na slanina itd. Iz vrečice izčr- pajo zrak, tako da se tlago ne pokvari tako hitro, v hladilni- kih še celo ne. To je namen va- kumskih vrečic. Toda kaj se zgodi. V samopostrežni trgovini »Center« prodajajo te izdelke. Toda nanje z spenjalnim strojč- kom pritrdijo ceno. Vendar ne na rob, temveč kar tako, da preluknjajo vakumsko vrečico in »adio« brezzračni prostor. Na vrečici piše rok trajanja, toda v ovitku je luknja, skozi kate- ro vdrejo ' tudi mikrobi, ki hra- no kvarijo — seveda predčasno. Kaže, da je vakum tudi se kje drugje. V SMRT ZARADI NEPREVIDNOSTI Pretekli torek se je pripetila na cesti prvega reda na Vranskem težka pro- metna nesreča, ki je terjala življenje štirinajstletne MILINE CENCEN iz Brade 4 pri Vranskem. Milena je šla s skupino delavk po cesti, ko jih je prehiteval voznik osebnega avtomo- hila N 219-489 Leopold Eggenhofer. V trenutku prehitevanja je Milena ne- nadoma skočila na cesto. Kljub moč- nemu zaviranju voznik trčenja ni mo- gel preprečiti. Milina je bila tako po- škodovana, da je že med prevozom v celjsko bolnico ranam podlegla. Hmeljarji, poučite svoje obiralce kako se naj vedejo na cestah in jim svetujte naj ne hodijo po prometnili važnejših cestah! NEUPOŠTEVANJE PROMETNEGA ZNAKA V petek so je pripetila prometna nesreča v Dobrteši vasi. Voznik oseb- nega avtomobila ROMA 70-4-9484 JE- ZÉRNIK MAKSIMILJAN, je pripeljal iz smeri Polzela na cesto prvega reda, ne da bi upošteval prometni znak STOP. Po cesti prvega reda je tedaj pri.peljal motorist Pire Daniel iz Pon- graca pri Žalcu in se zaletel v osebni avto. Pri tem je motorno kolo zaneslo v mopedista, ki je čakal na križišču. Pri tej nesreči se je težko poškodoval motorist Pire, škoda na vozilih pa je ocenjena na 100.000 dinarjev. PREVELIKA HITROST — TRIJE TEŽKO POŠKODOVANI V nedeljo se je pripetila prometna nesreča na cesti prvega reda v Ločici pri Vranskem.-Voznica osebnega avto- mobila PETANJEK FRANJA iz Ve- lenja, je vozila iz smeri Žalec proti Vranskem. Zaradi prevelike hitrosti jo je na blagem ovinku zaneslo s ceste, nato pa se je vozilo prevrnilo po na- sipu. Pri tem so bili trije potniki težko poškodovani, voznica pa lažje. Škoda na avtomobilu znaša pol milijona di- narjev. Kolesarjev je preveč Promet na naših cestah je že zelo gost. Kolesa, monedi, avtomobili in ostala vozila so že tako številna, da bodo morali na važnejših cestah izločiti iz prometa vsa počasna vozi- la, predvsem pa kolesarje, kjer ni kolesarskih stez. Sklep o tem še na tajništvu za notranje zadeve prou- čujejo, mi pa vam lahko postrežemo z nekaterimi številkami, ki dokazu- jejo stanje na naših cestah. V sobo- to, 16. maja so med 6. in 22. uro na- šteli na Mariborski cesti 7.288 koles, 971 mopedov, 627 motorjev, 2.409 osebnih avtomobilov, 141 avtobiisov, 12 vpreg, 912 tovornih avtomobilov in 36 traktorjev. Iz teh številk lahko vidite, da je več kot polovica vseh vozil kolesarjev. V nočnih urah se število vozil sicer zmanjša, vendar so med 22. uro zvečer in 6. uro zjut- raj še vseeno našteli 2.403 kolesar- jev, 298 mopedistov, 264 motoristov, 687 osebnih avtomobilov, 18 avtobu- sov, 112 tovornih avtomobilov in dva traktorja. In koliko je letno pov- prečje? Povprečno pelje v enem dne- vu po Mariborski cesti 7.522 koles, 3.578 lahkih mptornih vozil in 651 težkih prometnih vozil. Skupno gre vsak dan po tej cesti 11.752 vozil s skupno tonažo 16.707 ton. Iz teh šte- vilk vidimo, da bi z odstranitvijo ko- lesarjev kar precej znižali število vo- zil. Vendar morajo prej urediti dru- ge poti, preden jih bodo spodrinili z glavnih cest, kjer ni kolesarskih stez. K. F. CELJE V preteklem tednu je bilo rojenih 22 deč- kov iu 21 deklic. Poročili so se: Ivan Кошраи, kemijski tehnik in Hilda Kerček, stenodaktilograf oba iz Celja. Tvan Končina delavec in Angela Grudic, delavka oba iz Celja. Franc Hrušovar, mizar iz Ce- lja in Jožefa Kobale, ])ro(lajalka iz Škofje vasi. Stjepan Ivanjko, delavec iz Celju in Stanislava iČrizmanič, delavka iz Levca. Friinc Juvornik, šofer in Marija Zu>roričnik, ' učiteljica iz Vinske eore. Bertok Vili de- lavec in Helena Vijoleta Leban, učiteljica, oba iz Celja. Stanislav Kresnik, uslužbenec iz Spodnjih Sečovelj in Jožefa Poholc, uči- teljica izTTeharij. Franc Renčelj, strupar iz Toharij in Marija Anpela Bertok, uslužbenka z Bukovžlakn. Tvan Hrastnik, strojni tehnik in Jožffn Kam.šak, snldakontisika oba iz Ce- lja. Viljem (¡orufan. elcktro monter in Iva- na Novak, uslužbenka oba iz imarja. Franc Verdnik, zobotehnik in Stanislava Stožir, saldakontistka oba iz Celja. Umrli so: Marija Oprizek, gospodinja iz Celja (74). Ignac Brdnik, otrok iz Stopnika (П). Anto- nija Trupej. upokojenka iz 'Pečovja (%). Martin Hunski, upokojenec iz Celja (81). Anica Laneger, rtelavka iz Celja (44). Kse- nija Gobec, otrok iz Rogaške Slatine (11 mes.). Jožica Lamprečnik, otrok iz Lenarta (■^ mes.). Elzabeta Janet, upokojenka iz Ce- lja i"'). Jakob Dimec, upokojenec iz Vojni- ka (83). VELENJE v preteklem tednu ni bilo rojstev. Poročili so se: Stanislav Goltnik, rudar iz Gnberk in Ma- rija Kotnik, kmefovalka iz Spodnjega Ruz- borja. ICdvaril l'rnnjek. električar iz Velenja in Ilelena Zupančič, eletronavijalka iz Ve- lenja. Alojzij Pevnik .usnjar iz Velenja in Gal)rijela AteljSek, kuharica ix Vel(!nja. Umrli so: Ivan Meh iz Çavn (50). Jožo Stablovnik, invalidski upokojenec iz Topolšice (74). Ma- rija Strigel, gospodinja iz Raven (40). Jo- žefa Trobina, upokojenka iz Saleka (90). SEVNICA v preteklem tednu je bil rojen 1 deček. Porok ni bilo. Umrli SO: Uršula Trček, roj. Hočevar, prevžitkarica iz Gornje Orle (77). Jakob Pisanski. vzdrže- van v Domu počitka Impoljica (80). Marija Soin, vzdrževana v Domu počitka Impoljica (74). Matija Mlakar, kmet iz Rovišč (76), Neža Plevnik, posestnica iz Zgornje Hrušice (66). KRONIKA nesreč; — Stjepan Rnsak si je pri delu v Opekar- ni Ljubečna poškodoval glavo. — Roman Zidanšek iz Hotinja pri Ponikvi je zaužil preveč sirupa. Pokazali so se znaki zastrupljenja. — Kari Zupanec se je pri padcu z voza poškodoval na glavi. — Franca Kotiiika iz Zabukovce jc ugriz- nil pes. — Franc, Benčič iz Šempetra se je z vbo- dom v rjavo železo zastrupil. — Franc Kuzman iz Hrenove pri Strmcu si je poškodoval hrbtenico. — Ivan Zgajnar iz Jankove pri Vojniku si je poškodoval prste na roki. — Rozalija Pečnik iz Otemne pri Smart- nem si je pri padcu poškodovala glavo. — Dveletni Franc Gradišnik iz Šentjurja je padel s stola. Poškodoval si je jezik. Zabodel ga je zaradi žaljivke Delavec gradbenejça podjetja »Gradiš« KOCA RUSTEN, doma iz Srbice pri Prištini, je pred dnevi trikrat zabodel DRAGA BOGICEVl- CA, ki mu je le hitra zdravniška in- tervencija rešila življenje. Zločin se je zgodil v vtičernih irrah v prostorih samopostrežne re- stavracije v Celju. Koca Rusten je prisai tja na ve^cíírjo. Po večerji se je s še dvema prijateljema ustavili pri glasibenem avtomatu. Tu je priš- lo do preipira med Koto in dvema Hrvatoma, od Ikaterih je hil eúep. kasnejša žrtev. Padlo je tudi par ■klofut, toda prisoLiii miličnik je ta- kvoj uterveuliral i u udeležeiiice'iu de- jal, naj zapuste lo'kal. oca je po tem teikel domov v na- je »Ciradisa«, ikjer je imel pod Ijosteljno iblaiziuo skrit vojaški hajo- net. Zataknil ga je za pas in se na- potil spet proti Samopostrežbi. Tam je poiskal Bogičevića, ki je mirno, nič luideiga sluteč, sedel v tlružibi za neko mizo. Ne da bi'kaj rökel, je Koca polcgnil hujonet ter ж njijji zahodol Bogičevića trilkrat v predel srca. Ed(m od uiIjímIov je pošikodovul srce in Hogičt.'viini je rešila življe- nje le takojšnja zdravniška inter- vencija. Koca jo zločin priznal ter dejal, da je Boigiiičcvića Ziiibadel iz mašče- vanja, ker mu je ta 'med preteipom psov al mater. L. S. Mozirski študentje KaJkor vočiiina oiS'ta'lih, imaimo tudi mozirstki študenije v LjulM'jani BVOij k'lu'b, iki ga iimetmujcmo .>Zgorinje-.suvin'jisik! štuideintiiki kiuib'<. Poleig dela v Ej'ubljani, je vaižnejše delo z našo matično občino, kj^er med počitnicami j>rooej 'poina/f^anio. Kot vsako leto i=nio tudi^ lotos ^pripravili pohod v počastiitev dneva vstaje slovenskega ljudstva, vendar pa so letos imeli ta pohod še poiselben .pofudia.rek, ker prazinujemo let«is v naših krajih dva'j&eto ob- letnico osvoboditve Zgornje Saviinjiske doline. Zato smo se leltos štu- dentje povezali z visemi oisfta'lLmi dnužibenoHpoliiJtičnimi organizacijami v oibčini. Poseibno s-mo se povezali z Zvezo mlaldine.'ker ¡s^nro želeli pridoil)i'ti k Kodelovaaij'u či;mveč mlaidiiiuk in mlaidi'ncev, da hi bil letos pohod reis množičma akcija miladi'ne iz naše ofbičine. ' Naš parlizans-ki jiohod se je začel 21. julija v Mozirju in je šel ipre/ko Mozirsikih p'liainin in Smireikovca v Ljailhnio ah Savi'nji, kamor bo- mo .predvi'dioma pri.speli po.poldne na.slednjega dne. Med po>tjo smo okrasiili gro'bove pad'lih.hoTceiv in pri spomeniikih izvajaili kraitke kul- turne programe. Na cilju v Ljulbnem .smo tudi izve:dili kratek partizadvčn€ zavezance na območju Skupščine obči- ne Celje, da bod^ davčni razporedi za kmeöko odmero za leto 1964 razgrnjeni na javni vpoigled od 17..do 30. avgusta 1964 in to: Za mesto Celje v prostorih uprave ža dohodke Skiupščime ob- čine Celje, Gregorčičeva ulica štev. 6/П nadstropje levo, soba štev. 7.' Za krajevne urade Dobrna, Frankolovo, Strmec, Škofja vas, Šmartno v Rožni dolini. Štore in Vojnik pa v prostorih krajevnih uradov. Rok za priiožibe ^o,per odmero dav^kov od kmetijstva za leto 1964 preteče 15 dni po obvestilu to je 14. septembra 1964. Stev.: 422-21/l%4-4 Datuim: 11. avguista 1964 Uprava za dohodke Skupščine občine Celje Kovinsko podjetje KLIMA Celje sprejme v delovno razmerje VEČJE ŠTEVILO KLJUČAVNIČARJEV in KOVINOSTRUGARJEV ter POLKVALIFICIRANIH KLJUČAVNIČARJEV in KOVINOSTRUGARJEV. Kandidati naj se zglase oseibno ali pismeno splošnemu sektor- ju Kovinsikciga podjotja KLIMA Celjt;, Vodnikova ulica št. 6. Oseihnl dohoidiki se izplačujejo po pravilniku o osedjnih do- hodkih pod j et j a. Komisija za štipendije Občinske skupščine Šmarje pri Jelšah razj>isuje v šolskem letu 1964/63 štipendije za študij na: 1 STIPENDIJQ NA EKONOMSKI FAKULTETI 2 ŠTIPENDIJI NA PRAVNI FAKULTETI 1 ŠTIPENDIJO NA VIŠJI UPRAVNI ŠOLI Na pedagoški akademiji razpisuje štipendije za naslednje skupine: 2 ŠTIPENDIJI ZA MATEMATIKO 2 ŠTIPENDIJI ZA ANGLEŠČINO 1 ŠTIPENDIJO ZA KNJIŽNIČARSTVO IN SLOVENSKI JEZIK 1 ŠTIPENDIJO ZA TELESNO VZGOJO. Kandidati naj vloižijo piismene ponudlbe najikasneje v 15 dneh po oibjavi razpisa na ito komisijo in morajo priložiti vlogi: Podrolben življenjepis; izjavo prosilca, da ne prejema drugih štipendij; potrdilo o Vpisu na šolo oziroma na fakulteto z navedlbo letnika oziroma semestra in stroke oidseika (pri prvem vpisu se to potrdio iahko predloži tudi naknadno); zadnje spričevalo oziroma potrdilo o uspešno opravljenih izpitih y zadnjem letu; potrdilo o premoženjskem stanju prosilca in njegov^ih starših; potrdilo podjetja oziroma zavoda, v katerem sta zaposlena oče in m^ti prosiilca iglede višine osebnih dohodikov in otroišikih doldatkov in mnenje študentsike oziroma mladinske organizacije. Prednost imajo študenti v višjih letnikih in z območja oibčine Šmarje pri Jelšah. 32 — 14. avgusta 1964 celjski tednik; Stran 7 OBJAVE IN OGLASI VAHIMO VAS NA l/.LETE: 1. TRST-BENETKE — dvodnevan avtobusni Ijlet za delovne kolektive in organizacije. 2. Kombinirano 8-dnevno potovanje v t»K- MJO v septembru. Prijave do 15. . avgusta 3. CARIGRADSOFIJA — 9-dnevno avtobus- po potovanje v oktobru. Prijave do 25. av- gusta. " 4. WIG-64 — 4-dnevni avtobusni Izlet na ogled cvetlične razstave na Dunaju. Prijave ¿0 5. septembra. 5. V oktobru 7-dnevno avtobusno potovanje na AZLRNO OBALO. Prijave do 20. avgusta. 6. 7-dnevni avtobusni izlet v BUDIMPEŠTO, PRAGO in DUNAJ. Prijave do 2U avgusta. 7. RIM—SAN MARINO, 6-dnevno avtobusno potovanje. Prijave do 1. septembra. ». PARIZ! 7-dnevno potovanje z vlakom in avtobusom na mednarodni salon gostinske in jiotelske opreme v oktobru. Prijave do 29. av- gusta 1964. 9. Potovanje z vlakom in letalom v PARIZ In LONDON v oktobru. Prijave do 1. septem- bra 1964. 10. Z osebnimi avomobili v RIM — NAPO- LI — SAN MARINO v oktobru. Prijave do 2. (eptembra. 11. Z osebnimi avtomobili v AVSTRIJO in CSSR! 6-dnevno potovanje v septembru. 12. 3-dnevno potovanje z letalom v Drubov- ulk in Sarajevo. Prijave do 18. avgusta 1964. 13. SLOVENSKA KOROŠKA — dvodnevno avtobusno potovanje za delovne kolektive in koroške borce. 14. PO PREKMURJU — tridnevni avtobusni Izlet. 15. SLOVENSKE GORICE — TRAKOćAN — dvodnevni izlet z avtobusom. 16. PLITVIČKA JEZERA — CRIKVENICA — RIJEKA — dvodnevni avtobusni izlet. 17. PO ISTRI — dvodnevni avtobusni izlet. 18. PO DOLENJSKI IN BELOKRANJSKI — dvodnevni izlet z avtobusom. 19. PO GORENJSKI PREKO , VRšICA NA PRIMORSKO — dvo in večdnevni avtobusni izleti. 20. V KUMROVEC — enodnevni avtobusni Izleti. Pred vsakim izletom obiščite podjetje KOMPAS — CEUE. Organiziramo kolektiv- na potovanja in izlete po Jugoslaviji in v inozemstvo z modernimi turističnimi avto- busi, z rednimi in posebnimi vlaki, ladjami obalne in rečne plovbe in posebnimi letali. KOMPAS CELJE posreduje prodajo vseli vrst vozovnic za železniški, letalski in pomorski promet. Kompas posreduje v najkrajšem ča- lu nabave potnih listov, vizumov ter menja tuja plačilna sredstva in sprejema depozite. KOMPAS CELJE daje brezplačno vse pro- metne in turistične informacije, prodaja raz- glednice, zemljevide, spominske filatelistične znamke itd. Pred vsakim potovanjem se po- svetujte v poslovalnici. Se priporoča KOMPAS CELJE Tomšičev trg 1 — tel. 23-50 « PR O D am >;4.\VL1'< izvozno liodjctje Bco.irutl-Zemiui, skladišit,' Celje, razpisuje [)г(к1«ј« lagar- skih in transportnih rubti^nili sotlov. Li- citacija ho dne 19. 8. U')f)4 ob 9. uri v »skladiščil Celje, Vriiiičcva ulica Vse ill formucije dobite ravno taia.i oziroma po i;-lefouii 26-9". Moloruo kolo >Galeb< П0 ccin in nova ga- ražna v rala prodam, Trubarjeva (ñ. Ugodno pruilam planino. Trubaijevu "■>. Protkiiii sL-(,raj nov, dvosi-dežni luoped T-12. Cesta v Laško 12. Prodani radijski sprejemnik—Super :baby po ujrodni ceni. Naslov v upravi lista. Zaradi selitve ugodno prodam pohištvo. Ogled od 14. do 18. avgusta, Pahič. Cret. Dobro ohranjeno CF'B trivrstno >Lubas« harmoniko prodam za 4''5.00O din ali za- menjam za enakovredno BEA. Naslov v upravi lista. Kuhinjsko opremo, radio »Savica« TMZ. n- mivalnik, mizo z dvema stoloma-furnir in kompleten zidani štedilnik-oprodje pro- dam. Interesenti se lahko zglase do vkljnč-' no 25. 8. 1%4. Intiher Božena, Celje, Deč^ kova 46/1. Ugodno prodam spalnico. Kosi, Celje, Čopo- va 7. Prodam klavirsko harmoniko; dvanajst bns- • no .primerno za začetnika, Teharje 2'>. Prodam rabljeno spalnico z vložki. Knez Jože, Slomškov trg 5, Celje. Ugodno prodam hišo ter 2 ha zemlje v bli- žini Štor. Naslov v upravi lista. Zaradi preureditve stanovanja ugodno pro- dam odlično ohranjeno Pretis-Primo (Tu- di na ček. Cena po dogovoru.) Naslov v upravi lista. Prodam dobro ohranjen moped. Naslov v upravi lista. Prodam moped Puch. Plačljiv tudi s čekom Ferme Maks, Pečovje 9, Stoie. • službe Modna ženska konfekcija jVesna«, Stanetova 11, išče kvalificirano trgovsko pomočnico in kvalificirano krojačico. , Sjtrejmem gos|)odinJsk<) pomočnico k (ričlan- ^ki družini v Kopru. Plača i)o ('о.цоуогч. Naslov v upravi lista. S prvim septembrom sprejmem mlajšo fri- zersko pomočnico. Zakošek Terezija, Briv- sko-frizerski salon ,Trnovlje<', Celje. Fotograf Ristič Stojan Celje, Sernečeva 1, sprejme takoj vajenca-vajenko s popolno osemletko. »Ljubljanski dnevnik« podružnica v Celju sprejme prodajalce za Ponedeljkov dnev- nik za prodajo v nedeljo zvečer. Zaslužek dober. Oglasiti se je v poslovalnici îDnev- nika« na Titovem trgu 5 do sobote dopol- dne i z L r T n i R Vublmo vas na naí5e izlete: , I. ZdRICîI-LO.^JDON PARIZ-MUNČMEN — 9-dncviio potovanje z vlakom; 2. ULM NEAPELJ-CAPRI-BENETKE-TRST 8-dnevno potovanje z vlakom; 3. PARIZ-NICA MONTE CARLO-MILANO — 9-dnevno potovanje z vlakom; 4. DUNAJ — svetovna cvetlična razstava — 3 in 4-dnevna potovanja z avtobusom; ; 5. TRST-BENETKE — stalni 1 ali 2-dnevni izleti z avtobusi; ■'■ 6. PO GORENJSKI-PRIMORSKI — 2-dnev- ni izleti z avtobusi za kolektive; 7. PLITVICE — 2-dnevni izleti z avtobusi za kolektive; 8. KOROŠKA — eno ali večdnevni Izleti z avtobusi?^ 9. PO ISTRI — dvodnevni izleti z avtobusi za kolektive; 10. PO DOLENJSKI — 2-diievni izleti z av- tobusi za kolektive. IZLETNIK VAM NUDI: — organizacijo izletov in prevozov stro- kovnih ekskurzij z modernimi turističnimi avtobusi po domovini in v inozemstvo; — posredujemo vam nabavo potnih listov in tujih vizumov v najkrajšem času; — vršimo menjavo valut; " — vršimo rezervacijo v spalnib vagonih in na JAT avionih, rezervacijah za letni od- dih; — v prodaji iraamo avtokarte Slovenije in Jugoslavije, turistične karte Slovenije ter avtobusne in železniške vozne rede. Poslovne prostore imamo v Celju na Tito- vem trgu, številka 3 pri Avtobusni .postaji. Telefon 28-41, po.štni predal •Se priporočaKo za cenji-na naročila. razno Dne 19 .avgusta bosta v avtomobilu od Ce- lja dò Biograda na morju dve prosti me- sti. Ponudbe pod »Dogovor«. -Surove smrekove fosne zamenjam za ce- ment ali jih prodam. Ponudbe jxisluti na upravo lista pod šifro »Zamenjava«. ŽIVINOZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Od 15. do 20. avg. Janez CERNEJ, veterinar Celje, Trubarjeva 93 (Otok). Telefon 29-26. Od 20. do 21. avg. , Marjan TISELJ, vefçrinar Celje, Savinjska 3,TI (Savinjsko nabrežje). Telefon 2S-71. • kino KINO SVOBODA ŠEMPETER: 15. in 16 .avgusta ameriški barvni CSP film >PREPOVLDANE STRASTI«. 19. avgusta amerški film »MAŠČEVALEC ZORO«. 20. avgusta francoski film >IZZ1VANJA«. 22. in 2'5 .avgusta ameriški barvni CSP film »RAZBITINA LADJE МДВУ DEARE«. KINO PARTIZAN, SEVNICA: *^ „ 15. in 16. avgusta »DOKTOR IN LJUBE- ZEN«. 22. in 25 .avgusta »RAZKOŠJE V TRAVI«, amerišlii barvni CSP film • turizem DOPUST V GORNJI SAVINJSKI DOLINI V Gornji Sav. dolini je v vseh turističnih naseljih — Lučah, Ljubnem Gornjem ^radu in Mozirju precej prostih ležišč pri zaseb- nikih — zato priporočamo oddih v teh na- seljih. Cena pensiona je od 1100—1300 di- narjev, cena ležišča 300—40» din. Povsod so niožnosti kopanja v letnih kopališčih ter Hbolov v Savinji in ostalih potokih. PLANINSKE POSTOJANKE IMAJO DOVOLJ PROSTORA Vse planinske postojanke na Celjskem tur. področju imajo do kraju avgusta še ne- kaj prostih ležišč. Za večje skupine pripo- ročajo rezervacije. Cena pensiona od 1100 do 1400 din v planinskih domovih: OkreSelj, Menina planina, Mozirska koča, Smrekovec, Hum, Paškf Kozjak, Rogla-Skomarje, Oljka, Celjska koča, Šmohor, Lisca. ROGAŠKA SLATINA: PLESNI TROBOJ MEST V soboto bo v Rogaški Slatini v zdraviliški dvorani (15. 8. 1964) ob 20. uri mednarodni Jnedmestni plesni turnir med mesti: Graz, Ljubljana, Maribor. Tekmovali bodo v stan- dardnih in modernih plesih, • stanovanja S prvim septembrom sprejmem na stanova- nje dva dijaka. Naslov v upravi lista. fsčeni sobo z zajtrkom za dijaka. Perko, Celje, Nušičeva 1. dolK) enega leta iščem sol>o. Plačam vna- prej. Naslov v upravi lista. sostanovalca sprejmem. Naslov v upravi li- sta. KOMUNALNI SKLAD SKUPŠČINE OBCINE ŠMARJE PRI JELŠAH V zvezi z 8., 9. in 11. členom Zakona o ure- janju mestnega zemljišča (Uradni list LRS št. 8 63) 26. člena odloka o urejanju mestne- ga zemljišča na območju občine Šmarje pri Jelšah (Uradni vestnik okraja Celje št. 35 63) in spremembi odloka (Uradni vestnik okraja Celje št. I 64) razpisuje komunalni sklad skupščine občine Šmarje pri Jelšah I. JAVNI NATEČAJ za oddajo mestnega zemljišča v uporabo za zgraditev enodružinskih stanovanjskih hiš v naselju Ratanska vas v Rogaški Slatini. Oddane bodo na podlagi tega nateèaja spo- daj navedene parcele pod naslednjimi pogoji: 1. Za zgraditev individualnih enodružinskih stanovanjskih hiš so odobreni naslednji tipi enodružinskih stanovanjskih hiš: a) enodružinska hiša tipa A-P-36 b) enodružinska hiša tipa B-P-29 c) enodružinska hiša tipa C-2 d) vrstna hiša tipa C e) dvojček tipa US 4 V smislu člena 20. pravilnika o izvajanju ureditvenega načrta za naselje Ratanska vas v Rogaški Slatini je predlagane tipe stano- vanjskih objektov možno spremeniti le s pri- stankom sveta za urbanizem skuščine občine Šmarje pri Jelšah. 2. Višina odškodnine za zemljišče je dolo- čena na din 150 za m-. 3. Rok za začetek gradnje je najkasneje v enem letu po izvr.šeni licitaciji, dograditev pa v dveh letih po prlčetku gradnje. 4. Varščino v višini 10 Vo skupnega odškod- ninskega zneska, to je odškodnine za zemlji- šče, in prispevka k stroškom za ureditev zemljišča je treba vplačati na ustrezni tekoči račun komunalnega sklada skupščine občine Šmarje pri Jelšah, pri NB Šmarje pri Jelšah najkasneje do roka, ki je določen za vlaga- nje ponudb. 5. Začetni prispevek k stroškom za urejeno zemljišče znaša: a) plačilo odškodnine za zemljišče v celoti, b) 50 "/o določenega zneska začetnega pri- spevka k stroškom za urejeno zemljišče z rokom plačila do 31. 12. 1964, ostalih 50 »/o pa do pričetka same gradnje. Vplačana 10»/o varščina se vzame v račun pri vplačilu. 6. Rok za predložitev ponudb je 1. septem- ber 1964 na naslov: Konlunalni sklad skup- ščine občine Šmarje pri Jelšah. 7. V smislu 18. člena navedenega odloka obvesti upravni odbor sklada udeležence na- tečaja o izidu istega najkasneje v 10 dneh po dnevu ko je bil javni natečaj opravljen. 8. V primeru nepričetka gradnje v določe- nem roku se gradbenemu interesentu vpla- čana sredstva vrnejo ter se parcela odda po- novno na javno licitacijo. Vse ostae podrobnosti so na vpogled intere- sentom iz ureditvenega načrta naselja Ratan- ske vasi, ki se nahaja na KU Rogaška Sla- tina in skupščini občine Šmarje pri Jelšah soba št. 36. Vse gradbene parcele se nahajajo v k. o. pripravljene a gradnjo do 1. septembra 1965. Ratenska vas In bodo komunalno utejenc in Komunalni sklad Skupščine občine бтагЈе pri ЈеШа VAŽ^O OBVESTIIO! Komunalna banka Celje objavlja trelje veliko NAGRADMO ŽREBANJE ZA VEZANE HRANILNE VLOGE, VLOŽENE V ČASU OD 1. JU- LIJA DO 30. SEPTEMBRA 1964 NAGRADE: 6 KOLES 1 RADIO SPREJEMNIK 2 TRANZISTORJA 1 ELEKTRIČNI PEKAČ 3 LIKALNIKI 1 1NFRA(PEC 1 JEDILNI PRIBOR Vlagatelji, ki bodo vložili in vezali znesek 50.000 dinarjev vsaj za dobo 1 leta ali 100.000 dinarjev vsaj za 3 mesece, bodo upoštevani pri nagradnem žrebanju in lakko prejmejo eno izmei navedenih nagrad. Vezane vloge sprejema Komunalna banka Celje, podruž.nica Celjska mestna hranilnica in ekspoziture v Žalcu, Mozirju, Slov. Konjicah, Šmarju pri Jelšah, Šentjurju, La.škem, Sevnici, Krškem in Brežicah. Žrebanje bo v mesecu oktobru 1964. Razen žrebanja imajo vlaigatelji še to ugodnost, da se njiho- ve vloge obrestujejo po višji obrestni meri od 5,5 do 7 %. Vlagajte pri Komunalni banki Celje, kjer je vaš denar za vas koristno in varno naložen! KOMUNALNA BANKA CELJE Stanovanjski sklad Žalec razpisuje na pod- lagi 11. člena Odloka o urejanju mestnih zem- ljišč, objavljenega v Uradnem vestniku okraja Celje, št. 31-63, v skladu z urbanističnimi projekti razvoja zazidalnih enot na območju Občinske skupščine Žalec in na podlagi skle- pa upravnega odbora z dne 5. 8. 1964 na- slednji NATEČAJ za pridobitev zemljišč za gradnjo vrstnih hiš, dvojčkov in enojčkov na zazidalnih enotah Ložnica v Žalcu, Šempeter, Parižlje, Prebold. Pravico do postopa k javni licitaciji za pri- dobitev zemljišč po tem razpisu imajo vse Ijruvne in fizične osebe, ki predložijo na- slednjo dokumentacijo: — prošnje, oziroma pismene prijave k lici- taciji; — položijo varščino v višini 10.000 din na račun &t. 603-17-681-1-233 Sklad za urejanje mestnili zemljišč pri Stanovanjskem skladu Žaiec pri Narodni banki Žalec. K javni lieitaeiji bodo i)ripuščeni le tisti, ki bodo vložili prijavo za pristop k licitaciji v pismeni obliki in vplačali varščino ter predložili pred licitacijo potrdilo o vplačilu. I. Kraj Žalec - soseska Ložnica: 4 dvojčki — izklicna cena 400.000 din 6 vrstnih hiš — izklicna cena 400.000 din II. Kraj Prebold — soseska Terasa: 6 enodružinskih hiš — izklicna cena 340.000 din, k vsaki zlicitirani parceli pa sc izvrši še pogodbeno doplačilo 60.000 din kot prispe- vek za vodovod in eleklrično sekundarno o- mrežje. lil. Kraj Šempeter — zazidalni del na jugu: 4 dvojčki — izklicna cena 400.000 din 1 enodružinska hiša — izklicna cena 400.000 dinarjev. IV. Kraj Parižlje — parcele, ki so na raz- polago, niso v licitacijskem postopku. Pro- dajna cena parcel v Parižljah je ЗООДМ0 din za enojčke in dvojčke. Splošni pogoji: Graditelj, ki bo zllcitiral zemljliče, bo mo- ral obvezno v 10 dneh po izvršeni licitaciji vplačati na račun št. 603-17-681-1 Sklad za urejanje mestnlii —ntjlt^ prt %Шт—j-'^naL skladu Žalec celotni licitacijski znesek, ki ni omejen z ozirom na ponudbo, ne more pa biti nižji od izklicne cene; hkrati pa bo skle- nil pogodbo s Stanovanjskim skladom v ka- teri bodo določene medsebojne obveznosti. Graditelj bo moral v dveh letih objekt do- končati (v kolikor objekt ne bo dokončan v pogodbenem roku, se v pogodbi določijo potrebni objekti za dogotovitev objekta) pri- državati se načrta, ki je vključen v licitacij- ski znesek ter upoštevati navodila nadzor- nega organa Stanovanjskega sklada, ker se bo naselje gradilo po urbanističnih zazidal- nih načrtih brez odstopanj. V kolikor oseba, ki je parcelo zlicitirala na javnem natečaju ne vplača celotni znesek v 10 dneh, ter ne podpiše pogodbo, izgubi pra- vico do parcele, kakor tudi do kavcije, ki se knjiži kot doozoriti na neka- tere — po našem mnenju — izredno pomembne momente: 1. Tudi mi mladi toplo fX)zdravlJamo velik uspeh »Kladivarja«, ki je navzlic težkemu nasprotniku v kvalifikacijah uspel tudi v di- rektni borbi za vstop v zvezni tekmovalni razred. Ta uspeh se nam zdi še toliko pomembnejši, ker je bil dosežen s celjskimi nogome- taši in ker se je ravno v Celju eksponirala množičnost in kvaliteta sloven.skega nogometa sploh. 2. Popolnoma razumljivo je, da se je moral »Kladivar« za tek- movanje v II. zvezni ligi okrepiti. Smatramo pa, da je bil vse pre- malo deležen razumevanja nekaterih nogometnih kolektivov. Ne da bi se podrobneje spuščali v pregled precej skromnega spiska okrepitev smatramo, da je eden od virov gnilobe v našem nogo- metu sploh, često menjavanje klubov nekaterih igralcev in raz- lične »transakcije« pri tem. 3. Smatramo, da »Kladivar« že v prvi fazi — ko se nedvomno srečuje z mnogirni težavami — preskopo obvešča javnost o svojem delu. Skrbi za čimvtečjo javnost dela bo nedvomno potrebno po- svetiti več pozornosti. 4. Izredno pereče vprašanje finansiranja novega drugoligaša moremo reševati skupaj. Javno preko organov samoupravljanja. 5. Dalje Je tu vprašanje vsestranskega vzgajanja vseh šport- nikov, še zlasti nogometašev, (predvsem mladih) kajt^ ti so v naj- večji meri vzgled (pozitiven ali negativen) najmlajši generaciji. Ne konstatiramo obstoječega stanja, toda želimo, da se že v kaU zatro pogoji, ki bi rodili celjskega Miladinoviča ali Šekularca. (Seveda mislimo tu na njihove nešprotne izpade). Tu Je seveda še vrsta vprašanj, o katerih bomo prihodnje še pisali. Upamo, da bomo uspeli. Želimo pa z razpravo, ki Jo danes za- čenjamo predvsem pomagati »Kladivarju«, ki Je odlično startal, pri njegovih športnih prizadevanjih; istočasno pa opozoriti na ne- gativne pojave, ki so reden spremljevalec našega nogometa. Ti pojavi v Celju ne smejo dobiti »domovinske pravice«, za kar p'c smo vsi — tudi mlada generacija — v celoti odgovorni. Sekretariat Okrajnega komiteja ZMS Celje §t. 52 — 14. avgusta 1964 CELJSKI TEDNIK' Stran 9 1 ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA — ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA - ROMAN — SLIKANICA — HUMORESKA — JURIJ BREZAN GIMNAZIJEC predstavljamo vam avtorja našega novega podlistka JURIJ BREZAN Jurij Brezan je plodovit pisatelj lužiško^ srbske narodnostne manjšine in nosilec vzhod- nonemške narodne literarne nagrade in manj- šinske nagrade Cišinskega. Kot sin delavca v kamnolomu Jurij Brezan v svoji Hanuš trilo- giji slika trpljenje in boj luziških Srbov v času Weimarske republike in hitlerizma. Ta narod- nostna manjšina, slovanski otoček v nemškem narodnostnem morju, se je po drugi svetovni vojni otresel ponemčevalnih spon in živi poli- tično ter narodnostno svobodno življenje. V nekaj nadaljevanjih bomo predstavili pi- satelja Jurija Brezana, z njegovo umetniško besedo pa delčke iz življenja naroda, o katerem smo le mimogrede slišali v soli in s katerim smo žal imeli vedno zelo šibke stike. Prevod iz obsežnega knjižnega zaklada Jurija Brezana bo- do seveda samo odlomki... , UVOD: Feliks Hanuš sin lužiškosrbskega malega kmeta in delavca v kamnolomu, je bil zaradi svoje nadarjenosti sprejet na nemško gimnazijo. Iz protesta, ker so ga profesorji in sošolci silili k odpovedi nje- gove srbske narodnosti, se je napil v lokalu, ki je bil za gimnazijce prepovedan ... Vzeli so mu preostanek borne štipendije. Pet mark več je bilo treba stakniti. Pet mark teden- sko. Za to je bilo dovolj priložnosti — celo za kak pfenig več. Vsako soboto je popoldne ob petih oblekel bel suknjič in ga spet slekel, ko je poslednji gost zapustil planinsko kočo, do koder je bilo iz mesta tri ufe hoda. ... Kavica, trije sherryji, trije vinjaki, stekle- nica mozelskega... to skupaj znese šest mark in osemintrideset pfenigov, gospodje. Prosim lepo. Hvala lepa! — Dober večer, gospod šolski svetnik ... Ne, gospod svetnik! Rektorjevega dovoljenja nimam. Ö tem ni nič zapisanega v šolskih pravilih ... Torej steklenico sekta. Zelo rad, gospod svetnik. — Štiri marke enainosemdeset, gospod svet- nik. — Pet mark? Hvala lepa, gospod svetnik. Hvala lepa za napojnico. — Dober dan, gospod rektor Schönhals. Ste- klenico johanisberškega kot vedno? • Prosim lepo. Saj vam morebiti ni neprijetno, če vam stre- žem, gospod rektor. Jaz sem vaš najboljši štu- dent nemščine. Če še tako želite, mi ne morete dati kaj drugega kot odlično, mar ne? Ko ste nam naložili naslov za spis »Katerih pet knjig bi vzeli s seboj, če bi bili dolgo obsojeni na sa- moto?« ste računali z »fajfo« za vsakega od nas. Dali ste mi odlično s pripisom: Ce bi s tem bri- ljantnim stilom šli malo bolj v globino ... Gospod rektor. Oči bi vam izstopile, če bi v spisu segel v globino! Učim se latinščine, grščine, francoščine in angleščine tako zelo, kot tega sedem let nisem delal. Celo matematiko skušam razumeti, to ste nemara opazili. Mislite, da je to zavoljo tega, ker ste mi za- grozili, ker ste me prestraših? Ugotavljate, da si z vzornim vedenjem in uče- njem želim popraviti mnenje o »iztirjenem zna- čaju« in da se iščem. Toda ne. Vljuden sem zato, ker nič več ne iščem. Zelo se motite, kar prekleto se motite, go- spod rektor. Če hočemo iskati, je treba biti čvrst in močan, da ne omahneš od žeje, lakote in hrepenenja po... Nekaj takega bi se izci- milo, če bi segel v globino. Učim se kot norec, da bi vam, gospod rektor — oprostite, prosim — zavezal gobeov Osebno, gospod rektor, imate sicer umazano dušo —, toda Fausta poznate odlično. Tako od- lično celo, da sem se mu, po vaši zaslugi, pri- bližal še bolj, kot sem to zmogel sam. — Še eno steklenico, gospod rektor? Ne? Prosim lepo. Štiri marke in osemnajst pfenigov, če smem prositi. Štiri marke petdeset? Ostanek zame? Prav lepa hvala! Celo od vas vzamem na- pitnino. Ali pa ste morda opazili, da sem zardel? Saj to sploh ni več mogoče. Čez take zadrege sem se že pretolkel. V vašem dnevniku ob ime- nu mojega očeta tudi ne piše več kmet. Tam piše delavec. Tako je prav ... — Na svidenje, gospod rektor, želim vam srečno pot! Tu ste bili gost pri meni. Tam spodaj v me- stu sem jaz vaš gost — in nič več. Šolski svetnik Maister se včasih pogovarja z mano. V odmoru me je vprašal, če še vedno delam na svoji povesti. Seveda nič več ne delam na njej. Ni mi do tega, da bi mu pravil, čemu nič več ne pišem. Morda so tu vzrok oči. Oči, ki utegnejo škiliti in kvarijo čisto podobo. Mor- da je vzrok tudi jezik. Nič več ni razumljiv. Jaz pravim »lepo in prav« — kalokagathos —, toda Bode razume nekaj čisto drugega. Jaz pa razu- mem danes tako, jutri drugače. Danes je nekam rdečkasto, jutri spet bolj plavkasto. To je od- visno od tega ali hrepenim po Beati, ali pa me Bodo spravi do razmišljanja, če na koncu le nisem jaz tisti, ki je prismuknjen. No midva ne govoriva pogosto. Sploh ne hodim več k njemu, toda on pride včasih k meni. Zgodi se, da celo filozofirava. Hočem mu dopovedati, da je cilj vseh naprezanj: postati človek. Bodo pa pravi: človek je nesmisel. So samo ljudje višje rase in ljudje nižje rase. Potem se najina filozofija neha že pri za- četku, če se ne moreva zediniti, kaj je človek, potem preostane prekleto malo reči, o katerih bi si bila edina. Z Winfriedom so stvari enostavnejše kot z Bodom. Tudi on ima filozofijo: Kakšne noge ima to dekle in kakšne prsi! ... Potem citira Ovidov verz »Ars amandi«. Umetnost ljubezni je zanj edina umetnost. Pomen življenja pa je, to umetnost osvojiti in vedno znova uporabljati. Winfried hoče postati letalec. Dokler ne bo padel, hoče imeti petdeset sovražnikov razbitih na tleh in petdeset deklet v postelji. Pravi, da bo vojna in da bo padel. Ravna se po tem. Naj- prej seveda pri dekletih ... Grit von Grauheim se je poročila. Vzela je italijanskega grofa iz poslaništva. Baje izgleda kot Don Giovani. Winfried pravi, da je narobe res, da je Gritin grof presneto blizu šestdesetih. Ali je tako, ali ni? To me niti ne zanima pre- več. Vse kar vidim, je pač odvisno od šipe, ki je med nami, od tega, če je šipa čista. * Če z one strani šipe gledajo mene, potem izgledam osamljen. Pa nisem. Nedaleč iz mesta na prvem griču proti jugu je kmetija, kjer je moja sestra tretja dekla. Pogosto grem tja. Če je lepo vreme, sediva zunaj na dvorišču na plugu, hlodu ali kamnu in gledava na mesto. Sestra vstavlja košček blaga in šiva eno svojih redkih svilenih nogavic tako, da komaj opaziš, kje je zašito. Vpraša me, kaj pomeni beseda »konsolidacija«. Povem ji. Brala je knjigo »Effi Briest« in vprašuje, zakaj je moralo biti tako. Povem ji. V obraz mi vrže, da me je videla z nekim dekletom ... Zgodi se, da poljubim ustnice kakega drugega dekleta zaradi hrepenenja po Beati... Prigovarja mi — s skrbjo in materinsko — naj se raje učim. Po- zabljam> da je sestri komaj šestnajst let in tret- ja dekla na kmetiji. Rada bi plesala. Pokažem ji, kako to gre in žvižgam melodijo. Uči se hitro in dobro pleše. Naše narodne plese ima v krvi in mislim, da je vrh vsega še čedna. Peljal sem jo v gledališče, kajti oba žepa sta se mi napolnila z napitnino. Srečala sva zdrav- nika dr. Schmidta z ženo in sinom Bodom. Pred- stavil sem jima sestro, ki je nosila narodno no- šo, lepo, nedeljsko. Vinskordečo krilo iz volne, širok, v nešteto gub zložen predpasnik, slepeče belo bluzo pretkano s prastarimi motivi, pri- kupno kapico in zadaj črn širok trak zavezan v pentljo ter s konci vse do podkolenja. Iz vse te oprave gleda v svet njen prikupen obrazek in gole roke, roke tretje dekle. Ta noša, te roke so bile krive, da nisva se- dela v dvorani, temveč na odru za stranskimi kulisami. Slišal sem šepetati zdravnika Schmidta ženi na uho: — Radoveden sem, v kaj se bo ta fant še razvil. Tudi jaz, gospod doktqr. Tudi jaz sem rado- veden. Večkrat peljem sestro na ples. Ne hodiva plesati v mesto ampak tja, kjer sva doma. Dvo- rana je majhna. Tla niso iz parketa, so iz hob- lastih smrekovih desk. Orkester igra glasno in veselo. Včasih zgrešijo takt. Plesalci si lomijo jezike z vljudnimi in lepimi besedami, plesalke pa se nasmihajo. Njihovim zarjavelim rokam prečvrsti stiski fantov komaj da povzročajo šib- ko bolečino. Vse pleše vzneseno. Ples zanje ni sredstvo za kdo ve kaj — je samemu sebi namen. (Se nadaljuje) ANATOMIJA NEKEGA SESTANKA »Na vsak način se moramo sestati čimpreje, da bomo po- iskali vzroke, zakaj in čemu prebijemo toliko časa na se- stankih, kaj je na teh sestan- kih odveč in koliko časa izgu- bimo s tem,« je zaključil pred- sednik debato v debati o ko- ristnih ter nekoristnih deba- tah na sestankih, ki se zače- njajo z in, pa, ter, tudi, da, zato, ker, sploh in naglasil, da prihaja era prečiščenih sestan- kov, kjer bo blestela ustvar- jalna misel, logika, in, pa, ter tudi... Komisija se je sestajala vsak teden v dveh mesecih iri analiza se je bližala h kraju. Ugotovitve: »Tako ugotavlja- mo glasom našega sklepa, da prekinemo z dosedanjo prakso prevelikega razpravljanja o nebistvenih zadevah na bist- venih sestankih, da je že kar v vabilih za sestanke dokaj nelogičnosti. Predvsem in na- sploh je odveč besedica »in« med običajno predzadnjo in zadnjo točko »Razno«, ki bi na bistvenih sestankih sploh morala biti črtana iz vabila, ker z vnašanjem misli pod »Razno« vodeni vsebinski del bistvene točke, ki mora v kon- kretnih primerih objektivno nakazati probleme, ki so reš- ljivi s subjektivno aktivnostjo. Tako torej predlagamo, da se »in« v bodoče kot dosedanje breme črta iz vabil! 2. sklep: Ker doslej na sestankih ni- smo opazili dovolj udelcž.be vseh članov v razpravi pod to- čko 1, ker so najbrž čakali, da pridejo na vrsto pod iočko 2, bi bilo prav, če bi v bodoče imeli dnevni redi samo eno točko — konkretno, aktualno, ki bo podlaga subjektivni ak- ciji subjektivnih sil, ki oodo morale znati kanalizirati ne- korektno kritizerstvo, ki je sploh spričo cen postalo aktu- alno. In še in še so se nizali kon- kretno zamišljeni korekturni prijemi. Na velevažen sestanek, z va- bilom: 1. točka — Bistveno, 2. točka — Nebistveno, so po- vabili vse važttejše predstav- nike najvažnejših institucij, organizacij, med njimi celo tri statistike, ki naj bi beležili, kolikokrat se ponavljajo po- dobne misli, da bi lahko s po- vprečnimi kazalci v bodoče tu- di razpravo -o bistvenem bist- veno kanalizirali. Steklo je. Predsednik in dvo- je članov so imeli daljše re- ferate; katerim so kasneje tri- je drugi člani napisali korefe- rate. Bilo je povedanega toli- ko bistvenega pod točko — Bistveno, da se je v glavah prisotnih ustvarila prava dile- ma, kdo bo lahko prvi posegel v razpravo o Bistvenem. Zvrstili so se od 9 do treh popoldne. In stvar je tekla kot po »špagci«. Le statistiki so zmajujoč beležili sinonimne izraze, fraze, termine in misel- ne zveze. Bistveno pa se je vleklo v nedogled in ko so vsi oiarjenih lic začutili potrebo po reprezentativnem vzpod- budku, je predsedujoči ozna- nil drugo točko — Nebistveno. In vsi so pravilne razumeli ter se začeli razhajati. Baje so statistično poročilo shranili v poseben predal in ga zapečatili, vse prisotne pa so obzirno obvestili, da je to ' toliko pomembna zadeva, da nikakor ne sme nihče vedeti, kje počivajo napori po Bist- venem in Nebistvenem, kaj- ti... da, kajti uspehi so bili tako porazni, da je predsed- nik, ki je-vneto zagovarjal lo- čitev bistva od nehistva, dobil srčni napad, ki bi se maloda- ne končat s smrtjo. -ni k r STARŠI IN OTROCI Naslov pismene naloge je bil »Naši starši«. Andrejček je napisal takole: »Ko mi dobimo svoje star- še, so že toliko stari, da je prav težko spremeniti nji- hove navade in razvade.« Skozi jekleno točo PIŠE: BRANKO HOFMAN RIŠE: PETER KRIVEC Stran 10 celjski tednik; Št. 32 -~ 14. avgusta 1964 POČITNIŠKI SEZONCI Dober zaslužek ! Po pisarnah, v delavnicah ali na gradbiščih, vsepovsod Jih lahko naj- demo. Njihovi mladi obrazi nam po- vedo, da so dijaki, ki so sedaj v ča- su počitnic zamenjali šolske sobe z delovnimi mesti ,in namesto da bi gulili šolske klopi, tolčejo s kladivi alt prenašajo zavoje v skladiščih. Človek jih komaj spozna. Iz tistih mladih ljudi, ki so še pred dobrim mesecem prepisovali domače naloge so postali mladi delavci, ki s svojim delom pomagajo v sezoni, ko je za- radi dopustov pomanjkanje delovne sile. Mnogo jih je. Toliko, da jih je ne- mogoče obiskati vse in o vsakem ne- kaj napisati. Zato naj spregovorita le dva, ki imata povsem različen po- klic. Prvega smo našli na bencinski črpalki na Ljubljanski cesti, drugega pa kar na strehi, kjer je zamenjaval polomljeno opeko. z NAPITNINO je PA TAKO ... — Dober dan, kaj pa želite? Pet litrov? Olje in zrak v redu? Besede so mu tekle kot kakšnemu staremu uslužbencu in če ga ne bi poznal ne bi vedel, da je to dijak. Naj vam ga predstavim: JURE BIZJAK, dru- gače dijak gimnazije, sedaj je usluž- benec na bencinski črpalki ob Ljub- ljanski cesti. — Kako pa ti je všeč delo na tej črpalki, je bilo moje prvo vprašanje temu delavcu - dijaku. — Lepo je tukaj. Delo je prijetno in zelo zanimivo, saj imamo oprav- ka z mnogimi ljudmi, domačini ka- kor tudi s tujci. Za letos je zanimi- vo, da ni od inozemcev največ Nem- cev in Avstrijcev, ampak prevladu- jejo Francozi in Švedi. Tako se pri delu človek nehote nauči .precej tu- jih besed, lahko pa si tudi utrjujem znanje jezikov, ki se jih učimo v gimnaziji. V kolektivu se res lepo počutim, saj so me sprejeli kot sebi enakega in nimam manjvrednega dela. Pri tem delu tudi človek dobro spozna ljudi. Ko sem delal šele prve dni se spominjam, da so mi neka- teri radi pokazali kako se naredi, če sem se zmotil, drugi pa so pri tem negodovali in niso imeli razu- mevanja z mano. — Kako pa je kaj z napitnino? sem bil radoveden. — Ta je pa odvisna predvsem od datuma in od ljudi. Zdaj se že to- liko spoznam in vem, da tisti, ki dosti govori da najmanj. Seveda je pa tudi odvisna od tega, kako delo opravimo. Čim kvalitetnejše je de- lo, globlje poseže v žep stranka. — Kaj pa drugo leto. Te bomo zo- pet videli tukaj? — Tega še ne vem. Drugo leto bom imel maturo, pa vpis na uni- verzo in podobne stvari. Toda, če bom imel čas in če me bo kolektiv sprejel, bom rad prišel. Tako je potekal razgovor z Jure- tom na bencinski črpalki. vroCe je na strehi, pa vseeno ... Dostop do drugega dijaka ni bil tako enostaven. Zvedel sem namreč, da dela na strehi Ljudske restavra- cije. Šel sem po stopnicah, se spla- zil po podstrešju ter končno zlezel skozi luknjo na streho. Bilo je straš- no vroče. Med skupino delavcev sem zagledal tudi dijaka MIRKA DO- BERŠKA. Pridno je zamenjaval raz- bito opeko z novo in se ni bal, da . bi padel s precej strme strehe. In kako se piočuti on pri delu? — Dobro, predvsem zato, ker so monstri z nami zelo prijazni in imam zato še več volje do dela. Dela so tu- kaj zelo različna, največkrat pa sem na strehi. Res je na strehi precej vroče, toda vseeno je kar prijetno. Tudi misel, da bom dobil dobro pla- čo, me vzpodbuja pri delu. — Za kaj pa boš porabil plačo? — Saj veš, da skoraj vsakdo dela za to, da si polepša ostali del po- čitnic. Rad pa bi kupil nekaj šport- nih rekvizitov in tudi za šolske reči bo treba nekaj prihraniti. — Dovoliš še eno vprašanje: mi- sliš, da si si poleg denarja pridobil še kaj pri tem delu? ' — Prav gotovo! Največja pridobi- tev jc ta, da sem spoznal delo. Do sedaj sem v počitnicah delal že 9 mesecev in pri tem sem spoznal ko- liko ie vreden dinar. Po mojem mne- nju bi naj vsak dijak vsaj en mesec delal in to ne v pisarni, nmpak ne- kje med delavci, da bi se tudi zama- zal in prepotil. To sta bila le dva, ki razlikujeta glagola počivati in delati. To('a ta- kih je še mnogo. Vsi si želijo eno: denar. Denar je zanje pojem, za ka- terega je vredno žrtvovati prosti čas in prijetno kopanje, saj bodo potem, ko bodo imeli denar, počitnice šc lepše. F. Kramer Malo za šalo tnalo zares. Toda ver- jemite mi, več za šalo. Za poiireic vode v tej hudi vročini na strehi je vredno dvigniti tudi žago. Toda nju- na smejoča obraza nam poi^esta, da ne bo tekla kri. Največji teleskop — oko v nebo, je na Maunt Palamor v Kaliforniji. Zrcalni teleskop Lma premer 5 m in je milijiartkrat močnejši od vida oče- sa. Doseg znaša dve miliijardi svet- lobnih let. V Celju je posebna komisija zbi- rala pomoč ponesrečencem v Ma- karski. Ostarela Lavrencija Zwitar Je na široko razprla omaro in izbra- la obleke za ponesrečence. Izdvojene stvari Je povezala v veliko culo in s svojimi drobnimi koraki zanesla ko- misiji. ^ »Ni bilo mnogo,« pravi skromna Lavrencija. Toda za ponesrečence je pomenilo mnogo. »Veste, vem kaj je siromaštvo in kaj trpljenje. Z deve- timi leti sem izgubila očeta. Boleh- na mati je nas sedem otrok komaj prehranjevala. Kot slovenska dru- žina (Lavrencija je bila rojena 5. av- gusta 1874. leta v Borčah na sloven- skem Koroškem ob Žili), smo bili izpostavljeni pritisku ponemčevanja. Z administrativnim ukrepom smo morali postati nekaj "drugega kot smo bih rojeni.« O sebi nerada govori. Navzlic vi- soki starosti Je njen duh in spomin svež, presenetljivo svež, saj navaja datume in imena, ki jih Je srečala pred mnogimi desetletji. Po očetovi smrti Jo Je sprejela sorodnica, ki jo Je poslala na Dunaj v šolo. Od ta- krat se je začelo njeno nenavadno življenje. S posebnimi priporočili se Je po nekaj letih znašla na nemškem dvoru- Postala Je dvorna dama se- stri nemške cesarice Avguste-Vikto- rije. Princesa Je bila za takratne raz- mere zelo napredna in svobodoljub- na. Nekoč si je omislila, da bi se rada vozila na kolesu, ki Je takrat predstavljal revolucijo v tehniki. Da sc ne bi pregrešila zoper dvorsko etiketo, smo se odpravili inkognito na Angleško. Prekolesarili smo dnev- no tudi po več ur. Spominjam se, da se je neko nedeljo hotela prince- sa kopati. Na Angleškem Je to bilo prepovedano. Paznik, ki Je pazil ko- pališče, rii hotel niti slišati o kakem kopanju. Tudi vest ,da Je ona prin- cesa ni omajala paznikove odločit- ve.« Weimarskem dvoru ni izpremenilo skromne Lavrencije. Po dveh letih so jo poslali na Weimarski dvor. ]^ ako nenavadno je življenje. Ro- jen si, da postaneš človek, da delaš, da si ustvariš potrebna sredstva za življenje, ljubezen, družino in dorn, pa ti neka višja sila to uniči. Ljudje si nenadoma v svoji bolni prepo- tentnosti omislijo, da nisi to, kar v resnici si, temveč nekaj tretjega, tu- jega. Nenavadno življenje devetde- setletne LAVRENCIJE ZWITAR, do- brosrčne in ^skromne avstrijske dr- žavljanke, ki že več kot trideset let Živi v Celju, to potrjuje. Kolikokrat srečamo na ulici člo- veka, ga pozdravimo, pobaramo o vremenu, morda še o zdravju in ko- nec. Ostajamo tujci. Tujci do tre- nutka ,ko se slučajno zopet ne sre- čamo, vendar s to razliko, da se drug pred drugim razgajimo — spo- znamo. 90-letna Lavrencija Zwitar CIOVEK OBRAČA ŽIVLJENJE OBRNE... »Na dvoru je bilo sicer monotono življenje, ki so ga poživljali le obi- ski. Posebna doživetja so bili Jesen- ski lovi, ki se jih Je udeleževala vsa takratna evropska kraljevska elita. Kulturno življenje je bilo v Weimar- Ju dokaj razgibano. Sam Weimar je v nemški kulturni zgodovini nekaj podobnega kot Pariz v francoski. Martina Luthra, ki je na wartbur- škem dvoru, v weimarski vojvodini pisal biblijo. Je v Weimarju živelo svojo biblijo, Je v Weimarju živelo in ustvarjalo več svetovno znanih genijev in ustvarjalcev kot so: Goe- the, Schiller in Liszt. 2e takrat so se v Weimarju prirejale znane gleda- liške predstave in pevski zbori. Po dveh letih je mlada princesa na rokah Lavrencije umrla. Zaradi poštenosti in priljubljenosti Je Lav- rencija dobila pokojnino in se od- pravila v Pariz študirat filozofijo. Po študiju se Je v Trstu poročila s Slovencem. Po prvi svetovni vojni so moža vrgli zaradi narodnosti iz službe. Preselila sta se z otrokom v Celje. »Kljub temu, da sem bila avstrij- ska državljanka, nisem nikoli ho- tela za stalno zapustiti Slovenije. Ljudje so tukaj dobri, med njimi sem se edino počutila kot doma. Edino med okupacijo sem za hip izgubila vero v ljudi. Moja nečaki- nja. Vera Hochmüler Je bila pogoj- no izpuščena iz »Starega piskra«, kjer Je bila zaprta zaradi sodelova- nja z NOB. Ker Je v Celju mrgolelo fašistov, Je pri meni skrila svojo pri- jateljico Slavo Klavoro. Ko sem šla zjutraj na trg, sem srečala ná ploč- niku dve ženski, ki sta mi zapirali pot. Opozorila sem ju, naj se umak- neta. Ker sem govorila slovensko, sta začeli vreščati in klicati policijo. Tekla sem po ulicah ter se skrila v neko klet. Po treh urah skrivanja sem^se v strahu odpravila domov. Vera in Slava sta bile še vedno tam. Takrat sem si šele oddahnila. Po vojni sem nesla odboru tretjega ra- jona nekaj oblek in nogavic kot po- moč ljudem, ki so med bombardira- Prihod mlade princese v Weimar je bil svojevrsten »spektakl« nJem ali v pregnanstvu izgubili vse. Pomislite, tam sem srečala isto žen- sko, ki Je takrat na ulici klicala po- čijo. A tako, sem rekla, sedaj Je slo- venski kruh dober, kajne?« Takšna Je koroška Slovenka Lav- rencija Zwitar. Med razgovori nam je pokazala nešteto hvaležnih pisem, ki so Jih poslale družine iz Guštanja, PrevalJ, Mokronoga, Turjaške gore za darove, ki jih je poslala v času brezposelnosti ali bolezni. Ko Je zve- dela za skopsko katastrofo, je znova na široko razprla vrata omar. Bila je med prvimi, ki so vpisali posojilo in ko je pred nedavnim dobila vr- njeno menico, jo Je zanesla na od- bor upokojencev in jo darovala. Ob vašem visokem Jubileju pa vam v imenu barlcev želimo še mno- go svetlih dni. NOV PODLISTEK! Z DANAŠNJO ŠTEVILKO PRIČENJAMO OBJAVLJATI ŽIVLJENJSKO ZGODBO ENE NAJVEČJIH VOHUNK, SKRIVNOSTNE MADEMOIS- SELLE DOCTEUR, KI JE V PRVI SVETOVNI VOJNI TE- MELJITO ZBEGALA FRAN- COSKO OBVEŠČEVALNO SLUŽBO IN SE Z NENAVAD- NO SPRETNOSTJO REŠEVA- LA IZ MALONE NEREŠLJI- VIH SITUACIJ. Î MADEMOISELLE DOCTEUR VOHUNSKA ZGODBA Njenega pravega imena dolgo niso poznali, malo je bilo ljudi, ki so sploh vedeli, da je na svetu, in še dandanes se okoli nje plete toliko zgodb, da je težko ločiti resnico od izmišljotin. Francozi so ji dali ime ^Mademoiselle docteur«., vzdevek, ki so ga uporabljali vsi zavezniki. Njen konec je pretresljiv, bila pa je tak mojstrski vohun, da jo še danes mnogokdaj posnemajo. Imenovala se je Annemarie Lecsser. Živela je s starši v Berlinu na Tiergartenstrasse. Ko ji je bilo šestnajst let, je spoznala kapetana gardnih huzarjev Karla von Wynankyja. Postala je nje- gova ljubica. Ko je zanosila, jo je oče vrgel iz hiše. Dete se je rodilo mrtvo. Kapetan Wynanky je zapustil vojsko. Pozneje je bil ponovno spre- jet v službo kot kapetan pri nekem železniškem bataljonu. Bil je zelo marljiv in ambiciozen in je upal, da bo prišel v generalni štab. Njegova prijateljica Annemarie je živela v Berlinu brez službe, z denarjem, ki ji ga je dajal Wynaríky. Njegova vohunska kariera se je začela prav- zaprav po naključju. Zašel je v finančne težave, upniki so pritiskali, njegov komandant mu je zagrozil, da ga odpusti, če ne poravna dolgov. Wynanky je odpotoval v Berlin, ker je upal, da mju bo pomagal njegov stari prijatelj, pod- polkovnik v berlinskem generalštabu. Ta ga je res priporočil nekemu visokenni oficirju, là je poznal Wynankyja že od prej. Preko tega oficir- ja je zadolženi kapetan spoznal gospoda J. Mat- thesiusa, lastnika nekakšnega . posredovalnega urada v Bïilowstrasse. V resnici je bila posre- dovalnica nemški obveščevalni urad, gospod Matthesius pa šef obveščevalne službe. Tako je kapetan Wynanky sprejel službo nemškega vohuna, da hi lahfco izplačal svoje upnike in vzdrževal ljubico. Ko je dolgove že plačal in obesil vojaško ka- riero na klin, se je nekega dne sestal v restav- raciji hotela »Adlon« v Berlinu z gospodom Mat- thesiusom. Gospod Matthesius je bil majhen, suh in ne- navadno eleganten, nosil je goste, dolge zalisce, izpod njegovega nagubanega čela so sijale ne- mirne oči. Vse na tem človeku je bilo nekako koščeno in trdo. «Gre za naslednje,« je začel Matthesius gro- bo, brez uvoda, »danes je sreda, odpotovali bo- ste z vlakom v Pariz, kjer boste poiskali firmo Meunier et Co. Tu imate naslov ,ki se ga boste naučili na pamet. Firma je šele na začetku, ni- ma, uslužbencev, mora štediti. Šef si prizadeva, da bi uspel s krogličnimi ležaji za avtomobile in ž gumami in je z našo firmo v poslovnih od- nosih. Te dni je prišel k njim neki človek z na- črti za avtomatsice poljske topove. Ti topovi so izdelani kot revolverji in lahko, po zatrdilih avtorja, nenavadno hitro izstreljujejo naboje. Vi ste vojak in se na to razumete. Načrti sta- nejo 5.000 mark. To vsoto boste ponesli s sabo v gotovim. Ce so načrti po vašem mišljenju dobri, jih kupite, toda pazite in se prepričajte, če jih je odobrila francoska vojska in če jih morda že proizvaja. Ne boste mi ne telegrafi- rali, ne pisali, ampak se vrnite, ko boste opravili svoj posel v Berlin in me pokličite po telefonu. Potem se bova že kje sestala. Veliko sreče, go- spod kapetan, in želim, da sem vas fbslednjič ogovoril s tem naslovom. Tu je ček za vaše iz- datke. Na svidenje!« V Parizu se je Wynanky vzpel po strmih stop- nicah do lastnika firme Meunier et Co., ki je bil nenavadno molčec\komaj da je zinil kakšno besedo, že istega večera pa je kapetana Wynan- kyja popeljal v neko majhno kavarno in gapred- stavil človeku, ki je bil nekoliko kuštrav in zelo neprijetne zunanjosti. Ta je izjavil, da mu je po- govorov z Meuner et Co. do vrha glave in če se ne odločijo v 24 urah, bo prodal načrte druge- mu. Kapetan se je lotil posla, se poslovil od gospoda Pissarda, lastnika firme Meuner et Co., kuštravca pa poi>abil s sabo v svojo hotelsko sobo. št. 32 — 14. avgusta 1Ш\ CELJSKI TEDNIK Stras 11 v OSRČJU GORA Našel sem jih v ranem popoldne- vu pri malici. Domovanje so si ure- dili v lepih prostorih nove šole v Solčavi. Sprejeli so me z radostjo in prešernim smehom, ki je ob vzno- žju v soncu opranih gora imel svoj- stven zven. Bil je tako topel in spro- ščen. Povabili so me na »ostanke« ko- sila: ričet, po katerem so na gosto tacale svinjske krače. Teknilo mi je, še fKJsebej zato, ker sem se nedolgo zatem pehal z njimi za žogo ob mre- ži. Vsega oznojenega (otroci so paČ gibkejši in vztrajnejši) me je po- klicala mamica kolonije ELIZABE- TA MAJCEN ali kar »naša mama« kot jo kliče s prav pobožno nadah- njenostjo 58 otrok. »Zdelo se mi je, da vam bo kavica prijala!« in že sva obdana od njenih zvestih malčkov srebala »turško« in zajadrala v pogovor o mladosti in mladostnem občutju. »Naša mama« jih ima že 66, a jih ne kaže. Kot de- kle si spodreca krilo, žametno pobo- ža najbližnjega dečka in z iskrečimi očmi pomežikne: »Velika družina smo in lepo se imamo. Prav, da ste prišli, naj tudi starši zvedo, kako gre otrokom.« Torej, čas je, da jih ptredstavimo. šoloobA^ezni otroci iz celjske občine letujejo v planinskem raju — v Sol- čavi. Pri izbiri so imeli srečno roko: večina otrok je bila potrebna spre- membe (iz zdravstvenih in socialnih razlogov). Lička so jim porjavela in dobila nekaj svežine in sproščenosti. Vsak drug dan jo mahnejo peš na izlete. Igla jim je na doseg roke, celo na Korošico so šli (seve odpor- nejši). Olševa, Logarska dolina. Ra- duha, Okrešelj — vsak drugi dan ču- dovita sprememba, nepozabni raz- gledi, težki, zeleni gozdovi in sive skale, ki se pno v nebo. In kristalno modra Savinja, ki liže osamljene skale, se zvrtinči v zelenih tolmunih in vpija sonce. Tu je zdravje doma in otroci se ga bodo naužiii. In ko sem povpra- šal: »Ali bi raje bili ta hip na mor- ju?« so me ne le otroci, temveč tudi vodiči radostno zavrnili: »Kaj še, tukaj je lepše!« In kdo bi verjel; ta kolonija je resnično mlada. Med štirimi vodiči MARIJO KRANJC, LENKO MAZEJ in J02IC0 PRAZ- NIK (vse tri so dijakinje celjskega učiteljišča) prednjači po letih MI- RAN BRATUSEK, ki je ravno letos položil zrelostni izpit na celjski gim- naziji, še mlajši pa je ekonom kolo- nije LENKA GRM, gimnazijka. Med zvonkim smehom nam je zaupala, da so težave z nabavo zelenjave in včasih tudi kruha, kajti vezani so na avtobus, ki jim lo pripelje iz Mozir- ja ali Ljubnega. »Enkrat se nam je zgodilo, da smo ostali brez kruha!« je dejala, »pa je naša mama rešila problem tako, da je skuhala slastne žgance!« Razkazali so mi sobe. Šolski raz- redi so postali prijetne spalnice, či- ste in prostorne. Tu sem srečal še mladega »zdravnika« kolonije MAR- TO MUHA — dijakinjo šole za zdrav- stvene delavce v Celju. »K sreči ni- mamo težjih primerov. Težave so z žulji in glavobolom. V težjih prime- rih pa bi morali' klicati zdravnika iz Ljubnega,« mi je resno zagotovila, ko sem povprašal o zdravstvenem počutju otrok. Radost, smeh, prešerna razigra- nost in resnoba ter odgovornost — vse je nekako pomešano v pravilnih razmerjih in najraje bi sam bil o- trok, ki bi užival skrb teh mladih vzgojiteljev. Ko jih takole opazuješ, vidiš, da bodo jutri z vso resnostjo zavzemali mesta v svojem poklicu in če bi po njih sodil mladino, ki prihaja na prag carstva življenja, bi dejal, da ga ni mesta, ki jim ga ne bi zaupali. In otroci. Zadovoljni so, res sreč- ni. To je druga izmena. V prvi jih je letovalo 40, v tretji, ki pa bo še uži- vala avgustovsko sonce '^red samim vhodom v Logarsko dolino, pa jih bo okrog 60. ^ Vsekakor je to letovanje najlepša pohvala požrtvovalnemu delu dru- štva prijateljev mladine v celjski ob- čini. Somrak se je plaziV po meliščih in škrlatna Raduha je vse bolj toni- la v temo, ki jo je napolnjevalo žu- borenje Savinje. Še topel stisk rok, zvonek smeh in razšli smo se kot dobri prijatelji, ki si imajo dosti povedati. Jože Klančnik UTRINKI z LETOVANJA SEVNIŠKIH PIONIRJEV V ROVINJU Celjski okraj ima v Rovinju lepo pionirsko letovišče, v katerem je la- hko v vsaki izmeni 150 otrok. V tret- ji izmeni od 14. do 28. julija smo prišli na vrsto tudi sevniški pionirji in pionirke. 56 nas je bilo iz vseh razredov osnovnih šol Sevnice, Kr- melja, Šentjanža, Kala, Tržišča in Tevč. Ker so prišli tudi pionirji iz Krškega, smo se znašli v Rovinju pionirji, ki smo se prvič videli. Na- šemu taboru smo dali ime »Bohor«, življenje v njem pa je potekalo po ustaljenem dnevnem redu. Štirinajst lepih dni sonca in ko- panja nam je ustrojilo kožo in mno- gi neplavalci so se seznanili s teh- niko plavanja. Tokrat sem bila prvikrat v kolo- niji. Najbolj si bom zapomnila skup- no proslavo 22. julija, na kateri so sodelovali vsi mladinci iz vseh cam- pov. Radi smo šli v kolonijo in radi smo se tudi vrnili, čeprav se je mar- sikomu ob slovesu zalesketala solza v očeh. Marsikdo je sklenil nova prijateljstva, katera bomo nadalje- vali z dopisovanjem in medsebojni- mi obiski. Sklenili smo, da se drugo leto zopet vidimo. Jelka Drobne Počitniški KA LEI DO SKOP VIHAR POD BIOKOVIM FERIALNO POLETJE JE DOSE- GLO SVOJ VRH. PO VSEJ JUGO- SLAVIJI POTUJE Ш LETUJE NA TISOČE FERIALCEV. PAROLA FE- RIALCEV »SPOZNAVAJ DOMOVI- NO IN ŠE BOLJ JO BOŠ LJUBIL!« JE VSAKDANJA RESNICA. Počitniško mesto v Makarski — sestavljajo ga šotori in vikend hiši- ce ter 80Ò prebivalcev — ferialcev — je eno največjih počitniških letovišč pri nas. Razen kruha, vode, postelje in sonca je v mestu mogoče najti tudi obilo zabave in razvedrila. Sre- di borovega gozda, kakšna 2 kilo- metra iz Makarske, se začne dan ne- kako ob 7 uri zjutraj. Lastna »tele- vizijska postaja« nosicrbi, da se tudi najbolj vztrajni spaici zbudijo. Naj- prej je slišati glas napovedovalca: »Tu radiotelevizija Goran - Savinja na dolgih valovih 800 metrov izpod Biokova, srednjih 300 metrov iznad plaže in ultrakratkih 30 metrov iz- pod kuhinje. Dragi ferialci, drage fe- rialke, dobro jutro!« Zatem se začne pester spored zabavnih in narodnih melodij, prepleten z raznimi obve- stili in nasveti, kako se je treba, sončiti, kako se je moč izogniti ne- prijetnim bodicam morskih ježev itd. Po 9 uri, ko je končan zajtrk, se začne masovno preseljevanje fe- rialcev na plaže in plažice. Izbira je res bogata; na razpolago je skoraj 8 kilometrov peščene obale, obrob- ljene z zelenim borovim gozdom. Mladi ljudje, ki so doslej študirali v Beogradu, delali v celjski tovarni emajlirane posode ali guliH šolske klopi kje v Makedoniji, se kaj hitro sporazumejo. K temu pripomore tu- di ferialno pravilo — vikanje prepo- vedano. Dopoldne mine v kopanju in sončenju. Za tiste, ki so bolj športni tipi, je ležanje najbolj bu- tast položaj, v katerem se lahko znajde človek, in zato vse dopoldne igrajo žogo, veslajo, namakajo trn- ke in igrajo karte. Tudi to zadnje je namreč šport, saj ni tako eno- stavno metati podobice na žgočem soncu. Popoldan je spet rezerviran za ko- panje ali za šport. Tokrat na olim- pijskem stadionu. Na betonski plo- ščadi sredi letovišča je mogoče igra- ti košarko, odbojko, nogomet ali na- mizni tenis. Najbolj vroče je pri no- gometu. Ta šport je pač naša nacio- nalna strast! Slišati je tudi vehko vpitja. Kot po navadi, navijači naj- raje zmerjajo sodnika. Ferialci se še najmanj spoznajo na košarko. Bili smo priča tegale dogodka. Ko je na košarkarski tekmi ekipa Beograjča- nov dosegla koš, je eden gledalcev na ves glas zavpil: »Goool!« Sosed ga je hitro popravil: »Zdi se mi, ko- lega, da se ti kaj slabo spoznaš na tole odbojko!« Ob večerih je dovoljeno gledati te- levizijo (pravo!), igrati karte, ple- sati, poslušati oddaje o jugoslovan- skih pesnikih,, dovoljeno pa je tudi spati. Vendar so taki, ki se odločijo za zadnjo varianto, bolj redki. Veči- na zna ceniti hišni red, ki dovoljuje ferialcem, da do enajste ure zvečer ostanejo budni. Med večernimi pri- reditvami je mogoče tudi pokazati svoje pevsko znanje, precej navdu- šenih gledalcev ima oddaja »Dve sol- zi v levem očesu«, največ pa oddaja, ki je na programu dan nred odho- dom: »Vihar pod Biokovim«. Ta ve- čer je v letovišču res pravi vihar. Slovo je kar težko, toda nič hudega, v letovišču bo tudi drugo leto dovolj sonca, kruha, vode in — ljubezni. -kap IZ DOMAČEGA PLANINSKEGA VODICA V LUČE PO OVINKIH Pod černivcem v Smrečju (gostišče, avtomobilska izlet- na točka) stopimo z avtobusa Celje—Gornji grad—Ljubljana in sledimo markaciji P. D. Domžale v desno navkreber. Po dobrih dveh urah. zložne hoje preko Gojške planine, bolj strme, pa mimo Kisovca (Koča PD Črnuče, 1447 m) do- spemo na Malo planino pred »jarško kočo« (Počitniški dom Induplati Jarše, 1530 m), še če- trt ure navkreber pa na Veliko planino pred »domžalsko ko- čo« (Dom PD Domžale, 1560 metrov). V tem planinskem raju si je postavila svoje počitniške strehe še vrsta drugih delov- nih kolektivov s kranjske stra- ni. Pa tudi sicer ni skrbi, kam bi se pred neurjem zatekli ali kje bi prespali: skromnemu planincu je po vsej planini na voljo preko 200 gostoljubnih pastirskih stanov, da ne šteje- mo še novega vikend naselja v bližini žičnice iz doline Kam- niške Bistrice. Žičnica za jav- nost še ne obratuje. Velika planina je obsežen smuški svet in izhodišče za nadaljnje izlete, med njimi za turo na Korošico. Z Velike planine se vrnemo mimo »jarške koče« čez Ooj- ško planino, levo od odcepi^^ča za Črno (1,5 ure) in nekaj niž- je od odcepišča za Mar janje njive (vodnjak) in že smo v zavetju listnatega ¡;o:.da. Po pičlih dveh urah spusta smo pri sv. Antonu, v partizan- skem Podvolovljeku, kakor se imenuje gornja dolina Lučni- ce. Še enkrat toliko po cesti ob bistri Lučnici (rezervat za potočno postrv in lipana), pa smo v Lučah — če nas na ovinku ne zadrži brezimno go- stišče PD Celje (krstimo ga kar za gostišče »Lučnica«). Izlet je izvedljiv v enem dnevu; toda prebiti na tej poti dva dni, pomeni več kot dva- krat toliko turistično-planim skega užitka. G. G. TONE VRABL: Brnski vtisi Poslednji bronasti žarki so nemir- no božali brnske hiše, velike nasade v parku in ljudi. Nebo je bilo rdeče kot da bi ga polil z mallnovcem. Na majhni vzpetini Brna se bohoti grad Stemberk, okoli katerega se — kot otroci okoli materinega krila — raz- vija staro mesto Brno. Moderno je bilo okrog leta 1920. Stavbe so veli- ke, masivne, bre? izrazito opredelje- nega sloga. Razstavnih oken je malo, ulice so precej monotone in dolgo- časne. Ritem in ton dajejo mestu, le tramvaji, moderne »Škode« in s su- per moderno obliko izdelane Lam- brette ... Razmajani tramvaji ropo- čejo po skrivljenih tračnicah svojo nemirno pesem. Vozijo brez sprevod- nika. Potnik vrže 30 halešev v nabi- ralnik, si odtrga iz bloka vozovnico in se pomakne naprej po lesenem trupu starega, dobrega tramvaja ... Ljudje so mirni skromni in izred- no prijazni. Radi se pogovarjajo o svojih uspehih o domu, o drugih de- želah. Le redko opaziš smeh na licu kakega meščana: ljudje so zaskrblje- ni. Sprehod po cestah je prost. Hodiš lahko brez skrbi, kot da bi se spreha- jal po prostrani livadi. Modemih stražarjev prometa — semaforjev — Cehi še skoraj ne poznajo in tudi že- brasti prehodi za pešce si šele utirajo pot. Eden najzanimivejših muzejev na Češkem je Muzej jezuitov. V podzemlje posušenih trupel — ki so glavna značilnost tega muzeja — nas je popeljala stara ženica kre- dasto belega obraza v črni obleki. Muzejski prostori se nahajajo v mi- sterioznem podzemlju cerkve jezu- itov, obdani z mrtvaško mistiko in tetnačnostjo. V šestih prostorih je »razstavljenih« okoli štirideset tru- pel, starih 200 do 300 let, ki niso bila nikoli balzamirana. Kljub veliki sta- rosti se na teh truplih še zelo dobro vidi ohranjena koža (črne barve je že zdaj) in obleka (meniške kute). Na stropu visi lestenec iz samih člove- ških kosti, na sten! pa se bohotije glave umrlih menihov, cerkvenih ve- ljakov, grofov in njihovih ljubic ... V prvi sobi leži v velikanski krsti baron Trenk, ki je bil ljubimec Mari- je Terezije in je umrl v ječi na gra- du Štemberk v starosti 87 !et. Eden njegovih bratov je pokopan pri nas na sevniškem gradu, drugi pa je umrl v Parizu. Nad trupli menihov je v steno vklesan znamenit latinski pregovor: »To, kar ste vi, smo bili mi; to, kar smo mi, boste tudi vi!« Največja in najlepša znamenitost Brna je »Cerkev sv. Cirila in Meto- da«. Cerkev je mogočna stavba, sezida- na v najčistejšem baročnem slogu. Notranjost ni opremljena s freskami: na stenah se nahajajo (poleg raznih pobožnih podob) še zanimive moder- ne plastike, vlite v bron, ki ponazar- jajo Jezusovo križevo pot. V slehernem češkem gostinskem lokalu se bleščijo na i^izah pollitrski kozarci s pivom. Ljudje spijejo o- ffromno piva: najvnetejši in najbolj žejni tudi po 26 vrčkov v enem ve- čeru. Sicer pa moraš piti pivo: ko iz- piješ en vrček, že stoji za teboj na- takar s pladnjem polnih vrčkov piva in prazen vrček takoj zamenja s pol- nim. Hkrati položi poleg tebe še list papirja, na katerega vsakokrat za- znamuje, koliko vrčkov si že izpil. Ta verižna reakcija gre tako dolgOj dokler pri polnem vrčku ne porav- naš računa. Krčme zaprejo že ob pol deseti uri zvečer in tako ni mogoče dobiti več alkohola. Zakaj? Preprosto zato, ker v kavarnah pivo ne točijo, vino in ostale alkoholne pijače pa so silno drage in ti tako preostanejo le še so- kovi. Brno ob enaindvajseti uri »umre«. Redke luči neenakomerno stegujejo svoje roke po bledikastem asfaltu in parajo temo na dvoje. Veter se pre- ganja okoli oglov in po kfOšnjah dre. ves ter uspava mesto, ki se ob prvih žarkih — znanilcih jutra — zapet prebudi. Stran 12 CELJSKI TEDNIK Št. 32 — 14. avgusta 1964 PRIKAZEN IZ GLOBIN Lepa in sončna je bila ti- sta nedelja 10. avgusta 1628. leta v Stockholmu na dalj- nem Švedskem. Desetti.soč- glave množice so se valile proti pristanišču. Prostora že zdavnaj ni bilo več ne v pristanišču ne v bližnjih uli- cah. Obetala se je predstava, kakršne Stockholm še ni vi- del. To stoletje je bilo za šved- sko težko bolj kot katerokoli drugo: stalne vojne z Nemci in Poljaki, nekoliko prej z Danci in še prej z Norveža- ni, kasneje pa z vzhodnimi narodi, so povzročile trplje- nje švedskemu narodu. Po desetletjih stalnih vonj so si ljudje želeli samo še eno: m i r. Kako so spoštovali to besedo; skorajda je niso več poznali, le čutili so, da po- meni nekaj neznansko lepe- ga. Zato so pozdravili vsako- gar, ki bi jim prinesel mir. A mir so si lahko priborili le sami. Tega dne so nestrpno pričakovali doslej največjo in najlepšo bojno ladjo, kar jih je kdajkoli imela švedska kraljeva mornarica. Pričako- vali so ladjo, ki je zaradi svoje moči in sijaja ter nad, ki so jih vanjo polagale mno- žice, dobila ime kraljeve dru- žine — VASA. Sonce se je že nagibalo v zaton, ko se je izza otoka prikazala ladja: velika, s snežno belimi jadri, okraše- na s svetlikajočimi se pozla- čenimi levjimi glavami in strah vzbujajočimi topovi. Že sama ladja je vzbujala strah ... Ljudstvo je oneme- lo od lepote, a ne za dolgo: kmalu je pričelo vzklikati in vpiti vse vprek. Po ceremoni- alu, katerega se je udeležil sam kralj, je ladja počasi od- plula, a ljudstvo je še vedno negibno stalo in gledalo za njo ... Veter je počasi pihal in hladil od sonca in veselja razgrete ljudi. A postajal je vse močnejši... Niti miljo še ni bila odda- ljena od pristanišča na oto- ku Beckholmen, ko je ladjo pričelo nevarno nagibati. Va- lovi so postajali vse močnej- ši in ladje iz spremstva so se morale vrniti v zavetje pristana. Močan sunek vetra je mahoma zazibal ladjo, da se je nagnila in ogromen val vode jo je prekril: zajela je vodo... Ni se več zravnala. Nenadoma je nastala pani- ka. Poleg 133 mornarjev je bilo na ladji še preko dvesto žena z otroki in 300 vojakov. Ladja je zajela vodo: bila je pretežka, da bi se zravnala. Komandant topništvo je si- cer čutil nevarnost in je ve- del, da lahko le razbremeni- tev reši ladjo. Ukazal je zme- tati v morje vseh 64 težkih topov, vendar je že bilo pre- pozno. Ladja se je mahoma potopila in potegnila s seboj v morske globine veiino pot- nikov: le 50 se jih je utegni- lo rešiti. Prva vožnja ponosa .šved- ske mornarice — ladje VA- SA — se je nesrečno konča- la. Nesrečno za posadko, ne- srečno za ves švedski narod. Njegova usoda je ostala ne- gotova še nekaj desetletij. Ladjo so kasneje skušali dvigniti, vendar jim to vse do leta 1956 ni uspelo. Tega leta pa so pričeli z dviga- njem in končali delo šele po petih letih, nakar so pričeli z restavracijo in konservaci- jo ladje. Danes je v Stock- holmu pod parkom Skansen muzej »Vasa«, kamor zanese noga slehernega turista, ki obišče Stockholm. S kratkih filmov o švedski zgodovini ti najprej vzbudijo predstave o obdobju ladje VASA, nato pa si pod tem vtiSom ladjo lah- ko še ogledaš. Pred žgočim poletnim soncem in zimskim mrazom jo ščiti aluminijasti oklep, znotraj katerega se v pari, ki povzroča stalen pro- cent vlage v ozračju, »kopa- ta« ladja Vasa in obiskova- lec. J. Terček DAN INNOC v nekem mondenem salo- nu je neka lepa gospa vpra- šala znanega književnika, svojega gosta pri večerji: — Prosim vas, hi mi lahko povedali, kakšna je razlika med prijateljstvom in lju- beznijo? Prsatelj je, ne da bi okle- val, odvrnil: — Dan in noč, gospa. ffllROST VLAKOV NEKOČ Dandanes so železniške proge visoko razvitih držav krep- ko opozorilo slehernemu pešcu ali lastniku raznovrstnih vo- zil. Cim vidiš progo, pomeni: Pazi, kajti vlak, ki drvi, ne more paziti in voditi računa o cest nih prehodih...« V začetkih »puhajoče pošasti« pa je bilo drugače. Vlako- vodja je bil odgovoren za vse, predvsem za varnost peščev na prehodih. Zanimiv je nek odstavek iz železniških analov o primeru v Hamburgu, Na éñi izmed prog, ki v samem mestu križa preko dvajset ulic, je pred vlakom tekel že- lezniški uslužbenec z zastavico v rokah in kričal: »Pazite, vlak prihaja!« Pri tem ni težko, da si zaraisUnio, kakšna je bila hitrost. KDAJ SO IZUMILI RADIRKO Evropa je gumo spoznala šele z odkritjem Amerike. Iz- koriščati pa so jo začeli šele z nastopom industrije. Prvi proizvod iz gume je bila ra- dirka. Sporno pa je, kdo jo je izumil. Dandanes ni nobena skriv- nost več, kako pridobivamo gumo. Vsi vedo za tropska drevesa, ki izločajo kaučuk, od katerega s predelavo do- bimo gumo. Angleži trdijo, da jo je iz- našel njihov kemik Prist. Drugi narodi pa dajejo ta primat Magelanu, vnuku slavnega pomorskega popot- nika. Tudi v letnicah je na- vzkrižje. Angleži trdijo, da je bilo to 1770. leta, ostaH pa datirajo iznajdbo radirke 1772.leta. Prvo tovarno za izdelavo radirke so zgradili v Milanu koncem prejšnjega stoletja. Dandanes samo v Italiji pro- izvajajo okrog 15 milijonov komadov radirk in ni težko, da nam samo ta podatek zgovorno priča, koliko ra- dirk potrebujemo letno na celem svetu. AFORIZMI Eni oitajo kapital, drugi si ga ustvarjajo. -0- Palica ima dva konca. Če te kdo z njo tepe, je vseeno, za kateri konec drži. -0- Ne kritiziraj! Eni so glu- hi, drugi bi te lahko slišali. LEPOTICE IZ VZHODA Dekleti, kakršni sta na tej sliki, živijo tako v severnem kot v južnem Vietnamu. V obeh deželah je isti narod, ki pa ga ločujejo interesi veUkih sil. V zadnjem času krvavijo ljudje tako na tej, kot na oni strani meje. Na jugu divja vojna osvobodil- nih sil proti proameriškemu režimu, na severu padajo ne- dolžne žrtve pod bombami ameriških letal. Kako dolgo bodo še ljudje plačevali visoko ceno za tuje interese? iz albuma svetovnega popotnika SAMOMOR MRODA A^nui živijo na Hokaju, najsevernejšem japonskem otoku. Pred prihodom Japoncev so živeli na vseh otokih Japonske, kar kaže tudi marsikatero zemlje- pisno inie. Ko so prišli novi naseljenci, verjetno z otokov Ti- hega oceana in z bližnje Koreje, so potisnili prejšnje prebivalce proti severu, v hladnejše kraje. Tako so dospeli na Hokajo in daljne Kurilske otoke, kjer po- kriva zemljo več kot pol leta sneg. V svoji izolaciji Ajmii dolgo časa niso razvili lastne kulture. Novi naseljenci pa so se medtem spo- jili v japonski narod ter so na osnovi elementov, ki so jih prevzeli od Kitajcev, ustvarili svojo lastno kulturo. Japonske slike iz 17. stoletja prikazujejo Ajnuie oblečene v živalske kože; a še v začetku našega sto- letja je mnogo družin živelo v jamah in zemljankah. Čas pa je vseeno opravil svoje. Ajnui so sprejeli od Japoncev »kimono«, in ga na svojevrsten način okrasili. Ravno tako so spremenili hiše, način obde- lave zemlje in še mnoge druge kulturne elemente. Po veri so ti belci še nepojasnjenega porekla ani- misti. Vse kar jih okroža: kamenje, reke, sneg, dre- vesa ..vse ima dušo. Najbolj spoštujejo medveda, kot predstavnika boga planin, če jim uspe, da ulovijo mladiča, ga žene hranijo na svojih prsih. Potem ga drže v kletki kot »spoštovanega gosta« še dve leti ter ga nazadnje z velikimi ceremonijami ubijejo, da bi osvobodili boga planin medvedjega telesa. Seveda pa pri tem medvedovo meso s slastjo pojedo. Za Ajnuie je značilno, da so porasli z brado, žene pa so si do nedavnega tetovirale na ustnice z modro barvo nekakšne brke. Ajnui so na svojevrsten način okrasili »kimono« Mladina odhaja danes v šole, kjer se uči v japon- ščini, tako da sploh ne govori več v jeziku svojih oče- tov. Največja želja staršev je, da se njihovi otroci po- ročijo z Japonci in pozabijo na svoje poreklo. Ajnui ne žele več biti Ajnui, pač pa se hočejo stopiti z veli- kim japonskim narodom. Tako smo priče kolektivne- mu samomoru prastarega naroda. Njihove stare pesmi so mi znali zapeti, da sem jih posnel na magnetofon, le še starci z več kot sedmimi križi na ramenih. Tibor Sekelj (Resnična zgodba iz lovskega\ turizma) KITA TUJEGA PERJA (Nadaljevanje s 2. strani) V dolini smo postajali sla- be volje. Po 15 dneh ostati brez srnjaka je bila slaba legitimacija za družino. Tudi v dolinj srnjaki niso padali. Kaj sedaj? Petnajsti dan je Anza pri- peljal Herr Nagelf esta Fra- neku na obračun. Nič ne bo, še ne grem domov, je dejal Herr Nagelfest. Brzojavil bom še za 7 dni dopusta v Nemčijo, in res sta s Frane- kom kar iz Podvojneka po- slala telegram in tako je Herr Nagelfest lovil naprej. Anzata je v spremstvu zo- pet zamenjal Funtjek in zo- pet sta se vračala s težko na- loženima nahrbtnikoma. S Franekom pa sva raču- nala: že res, da vse takse in usluge znesejo več sto mark — kar čedna vsota je že bila, vendar pa trofeje, ki bi fi- nančno največ navrgla — ni. Tiste dni je prišel k nam nov gost, Herr Schaft. Ta je želel samo kapitalnega srnja- ka, ki mu je namenil tri dni. Naslednje jutro ga je vo- / dil Milan, zvečer pa je bila vrsta na meni. Sam pri sebi sem premišljeval. Enemu 14 dni ni zadosti, ta bi ga pa rad kar v treh dneh. Veste, samo res kakšna do- bra trofeja pride v poštev, drugega ne streljam. Takšna, kot je bila zadnjič v »Lovcu« objavljena na prvi strani, bi se mi prav prilegla. Tudi sam sem si potihoma mislil. Za dve leti bi nam zvrhano napolnila družinsko blagajno, če bi le bila kak- šna za 100 točk pa bo tudi prav. f Ta dan je kazalo že v za- četku precej drugače, kakor prejšnje dni. Komaj sva do- bro vstopila v Žlebinjek, že sem mu pokazal srnjaka. Kar pripraven jc za odstrel, streljajte, sem mu dejal. Ravno pa, ko se je Herr Schaft odločeval, je potegnil kratek piš. Srnjak je dobil gosta v nos in izginil. Še šti- ri kose srnjadi sva naštela v Žlebinjeku, predno se je začelo mračiti. Za odstrel ni bilo nič primernega. Ugotavljal sem, da je Herr Schaft živo nasprotje Herr Nagelfesta. Bil je hiter, okre- ten z dobrimi refleksi, pa tu- di tiho je znal stopiti. Še kakšnih četrt ure ima- va časa, če hitro stopiva sko- zi gozd, bo še toliko svetlo, da bova lahko pregledala Skojčeve travnike. Pot je curkoma lil z naju, predno sva imela še par ko- rakov do planega. Tokrat pa previdno, nad- vse previdno. To je eno naj- boljših pasišč za srnjad, še minuto, dve, da^ se umiriva, potem pa sem prijel Herr Schafta za hlače in ga centi- meter za centimetrom poča- si vlekel za sabo do roba. Skozi luknjo v grmovju sem že videl гјгшо liso. Le počasi naprej. Ko se je vejevje nekoliko bolj raz- maknilo, sem videl, da je srna. še par korakov in še pre- vidneje, mogoče se kje le pa- se tudi srnjak? Takrat pa se je iz vejevja počasi pokazala druga lisa. Srnjak! Lep, visok in močan, le odkod je vzel tako visoko rogovje? Nisem še pošteno utegnil z roko dati znak za strel, ko sem že čul zvenk varovalke, moje rame se je za trenutek dotaknila gostova cev in že je zagrmelo. »Dobil je,« sem še čul in že je zletel Herr Schaft na travnik. Ker nisem videl srnjaka odskočiti ne na levo ne na desno, sem sklepal, da bo la- hko samo v gostem grmovju, ki se je kot velika krpa na- hajalo ob robu deteljišča. Mrak je bil že tu in ni bilo več dosti časa. Postavil sem gosta na spodnji kraj grmov- ja in mu še zabičal, da stre- lja le v primeru, ko bo res videl, da je srnjak in ko bo od grmovja že nekoliko od- daljen. Situacija bi se lahko usodno končala, če bi me v grmovju zamenjal s srnja- kom, sam pa sem se poteg- nil v grmovje, obraslo z vi- soko travo in robidovjem. Že po nekaj korakih rrti je zmanjkalo tal, telebnil sem v majhno in globoko jamo, da mi je puško kar vrglo iz rok. Ko sem. se iz jame rešil in segel no puški, se je sr- njak počasi potegnil mimo mene in na zgornjem koncu zapustil grmovje. Takrat pa jc drugič zagrmelo in srnjak se je sesedel. (Konec sledi) NENAVADNA TRANSKRIPCIJA Ko je angleška kraljica Elizabeta obiskala Pariz, je bil med množico ljudi tudi neki človek, ki je mahal z velikim transparentom, na katerem je namesto »God Save the Queen« (naj bog čuva kraljico) pisalo »God Shave the Queen« (naj bog obrije kraljico).