pr^ p \ Prvi slovenski dnevnik v Zjedinjcnih državah. Izhaja vsak dan izvzemši nedelj in praznikov. Glas Naroda List Slovenskih delavcev v c^meriki The first Slovemc Daily žn the United States. Issued every day* except I j Sundays and Holiday*. ft - HBUEFO* PISARNE: 1279 RECTOR. Entered ss Second-Class Hatter, September, 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congres of March 3, 1879. TELEFON PISARNE: 1279 RECTOR NO. 133. — ŠTEV. 133. NEW YORK, SATURDAY, JUNE 6, 1908. — V SOBOTO, 6. ROŽNIKA, 1908. VOLUME XVT — LETNIK XVL SI50 nagrade za najboljši članek. republikanski odboe kongresa razpisuje nagrado za kratek in dober političen ČLANEK;^ Republikanski odbor zvezinega kongresa razpisuje tem potom nagrado ▼ zneska $150 za najboljši članek, ki O« bode obsegal več, nego 1000 besed in čegar vsebina ee mora baviti z vprašanjem: CEMU MORA BITI REPUBLIKANSKA STRANKA VSPEŠNA V MESECU NOVEMBRUt Tekmovanja pri tem se zamore udeležiti vsakdo. Pri presojevanju in cenitvi pripo-alanih člankov se bode gledalo ne le na štilizacijo, argumente in dejstva, temveč tudi na prepričevalno silo vsebine. Pri tem je treba uvaževati, da se bode pri prihodnjih volitvah volilo tako člane kongresa, kakor tudi predsednika in podpredsednika. Rokopisi se ne vračajo in ostanejo lasi odbora. Najboljši članek bode objavljen po vseh večjih časopisih Zjed. 'držav in ee izda tudi v posebnih pamfletih. Pisatelj najboljšega članka dobi na-grado v obliki denarne nakaznice krog 15. avgusta. Rokopisi se morajo vposlati do 15. julija in sicer jih je nasloviti: Literary Bureau. Republican Congressional Committee, Metropolitan Bank Building, Washington, D. C. Premajhne plače vzrok samomorov. NEWTOR&KI BANKIRJI SO SPOZNALI, DA PLAČUJEJO ODGOVORNIM KLERKOM PREMAJHNE PLAČE. Klerki, -kozi kterih roke je sel skoro ves promet, so imeli le neznatne plače. SAMOMORI. Vsled samomora plačilnega klerka Charles Muira, o kterem smo včeraj poročali", je prišlo na dan, da newyor-ški bankirji plačujejo svojim kler-kom jako majnc plače. Kakor smo poročali, je bil Muir dvajset let v službi pri banki in imel na leto samo 1500 dolarjev, dasi je bel skozi njegove roke ves promet. Dognali so, da je mož pričel jemati bančni denar šele tedaj, ko se mu je rodil prvi otrok, da bi svojo družino pošteno preživel. Tedaj ni mogel plačati računa zdravniku; ker je imel prosto pot do bančnega denarja, je vzel kar iz blagajne. Vsled Mnirovega samonx»ra se je včeraj vršilo zborovanje newyorekih bankar-jev, in mnogi so priznali, da zares slabo plačujejo svoje ljudi. Neki bankir je izjavil, da je s službo plačilnega klerks. zvezana največja odgovornost, vendar dobiva tak klerk marsikdaj samo 1200 letnih dolarjev, dočim vle- £> direktorji banke po 25,000 do ,000 dolarjev na leto. Več bankir-fjev je nadalje izjavilo, da Muirov samomor naj prebudi direktorje bank, 4a bolje^plačujejo ljudi, ki imajo vso odgovornost nad bančnim denarjem. C« se jim plača 5000 na leto, dejal je odličen finančnik, je skoro Se i, če pomislimo, kolika je od-teh ljudjj, kterim jaupajo te ves svoj denar. Corn Exchange banka, ni hotel povedati, koliko j« poneveril. Priznal je samo, da > Muir kol plsžiini klerk dobival sa-ok) 1600 dolarjev letne plate. Da mora moi svojo druMno previjati, to nI vzrok, da mora krasti, rekel jo Zvezina vlada proti anarhistom. GENERALNI POŠTAR PREDLAGA POVSEM NOVE ZAKONE ZA ANARHISTIČNO ČASOPISJE V AME-R I K L Zajedno s članki v časopisih, ki so pisani v inozemskem jeziku, bo morala biti angleška prestava. VAŽNE ODREDBE. Washington, 5. junija. Generalni poštar se sedaj bavi z načrtom, kako preprečiti izdajanja socijalistiČnih in anarhističnih časnikov, ki hujskajo neprestano proti postavnim oblastim. Baje je izdelan že načrt, da se enakim časopisom odvzame pravica za razpošiljanje časnika po pošti. V kratkem izide odredba generalnega poštarja, ki se tiče vseh časopisov. pisanih v socialističnem in inarhistieuem duhu. Slednji morajo vse svoje članke, ki se tičejo politike, prestaviti na angleški jezik, če hočejo svoj časopis pošiljati po zvezini pošti kot stvar drugega razreda poštnih pošiljatev. Kdor ne pristavi poleg v inozemskem jeziku pisanega članka •jrevoda v angleškem jeziku, ni nadalje več upravičen, da se njegov časopis razpošilja v drugem razredu ali takozvanem second class matter. S to naredbo namerava pošta dvojno. Prvič bodo zginili razni ob^kurni ."■as4ipisi, ki s svojo pisavo le sramotijo svoj narod v očeh ameriškega prebivalstva; prestave v angleški jezik bodo namreč drage in stroškov ne bodo mogli vsi časopisi prenašati. Drugič bo objednem poštna uprava takoj uvidela, če je Časopis upravičen, la se razpošilja po znižani ceni po '.vezini pošti. SVETI RECEIVER. Svetopisemski napisi na newyorskih karah. Bankerotna družba Third Avenue Railroad Co. je dobila v osobi Fred Whit ridge ja jako pobožnega oskrbnika za zvodenele delniee. Sedaj si hočejo pomagati s pobožnostjo, da pridejo zopet do denarja. V četrtek so po vseh karah obesili napise, kjer je zapisano: Ne kradi! Vsak potnik, ki ne plača voznine. krade. Ne kradi! Imenovani napis so v velikih vidnih črk^h razobesili po vseh vozovih imenovane ulične železnice. Nadalje je oskrbnik bankerotne družbe ulične železnice pozval k sebi vse sprevodnike in jih s pobožnimi besedami iz svetega pisma opominjal, naj bodo vljudni s potniki in naj ne skrivajo denarja, ki so ga nabrali od potnikov. Če bodo napisi in pobožna opominjanja kaj izdala, se bode kmalo pokazalo. Kardinal Logue v West Pointu. West Point, N. Y., 5. junija. Irski kardinal Logue, ki se mudi v Ameriki, je danes obiskal vojaško akadepiijo v tukajšnjem mestu. Tem povodom so kadetje priredili gostu na čast slavnostno parado. Po paradi je bil kardinal Ijogue gost več generalov. Francoska parobrodna družba znižala cene. Gorej imenovana družba je znižala cene za parnik "La Lorraine", kteri odpluje 22. junija do Ljubljane za $38, Zagreba $38.35, na Reko $38.15. Za novi parnik "Chicago", kteri odpluje dne 20. junija pa velja do Ljubljane $35, na Reko $35.15, Zagreb $35.35. Oba parnik a sta hitra. Listke prodaja Prank Sakser Co. 109 Greenwich St., New York \ ** 6104 St. Glair Ave., Cleveland, 0. Rojaki, kteri želite potovati s temi parniki, oglasite se pravočasno pri FRANK 8AKSER CD. Velika nesre&a na uličnej železnici. V DRŽAVI MARYLAND STA ZADELA SKUPAJ DVA VOZA ULIČNE ŽELEZNICE. Nesreča se je pripetila blizo Annapo-lisa; ubitih je bilo osem osob. ŽALOSTNA VOŽNJA ZA ZABAVO. Annapolis, Md., 6. junija. Dva posebna voza Washington, Baltimore & Annapolis Electric Railroad Co. sta včeraj zvečer blizo tukajšnjega mesta zadela skupaj in pri tem je bilo osem ljudi na mestu ubitih. Število ranjencev je veliko in med njimi je tudi mnogo tacih, ki ne bodo več okrevali. — Nesreča se je pripetila vsled napačnega reda posebnih vozov, kteri so vozili k nekej slavnosti, ki se je vršila v mornaričnej akademiji. Večina žrtev te nesreče se je vozilo k tej slavnosti, kjer se je vršil ples povodom grad u i ran ja akademikov. Katastrofa se je pripetila blizo Camp Parole, ki je predzadnja postaja pred mestom Annapolis. Oba voza sta bila jM»sebna in jeden je prihajal iz Baltimore v Annapolis, dočim je drugi bil na potu iz Annapolisa v Baltimore. V zadnjem vozu je bilo le malo potnikov. dočim je bil prvi poln. Oba voza sta bila po|tolnotua razdejana. Pomoč je prišla hitro na lice mesta, in mrtvece. kakor tudi ranjence, so prepeljali semkaj. .leden ranjencev je tako poškodovan, da bode najbrže še danes umrl. AMERIŠKO BRODOVJE V AVSTRALIJI. Priprave k velikim slavnostim. Auckland, New Zealand, 5. junija. Za možtvo ameriškega brodovja je določenih |>et dnij svečanega razvese-ljevanja. Pozdrava, ko dospe ameriško brodovje v avstralske vode, se udeleži guverner z vsemi zvezinimi uradniki in načelniki mestnih za-st opst ev. Ko pride brodovje v Auckland 10. avgusta, se vrši ofieijelni sprejem in parada prostovoljcev, nato inožtvu in častnikom v počast slavnostni banket. Drugega dne še vrši sprejem pri županu mesta Aucklanda. Nadaljna 2 dni bodo uporabili za izlete k Roto-rua jezeru, kjer bodo avstralski črnei iznenadili goste iz Amerike z raznimi bojnimi igrami po divjaškem načinu. Dne 14. avgusta bode guverner pogostil svoje goste; k banketu pridejo vsi zastopniki postavodaje, ker bode slednja ob priliki obiska ameriškega brodovja prekinila ?voja zborovanja. Peti dan odplove brodovje naprej v druga avstralska mesta. PARNIK MARTHA WASHINGTON DOSPEL V NEW YORK. Hitra vožnja novega parnika Austro-Americane. Potom brezžičnega brzojava se nam poroča, da je novi parnik Marhta Washington od parobrodne družbe Austro-Americane dospel do Amerike in da pride tekom jutrajšnjega dneva v našo luko. Imenovani parnik je odplul iz Trsta dne 23. maja in je rabil za svojo pot v New York le 14 dni, kar pome-nja, da je vozil izredno hitro. JI _ ? _ Najcenejša vožnja 111119b I I iz New York a do HUIuAI ' TreU ali Reke J® • g parniki od Ans-tro Americana Line. Ne poslušajte zakotnih agenti čev Italijana kih dražb, da se ne bodete kasneje kesali. "Martha Washington" odpluje dne 17. junija; vozi do Trsta 13—14 dni. Vožnje listke je za dobiti pri FRANK SAKSER OO. 109 Greenwich St., New York in 6104 St. Clair At®., Cleveland, O. Nesreča na vojni - ladiji Tennessee. PARNA CEV SE JE RAZLETELA IN PRI TEM SO BILI ŠTIRJE MORNARJI UBITL Nesreča se je pripetila v Inki S an Pedro, CaL Šest mornarjev je ranjenih. VČERAJ DOPOLUDNE. Los Angeles, CaV, 6. junija. Na križa rki Tennessee se je včeraj razletela velika parna cev in pri tem so bili štirje mornarji ubiti, dočim jih je bilo baje šest ranjenih. Križarka je dne 17. maja odplula iz San Francisco in je od tedaj naprej križa rila po vodovju južne Californije. Obiskala je mesta Santa Barbara, San Pedro in Saj Diego. Cev se je razpočila včeraj do po lull n<- ob 11. uri. Komade železa je vrglo v prostore za stroje z vso silo in ta prostor se je hitro napolnil z vročim parom. Križarka je par ur preje s šestimi drugimi ladijami pacifičnega brodovja o^-tavila mesto Santa Barbara in je bila namenjena v Los Angeles. Prva poročila so prišla v San Francisco potom brezžičnega brzojava. tako. da so tam najpreje vedeli «• nesreči. O podrobnostih se je zvedelo šele zvečer, ko je križarka dospela v Siui PeJro. Ko se je pripetila razstrelba. je bila križarka na |>otu. Ranjeni >o bili le mornarji; častnikom r-e ni nič žaleira prij>etilo. Kolika je niaterijalna škoda. še ni znano, vendar je pa prostor za stroje zelo poškodovan. Ranjence bodo dane« izkrcali in izročili v bolnico v San Pedro. Lor Angeles, _ Ca I.. 6. junija. Dva ranjenca križarke Tennessee, na kte-rej se je pripetila razstrelba, sta včeraj zvečer umrla, tako da znaša število ubitih sedaj šest. PARADA PREKOMORSKIH PAR-NIKOV. V četrtek je zapnstilo newyorsko luko naenkrat pet parnikov. Predvčerajšnjim je pet krasnih prekomorskih parnikov skoro istočasno zapustilo newyorsko luko in odplulo proti atlantskemu oceanu, da pelje svoje potnike v Evropo. Naj-prvi je odsopihal franeoski parnik La Provence, na kterem je odpotoval tudi blagajnik Frank Sakser Comp.. Mr. Burgar. Za La Provence je odplula mogočna ladija Cunard Line Mauretania, nadalje Amerika od Haiuburg-ameriške črte, Luetzow od Severonemškega Lloyda; parnik Celtic je tvoril zadnjo stražo. Vsi parniki so bili prenapolnjeni vracujoeega se ljudstva v Evropo. Mnogo ljudij je celo zaostalo, ki si niso ob pravem času preskrbeli potnih listov. Med drugimi se je na paijiiku Celtic peljalo več škofov anglikanske cerkve, ki so šli h konferenci škofov, ki se vrši julija meseca v Londonu. Vsi parniki, ki so v četrtek skoro zajedno odpluli iz New Yorka, so najmodernejši, preskrbljeni z vsem kom-fortom za potnike. • Denarja v staro domovino pošiljamo: za f 10.36 ............ 50 kron. ta f 20.50 ........... 100 kron. za $ 41.00 ............ 200 kron. ca $ 102.50 ............ 500 kron. sa % 204.50 ............ 1000 kron. ta fl018.00 ............ 5000 kron. Poštarina je viteU pri teh vsotah. Doma se nakazano vsoto popolnoma izplačajo kres vinarja odbitka. Naše denarne pošilja* izplačuje e. kr. pelini hranilni urad v 11. do U. Ink Denarje "nam poslati jo naJpriUS-ssjs do $25.00 v gotovini v priposo-aU registriranem pismu, večje p^ Domestic Poslal Money Older sli ps New York Bank Draft. FRANK SAXSSB OO, ICS Oroenwick flk, V« 4104 St Clair Ava, W. & Angleški kralj odpotoval v Rusijo. KRALJ EDWARD IN KRALJICA ALEKSANDRA STA SE NAPOTILA PROTI REV ALU. Kraljevo dvojico spremlja državni podtajnik Sir Charles Hardinge. ZVEZA Z RUSIJO ZAJAMČENA. London, 6. junija. Kralj Edward, kraljica Aleksandra in princezinja Victoria so včeraj zvečer odpotovali v Rusijo, oziroma k ruskemu carju na političen obisk. Kralj potuje z velikim spremstvom in med tem je tudi podtajnik urada inostranih del Sir Charles Hardinge. Nadalje potujejo s kraljem Sir Arthur Nicolson, angleški poslanik v Petrogradu; admiral Fisher in ireneralui porotnik Sir John French. Kraljeva družba je prišla zvečer ob 11. uri v Port Victoria, kjer so >e u-k real i na kraljevo yaehto Victoria and Albert. Ladija je danes zjutraj ob 4. uri odplula. Pri Kielu v Nemčiji se vachti pridružijo križarke Minotaur in Achilles, kteri bodeta kraljevo družbo spremi jeva li v Reval na Ruskem, kamor pridejo v torek. Imenovanega dne bode car pogostil svoje go^te na svo-jej vachti Staolart in naslednjega dne pride car obiskati angleškega kralja na njegovo Iadijo. Car Nikolaj obišče svojega angle--kt-ira zaveznika v Londonu v jeseni, toda natančni dan še ni določen. Petrograd, U. junija. V tukajšnjih ]>olitirnih krogih se sedaj v prvej vr->t i govori o obisku angleškega kralja v Rusiji, zlasti se pa razmotrivajo uplivi. ktere bode imelo to potovanje na evropsko politiko, pred vjiein na Nemčijo, proti k terej je sedaj naperjena \>a nova angleška politika. Resni jMtlitiki so sedaj prepričani, da mora kralj Edward baš pri sedanjem obisku napraviti najtežjo skušnjo svojih državljanskih in diplomatičnih spretnosti, kajti njegova naloga je, doseči intimne in iskrene odnošaje med Anglijo in Rusijo, kajti on je prvi angleški kralj, da je prišel v Rusijo. Nje co v a naloga je seveda kolikor toli lahka. ker. so postale v Evropi take politične potrebe, da se morata Anglija in Rusija združiti, ako hočeta, da se stori konec avstrijskemu, odnosno nemškemu umeševanju na Balkanu in da se šopirjenje Nemčije enkrat za vselej za tre. Od te politike bodeta imeli tako Rusija, kakor tudi Anglija koristi. Javno mnenje je tukaj Angliji naklonjeno, le skrajni reakcijonarji se še protivijo zvezi z Anglijo. Vse ostale stranke, oziroma nepregledna večina prebivalstva, je pa za to, da se ustanovi trozveza Rusije, Francije in Anglije. Car in angleški kralj se bodeta pred vsem posvetovala o položaju in vladanju Perzije (eventuelna delitev). Nadalje pride tudi na vrsto Balkan. oziroma Macedonija, kjer je skupna rusko-angleška politika najbolj potrebna, kajti tam je treba nemškemu uplivu storiti konec. Da se bodo pri skupnem posvetovanju bavili tudi s položajem v srednjej Evropi, oziroma s slavjanskimi narodi, kteri priredijo drugo leto vseslavjanski kongres v Moskvi, je umevno. Posebno pazljivo se bode razmotrivalo tudi vprašanje o avstrijskem prestolona-sledstvu, oziroma *o Avstro-Ogrski sploh, kajti to vprašanje je za Balkanom ravno tako slavjansko in za Rusijo največjega pomena. Za rusko-angleško zvezo se zavzema, kakor se poroča iz vseh krajev Avstro-Ogrske, vse tamošnje prebivalstvo razun nemške manjšine, o čemur je Anglija in ravno tako tndi Rusija kar najboljše informovana. Da je temu tako, dokazuje že dejstvo, da so se vseslavjanskega kongresa na Dunaju in v Berolinu najbolj prestrašili. — Iz Avstro-Ogrske. Dijaški štrajk. VSE TEHNIČNE VISOKE ŠOLE V AVSTRIJI SO SEDAJ ZAPRLI; ŠTRAJK JE SPLOŠEN. Pričetek mednarodnega kongresa proti dvobojem v Budimpešti. PREDAVANJA Dunaj. 6. junija. Dijaki tehničnih višjih šol na Dunaju, v Pragi, v Brnu in Ljubnu so se pridružili štrajkujo-čim dijakom avstrijskih vseučilišč, tako da demonstracija radi Wahr-mundove afere sedaj popolna. Med klerikalci je opažati vedno večji strah, kajti iz te stvari se bode razvila splošna agitacija za ločitev cerkve od države. Budimpešta, 6. junija. Tukaj se je pričelo zasedanje prvega mednarodnega kongresa proti dvoboju. Zanimivo je bilo predavanje ogrskega pravosodnega ministra dr. Giintherja, kteri je govoril o juridičnej strani dvoboja. Minister je priporočal, da se skrbi za to, da se dobe zakoni, ki bodo bolj čuvali osobno "čast". NEWYORSKI TATOVI NA DELU. Radi njih policija letos niti navadnih počitnic ne dobi. Letos so razni ne\vyorški uzmoviči in vitezi svedra in dleta tako pridno na delu. da naši policisti v teh vro-čih dnevih ne bodo dobili niti zaželje-nili vsakoletnih počitnic, ker policijski komisar Bingham trdi, da če odide tudi neznaten del policije na počitnice. mu je popolnoma nemogoče kontrolirati javno varnost v New Yorku. Posebno zadnja dva tedna so pri-.'•eli uzmoviči in svedraši tako pridno ropati, kakor bi se medsebojno domenili, o policijskem poročilu vlomov, koliko je pa še ne znanih! Le v 8 slučajih se je policiji posrečilo dobiti uzmoviče, v vseh dni gili slučajih so pa svedraši odnesli svoj plen. Humor združen s tatvino se je v četrtek zvršil na 44. ulici. Neki hišni stanovalec na 301 E. 44th St. je opazil, da je v hiši tat. Takoj je obvestil policijo; v hišo pride pet stražnikov javnega miru. Hišni prebivalci so se skoro vse prebudili radi ropota. Ime novani, ki je prvi zasledil lopova, je trdil, da je videl še pred minuto, kako je bežal v tretje nadstropje. Poliei-ja za njim. Ko odpro neka vrata sta novanja, kjer prebiva Dan Finnerty, se jim nudi kaj čuden prizor. Dan Finnerty sedi v svoji postelji in gleda svojega posteljnega tovariša. Zvečer se je sam vlegel v posteljo, zdaj se je pa probudil poleg tujca. Ko policija tujca zbudi, se je dognalo, da je slednji tat, ki se je menil skriti pred policijo s tem, da se je vlegel k enemu izmed hišnih prebivalcev v postelj. Odpeljali so ga v zapor, kjer ne leži tako mehko kot pri možu. kte-rega je nameraval okrasti. Razne novosti iz inozemstva. POLOŽAJ V PERZIJI POSTAJA VEDNO BOLJ NEVAREN; RUSIJA IN PERZIJA Stanovanje napadalca na majorja Dreyfusa v Parizu bodo preiskali. RAZNOTEROSTI. i Češka gimnazija v Opavi praznuje letos 251etnieo svojega obstanka. Ustanovila ^jo je Osrednja Katies Šolska. Po 36 letih zopet poročena. Med prosilci za ženitbeno dovoljenje sta se v četrtek nahajala tudi Mr."in Mrs. Frank Siers if. New Yorka, ki sta bila že poročena pred 36 leti; ker pa nista imela ženitbenega dovoljenja, zato sta sklenila, da se dasta še enkrat po vseh predpisih poročiti. Par ima več otrok, ki so sami že oženjeni. Zgubo ženitbene listine sta opazila šele pred kratkim, ko je prišla potica za "živijensko. zavarovanje v vprašanje. Duhoven, ki je par poročil, je že umrl, in radi tega sta se morala poročiti po 36 letih še enkrat na sodniji. Banka zaprta. •Warsaw, Ind., 5. junija. Bančni preglednik Charles Camp je danes uradnikom Kosciusko banke naznanil, da v teku petih dnij likvidirajo svoje račune in nerednosti, sicer bode on banko prevzel v svojo oekrb. Državni avditor je včeraj radi dvomljivih posojil banko zapri. Petrograd. 6. junija. Kakor se semkaj poroča, postaja položaj v Perziji dan za dnevom slabši. Danes se javlja, da šah ne bode dolgo vladal in da bode inozemstvo moralo v kratkem posredovati. Da so postale razmere take, je v prvi vrsti odgovoren šah Mohamed Ali Mirza. Rusija lx>de morala najbrže kmalo posredovati. Včeraj se je tudi poročalo, da je šah pri-bežal v rusko poslaništvo v Teheranu, vendar se pa to tukaj zanikuje in popravlja tako. da je liežal v palačo Rn-gešak, ki se nahaja izven mesta. Perzija še ni odgovorila na ruski ultimatum radi zadnjih kurdskih napadov na Ru i (.erkev je «QLA8 NARODA" ("Voice of the People") iasaed every day, except Sundays and Holidays. Subscription yearly $3.00. ^Advertisement onfagreement. Dopisi brez podpisa in oeobnosti se ne natisnejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da se nam tadi prejšnje bivališč« naznani, da hitreje najdemo naslovnika. Dopisom in pošiljat v am naredite naslov: "GLAS NARODA" 109 Greenwich Street, New York City. Telefon: 1279 Rector. Koncem tedna. Neka "Sweet Sixteen" je izvršila te dni samomor, ker jej je mati prepovedala iti s svojim ljubčekom v gledišče in po gledišču še nekam. To je znak dvajsetega stoletja: življenje ni vredno, da se živi, ako se ne more uživat i '1 viharno'' življenje... • * m V uradu neke dobrodelne družbe kot že v starodavnih časih zna- okno in radi tega so jo poslali _ . ^ pRAVIM ]judem na pRA blazno v znan, paviljon holmce Belle- yEM mestu navidezno prednoSt... i. I boga ženska je morda pri bolj- * * • V ostalem pa: kai*dinal in John D. Rockefeller skupaj — kulturnohisto-rieen treuotek: zastopnika dveh sil, kteri po tajno vladati vse človeštvo i n ves svet... * • sej pameti, kakor so oni, ki so jo poslali v bolnico, KER je storila ono, kar je storila... • ♦ » " — Prohibicija in demokracija se ne moreta združiti, kajti državljansko in moralno sužnjištvo se ne more | Podpredsednik Fairbanks je izja-zjediniti z demokratično svobodo." | vilf da hoče postati predsednik, ali ("New-Yorker Staats-Zeitung.") To' je teorija. Vodstvo demokratične na-cijonalne konvencije v Denverju, Colo., je sklenilo, da demokratični delegalje ne bodo smeli pri konvenciji piti opojnih pijač in da mora biti konvencija tako suha, kako Sahara. To je praksa demokratične "svobode"... Mi noli petek smo na tem mestu poročali, da se je proti modernim Merry Widow klobukom pričel boj tudi od strani katoliških duhovnov: ženske se namreč ne morejo izpovedati tako, da bi spoved ostala uradna tajnost, ker so klobuki preširoki. Ta argument je najbrže niče v, kajti ona lepa greš-nica, ktera ima v resnici kaj pikantnega sporočiti spovedniku, bode ob takej priliki gotovo pokrila potreben ozek klobuk... • » • Da je zopet jedna avstrijska prin-cezinja ušla s svojim ljubčekom, ni prav nič čudnega. To je že v rodbini ... • • e Poročali smo, da je svoječasno na Coney Islandu nek Italijan ustrelil dva ljubčeka svoje bivše ljubice. V tej drami so toraj nastopili trije zaročenci,. in sicer jeden aktiven in dva "ex"-ljubčeka. "La donna e mobile"... • * • Na več vprašanj cenjenih rojakov, kteri se zanimajo za "slikarja" I. Goaarja, oziroma za njegov naslov, naj javljam, da v New Yorku nima pa nič. Naši politiki so postali klasični: "aut Caesar, aut nihil!"___ * * * Cifutska rodbina milijonarjev Gug-genheimov se namerava dati krstiti. To bode hud udarec za starega — Jehova... Japonska pisma. XIX. Hon. Gazolin. San Francisco, Cal., May 30, 1908. Dear Sir:— Kaj je dejal Hon. Galileo Galilei, predno so mu odsekali glavo T Dejal je, da se svet vrti. Govoril še daljši zvezdoznanski govor, z zeleno barvo in potem ga kupim za $2000." Tega pa motorman ni hotel storiti, pač mi je pa dal smodko za 25 centov in potem se je med nama vnel dokaj živahen interview o Hon. gazolinu, ki je uprav čudežna medicina civilizacije. Motorman mi je povedal, da je bil gazolin v starem času le navadna medicina. Najpreje so ga rabili za odstranitev madežev na rokovicah in v pečeh za razstrelbe. Potem so prišli na to, da je gazolin dober pripomoček za dobitev požarne zavaroval nine. Vsled tega se je pričel zanj zanimati vsakdo in tako je prišel končno tudi v porabo za motorje. Medtem, ko je bilo preje slišati izrek "odšel je, toda on ni pozabljen" le na pokopališčih, se sedaj slišijo taki izreki večinoma pri dirki avtomobilov. a Motorman mi je tudi povedal, da bode gazolin v nadalje velik pripomoček za civilizacijo, kajti celo vodo-' pade reke Niagare bodo v bodoče gonili z njega pomočjo; stroji ameriškega kongresa bodo delovali s pomočjo gazolinovih motorjev, farmerji bodo opremili svoje hleve v stališče avtomobilov in oni bodo tudi kosili s pomočjo gazolina. Bodoče vojne bode odločeval Hon. gazolin. Japonska gardna konjiča bode na motorskih kolesih napadla generala Kuropatki-na na krilih, dočim bodo avtomobilske baterije na gričih prirejale velike banzaje zajedno s shimose-smodnikom fire-crackerji. Med streljanjem, zapovedmi, mrtvimi & ranjenci bodo iz-vošceki intendature vozili do bojne črte gazolin iz kantine. To bode delighted banzai! Vesti bodo dohajale hitro in zanesljivo — banzai Nipon! Banzai ljudje iz Nagasakija, prolite tudi zadnjo kapljico gazolina za vaš dom in domovino!!! Taka bode bodoča vojna s pomočjo Hon. gazolina, kajti že znani č if u t ski prorok je dejal: 14 Vojno bode lahko zaduhati od daleč in potem bodo vsi narodi kričali ''O my!" Motorman lui je tudi povedal resna dejstva o Hon. gazolinu, ako ga žrtve uživajo. Ta medicina se uživa tako, kakor eoektaili, kokain, opium in Tri-nerjevo grenko vino. Ako se ga redno uživa, se človeka polasti bolezen, kterej pravijo Hon. doktorji "loeo-mobile ataxia*'. Ako dobite to bolezen, Mr. Editor, jo opazite že po naslednjih ^simptomih: 1. — Ako se vozite z avtomobilom in potem nepričakovano opazite, da gre vse počasi. 2. — Ako vzamete mortgage na hišo, da si nabavite rudeč avtomobil. 3. — Ako napravite rekord hitre vožnje, ako ste radi tega kaznovani in ako si zlomite vrat in se potem prenehate voziti. 4. — Ako greste v bolnico, da pozabite ženo in otroka. Ako opazite te simptome, potem ste gotovo bolni. Hon. gazolin je odgovoren tudi za mnogo zločinov. Tako sem -čital v časopisju, da je bilo 12,000,000 mož-kih aretovanih v minolem letu, ker so prehitro vozili s svojimi avtomobili. Roparjev, morilcev & ubijalcev bi potem i Je bilo mnogo manj aretovanih. To vor ako ' dovolj jasno dokazuje, kako pregreš- bi mu sekira ne prekinila njegov speach. Ako bi bil jaz tedaj poleg Galileja, bi ga gotovo vprašal: "Ktera sila goni zemljo T" In odgovor na to vprašanje je: "Hon. gazolin!" Star ameriški pregovor pravi: 4'Kjer je dim, tam je tudi ogenj." To velja še posebej za mesto Pittsburg. Še boljše bi pa veljal ta pregovor, ako bi se glasil: "Kjer je smrad, tam je tudi vožnja." Mr. Editor, jaz nisem lastnik niti jednega avtomobila, toda moj bratranec Nogi me je seznanil s Hon. G. W. Nishijem, ki je slaven voznik z avtomobili vseh vrst. Ta Nishi je oblečen v usnjato uniformo, kakor kak . , , . japonski maršal, tako da izgleda ka- n i kake delavnice, ker ga tukaj sploh ( kor marki 0yama vendar je pa bolj vec ni. Vzroke njegove preselitve iz slaven. Jaz še posebe;j žislam radi New .Jerseya v New lork m IE New Yoika v Pennsy Ivani jo pa naj navedo rojaki, ki na njemu poslana pisma in opomin«* ne dobe odgovora... V oslalem itaj pa omenimo, da prihaja selitev iz države v državo od tod, ker se sedanja kriza ne more alikati, dasiravno je kriza čestokrat tudi le dober izgovor za olajšanje vesti... Poznam tudi ljudi, ki prihajajo sedaj iz Evrope kljub krizi — ne da bi tu iskali delo in zaslužek, temveč da j iščejo svoje težko zaslužene novce,' . .... ..vv ... „ « , ■ «»• j --U s j _ kJer je tudi stalisce avtomobilov. Tu kten kljub temu, da so jih ze davno , , A_____- . . tega, ker je umoril več Američanov in par kristjanov. "Hop. Nishi", sem mu dejal, "do-sedaj me še nihče ni povabil na vožnjo v avtomobilu." "Mogoče se še bodeš vozil", dejal je prezirljivo. "Spremeni avtomobil človeka v civil izova no osobo?" glasilo se je moje nadaljno vprašanje. "Vprašaj motormana", dejal je Hon. Nishi, nakar je njegov avtomobil pričel šumeti in je oddirjal, pust i vsi za seboj dokaj smradu. Nato sem odšel v livery stable, sem našel motormana, ki je mislil, da sem kak japonski grof in da želim kupiti kak avtomobil. Pozdravil in sprejel me je z mednarodnimi pozdravi in mi razkazal razne avtomobile. Potem sem ga vprašal za ceno ru-dečega avtomobila. "Rudeči avtomobil velja 98000, go- vedsl kaj novega. V do"bi inkvieUri-!spod odvrue 1111 ^udao' je, oziroma v časih lopova Toique-1 "Koliko pa velja zelenit" , so v razne ljudi vlivali toliko "Ta velja »2000, Hon. .Sir." vodo, dokler niso umrli... I "Well, well", odvrnil sam mu, • * • poslali iz Amerike v Evropo, niso tje prišli. Tudi to spada k olajšanju vesti v sedanjej — krizi. ,4 • ♦ » Oni brookiynaki zdravnik, o kte-rem smo v tednu poročali, da je v Chieagu predaval, da je preveliko aiivanje vode ravno tako škodljivo, kakor uživanje opojnih pijač, ni po-j no je voziti se v avtomobilih. Ameriška družba je razdeljena v dva dela, med kterimi je policija. V prvi del spadajo oni, ki imajo avtomobile, in v drugi oni, ki se vozijo s karami. Kadar bodo pri volitvah zmagali socijalni demokratje, tedaj bode imel vsakdo svoj avtomobil, toda tedaj avtomobili ne bodo več moderni, kar za socijaliste nikakor ni ugodno. Banzai 1 V«Š Haahimnra Togo. POZOR SO JAKI! Resnica je, kar sem že večkrat o pošteni in točni postrežbi slišal o Frank Sakser Company, sedaj sem pa sam prepričan. Moja žena kakor tudi ostala družina je odpotovala iz Avstrije do Clevelanda, Ohio, brez vsake zapreke, hitro in po zmerno nizki ceni. V New Yorku je bila sprejeta in brez zadržka zopet naprej poslana v Cleveland. Naj še omenim, da je bila v denarnih zadregah, ko je dospela v New York, pa so ji od Frank Sakser Co. izposlovali, da ni bila v naselni-škem uradu na *Ellis Islandu nič zadržana. Torej, rojaki, kdor namerava svoje ljudi iz stare domovine k sebi vzeti, naj ne premišlja, kje bode kupil vožnje listke; le z zaupanjem se obrnite na Frank Sakser Company v New Yorku, ker tukaj ste vestno in hitro postreže ni. Vam, g. Sakser, se iskreno zahvaljujem, kakor tadi moja družina, za vljudnost, ki ste nam jo iskasali v polni meri. Cleveland, Ohio. Karol Cotman. IMS ■a MWH¥ nikaklh kupil rožni listek sft svojce ali prijatelj* ts i tare domovine v Z Jed. države, pri FB. SAKSER CO., 109 Greenwich "pobarvajte tocaj rodeči avtomobil ftt^ Sow York. Kaylor, Pa. Spoštovani g. urednik:— Prosim, da natisnete teh par vrstic iz našega kraja. Dne 25. maja so šli trije fantje kopati se v tukajšnjo precejšnjo vodo. A nesreča nikdar ne praznuje. V vodo so Šli vsi trije zdravi in veseli, tretji je pa utonil. Dobili so ga šele čez 24 ur in ga pokopali na katoliškem pokopališču 27. maja. Ime mu je Martin Može, po domače Novak;- doma je iz Daljnega Vrha, fara Prečna pri Novem mestu. Doma zapušča stariše, dva brata in tri sestre. Lahka mu tuja žemljica! Z delom gre precej slabo; sam Bog ve, kdaj se bode zboljšalo. Pozdrav vsem naročnikom "Glasa Naroda". Ivan Miklavčič. Cleveland, Ohio. Cenjeno uredništvo:— Že precej časa je poteklo, odkar nismo brali v Vašem cenjenem dnevniku nobenega poročila o tukajšnji slovenski naselbini. Ker se mi dozdeva, da ima Vaš dosedanji g. poročevalec preobilo posla, hočem pa jaz poročati o tukajšnjih dogodkih in zanimivostih. | Dopisi iz raznih slovenskih naselbin se navadno pričenjajo: "Tu se dela zelo slabo.7* Da pa ne prezrem te navade, se hočem tudi jaz tega držati in pred vsem poročam: "Tu se dela zelo, zelo slabo." Slovenskih "štaparjev" čedalje več, grošev čedalje manj, to se je v naši naselbini že tako ukorenilo, da se temu kar nič ne čudimo, čeravno prav hudo občutimo. Kedaj se sedanji položaj poboljša, je pač neznano. Obljubujejo se nam sicer boljši časi — a te obljube so le prazne, so ničevne. Kljub slabim časom so pa naši rojaki še vedno pri precejšnji korajžij ženijo se, da je čuda; ni ga tedna, da bi prestali brez slovenske ohceti, a skoraj tudi dneva ne brez — krsta. Torej vsekako dokaz, da so cleve-landski Slovenci vsaj v tem zelo pod-jetni. (ilede veselic in zabav smo pa po-tali bolj skromni. Lansko leto ob tem času je bilo vse polno piknikov in veselic, a letos — no letos — je pač kriza, ki ovira tudi društva pri prireditvih dobrodelnih in nedobro-delnili napravah in pripravah. Preteklo soboto, t. j. na dan praznika kinčanja grobov priredilo je društvo sv. Barbare piknik v Lakeside vrtu. Udeležba je bila srednja, a z ozirom na pomanjkanje grošev se ta piknik ni tako obnesel, kakor bi se mogel, povrh tega je pa še deževno vreme toliko nagajalo, da je bila pokvarjena cela prireditev. Društvo sicer ni bilo hudo oškodovano, a dobička tudi ni imelo. Nadalje Vam moram poročati, da zagleda beli dan v naši naselbini nov tednik, ki so ga krstili za "Ameriko". Kakšno pot bode zasledoval, ni še nič gotovega, vendar se pa o tej že sedaj sumniči in ugiba. Rojak, ki je kupil razvaline banke-rotne "Nove Domovine", je zbral desetorico rojakov, ki so podprli novo podjetje, in sicer, kakor se čuje, vsak s $300, torej skupno $3000. Odštevši od tega $2600 dolga, ostane denarna podlaga novemu podjetju še $400. Vsekakor malo za začetek. Znabiti pa ne bode take sile — saj so v našem mestu delavne moči zelo poceni. U-rednik in upravnik bodeta skupaj imela mesečne plače $65, stavec sam pa $60. Prihodnjost pač pokaže, če se to ugibanje uresniči. Novemu podjetju bi bilo želeti vse najboljšega, ker bi bilo res prekoristno za nas Cleveland-ske Slovence, da bi imeli list, ki bi ustrezal opravičenim željam tukajšnjih naselnikov, ne pa se potegoval za — oslovo senco in prazen nič. , — V. — Clinton, Ind. Cenjeno uredništvo:— Letošnje leto ima res vedno svoje posebne kaprice. Od januarja sem že razsaja kriza, pred kratkim nam je voda poškodovala rove, da nismo mogli delati, štrajkati smo tudi pričeli itd. KoneČno pa je zopet prišlo od družbe povelje, naj prenehamo z delom. In tako gledamo in počivamo že štirinast dni, pa ne vemo, kdaj se bode zboljšalo. Naposled je pričela pripekati še huda vročina, jojmene, kaj bode! Grla bodo suha, žepi tudi in jeziki bodo moleli iz ust. Pa končani mojo žalostno povest in pozdravljam vse rojake po Ameriki. j. f. nu; ko zavlada mraz, se pa z delom preneha do prihodnjih gorkih dni. Pri tem delu so ponajveč zaposleni Finci in Črnogorci; plača je $L75 na dan, 25c manj kot pred krizo. V rudokopih, kjer delamo večinoma Slovenci, je ostala plača ista; delati moramo trdo za one $3.00, ki jih dobimo na dan. Prihodnji mesec nam pa obljubujejo, da plačo zmanjšajo, da bode malokdo še zaslužil po tri dolarje na dan. Hrana in vse drugo se je grozno podražilo za časa krize. Družba bi najraje videla, da bi ji delavec zastonj delal, sama pa vlekla dobičke. Zato ne svetujem rojakom, da hodijo dela iskat v Chisholm, dokler se krizni časi ne zboljšajo in se vse razmere povrnejo v stari tir. Pozdrav vsem bralcem in bralkam našega priljubljenega lista, kteremu želim, da bi kmalo pričel izhajati na osmih straneh. Josip Ule. Duluth, Minn Slavno uredništvo:— Ravno sem videl v Vašem listu in-serat, kteri svari brate Slovence pred agenti, kteri zadržujejo denarje, poslane v staro domovino po 3, 4 in več mesecev. Pravzaprav in pošteno računano, dospe denar iz New Yorka v našo domovino med 14 do 16 dnevi, kar je prilično in pravo. Da "Glas Naroda" resnico o tem govori, lahko jaz potrdim in to seveda jedino napram agentu, kteri se nahaja v Duluth, Minn., in se piše MAKTR SEVER, 41114 W. Michigan St. Isti agentič, kterega se sicer bratje Slovenci zelo boje in kterega razmere jako dobro poznajo, zadržuje denarje vedno po 4 do 5 tednov, tako da denar šele čez 2 meseca v domovino in na odločeni kraj dospe. Neki ruski fant po imenu Ivan Russan poprašal se je, in sicer po nekem lawyerju, na banko Knauth, Nadi od & Kuehne v New Yorku, če in kedaj da je omenjeni agentič denarje, ktere je dne 15. marca 1908 prejel, naprej odposlal, ker čez 2l2 meseca prišlo je pismo iz Rusije, da denarja še nimajo. Banka je sledeče odgovorila: Dear Sir:— In reply to your favor of the 24th inst., we beg to say that we have received from Mr. Maks Sever, of your City, an advice of M. O. No. 289708 for Rubles llio.OO, 011 April 18th, w.lien we reported the same for execution. If the address which was given in the advice is correct, the money has undobtedly been delivered in the meantime. Returning herein the receipt - which you sent for our inspection, we remain Yours truly, p. p. Knauth, Nacliod & Kuehne. Torej, dragi rojaki Slovenci, sprevideli bodete gotovo, da je ta denar ležal v Duluthu, Minn., in sicer v rokah tega gospodiča in saloonerja celi mesec dnij, predno je bil odposlan naprej. Tako in takšen način deluje ta poštenjak Maks Sever, na kterega saloon je vzela neka tvrdka v Duluthu intabulacijo, ker ni zamogel in še danes ni v stanu plačati šifkarte in trenkarte v znesku $600. Črni dim se vleče, kar je znak, da bode udarila v kratkem toča, ktera bode prinesla seboj grozno katastrofo. Ubogi vlagatelji denarja, kteri so vloge s žulji na rokah si težko prislužili! 1 Za danes dovolj, drugič kaj več. S prijateljskim pozdravom Poznalec razmer. listnica uredništva Gg. M Š. in J. Š. v Hibbing, Minn. Enake dopise, v kterih se tako grdo napada osobnosti, mečemo naravnost v koš, kamor spadajo. G. Belokranjc, Polas, neznane države. Dopisa ne priobčimo, ker nam je nerazumen in ker dopisov brez podpisov sploh ne sprejemamo. G. A. Z., Ramev. Pa. Vašega dopisa ne moremo priobčiti, ker nima vsebine. Kar se da povedati v enem stavku, ste Vi izpolnili tri strani. Prihodnjič kaj boljšega. Zdravi! Rojakom v raznih krajih Zjed. držav, kteri naročajo evropske kose, naznanjamo, da so že vse razprodane in da letos ne prejmemo nikake poši-ljatve več. Frank Sakser Oo. Slovensko katoliško podp. društvo svete Barbare zaZjedlnjene države Severne Amerike. Sedež: Forest City, Pa. Inkorporlrarto dnm 31. Januarja 1903 v državi Pennaylvanqi. -O—O- ODBORNIKI: Predsednik: ALOJZIJ ZAVERL, P. O. Box 374, Forest City, Pa. Podpredsednik: MARTIN OBERŽAN, Box 51, West Mineral, Kana. I. tajnik: IVAtt TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. II. tajnik: ANTON OŠTEEt, 1143 E. 60th St., Cleveland, Ohio. Blagajnik: MARTIN MUHIČ, P. O. Box 537, Forest City, Pa. NADZORNIKI: MARTIN GERČMAN, predsednik nadzornega odbora, Forest City, Pa, KAROL ZALAR, I. nadzornik, P. O. Box 547, Forest City, Pa. FRAN KNAFELJC, II. nadzornik, 909 Braddock Avenue, Brad-dock, Pa. FRAN ŠUNK, m. nadzornik, 50 Mill St., Luzerne, Pa. POROTNI IN PRIZIVNI ODBOR: PAVEL OBREGAR, predsednik porotnega odbora, Weir, Kans. JOSIP PETERNEL, I. porotnik, P. O. Box 95, Willock, Pa. IVAN TORNlC, n. porotnik, P. O. Box 622, Forest City, Pa. Dopisi naj se pošiljajo I. tajniku: IVAN TELBAN, P. O. Box 607, Forest City, Pa. Društveno glasilo je "GLAS NARODA". Važno, Važno, Važno« Važno. Dragi g. urednik:— Kaj sporočim v nekaj iii^biii tukajšnje delavske razmere. Z delom gre bolj srednjo pot Upo-feleni smo vsi v ielesnih rudnikili; sedaj m je poioftaj 1 ker to pričeli s odkrivanje^ rada, ki ■e more vršiti 1« ob Iščem moja dva brata MIHATA in JOSIPA, kakor .tudi dva sorodni-ka ANTONA MAHNE in ANTONA Š IRCE L. Vsi so iz Ilirske Bistrice. Kdor ve za njih naslov, prosim, da mi naznani. Anthony Šircel, 324 Florida St., Milwaukee, wia. Kje je moj moi FRANK SMITH, po domače GODNOV iz Prema. Dne 29. maja je šel gledati sa delo in ae ni več vTniL Omenjeni j« srednje postave, lasje in boke so kostanjeve barve, kaleor tudi oft; v sredi brade ima lulrtfeo. Kdor kaj ve o njeni, naj naznipii fini: tts. F. Smith, Box 96, AahUMn Har- 0 C >N B > Ura za gospode (18 size) 20 let jamčena z dvojnim pokrovom (field) z zlatom prevlečena a? i * 15 kameni....................cplo.UU z 17 kameni.....................$15.00 Ravno take vrste ure za gospe bolj male (size 6) z 15 kameni a ^^ kolesovjem Elgin ali Waltham ...ipIC>«dvJ Za blago jamčim. Priporočam se za naročbo, kajti rgornje cene so samo za nekaj časa. /VI. Pogorele, 1114 Heyworth Building, Chicago, 111. Našlo t za knjige: M. POGORELC, Box 226 Wakefield, Mich. < d N« 3 0 < N< 3 0 Važno. Važno. Važno. Važno. Priljubljen hotel zgorel. Moon l^ake hotel pri jezeru Saratoga v državi New York, ki je bil poletnim gostom nad vse priljubljen, je zgorel. Škoda znaša $40,000 in se pokrije z zavarovalnino. Tamkaj se zatrjuje, da je hotel nekdo požgal, vendar se pa to ne more dokazati. 7000 žab za uničevanje music. Vas Filkenkrug na Pruskem je imela doslej toliko mušic, da je bil vsak razvoj te vasi skoraj povsem nemogoč. Občinski svet si je izmislil originelno sredstvo. Naročil je 7000 žab, ki jih položi v tamošnje vode. Vseslovanski sokolski zlet, ki bi se imel vršiti letos ob Petrovem v Belemgradu na Srbskem, se po poročilih srbskih listov preloži na nedoločen čas. Osem potopljenih bojnih ladij, španskih in nizozemskih, ki jih je leta 1676 franeosko brodovje potopilo v palermskem zalivu na Siciliji, bodo dvignili iz morske globočintf. Na ladijah je 300 topov m raznih vrednostnih stvari. Podjetniki so dobili od italijanske vlade dovoljenje za to dvignenje in bodo, kljub ogromnim stroškom, še vedno imeli 4 milijone frankov dobička. Nesreča na morju. Campbellton, N. B., 2. junija. Iz Bathursta se poroča, da je včeraj v velikem viharju švedska jadra a ka Labora pri vhodu v tukajšnjo luko zavozila na peščenine in se razbila. Kapitan in možtvo se je rešilo. Jadranka je bila namenjena v Anglijo in je bila na krča na s stavbenim lesom. SLUŽBO ŽELI DOBITI Slovenec, kteri razume fino ročno graviranje in je tudi vešč v popravljanju ur, v kakem Jewelry Store. Govori glovensko, nemško, angležko in tudi nekoliko laško. Pojasnila d& uredništvo " Glasa Naroda1'. (3x v sob) Pozor Rojaki! Novoiznajdeno garantirano mazila n —in rolobndce, od katerega w i _ spi lasje, brki in brada popal> —_zrastejo, cena $2.60! Potne nog«, kuje očesa, bradovice in ozebHno Vasi t t dneh popolnoma oadrarim ta 7Sc., da je to resnica ae jamCi $600. Pri na* ro£oi blagovolite denarje po Post Mone) Order pošiljati. Jakob Wahcic, R. O. Box 69 CUBVtJLANO, OHIO t ' NAZNANILO. Sorodnikom in znancem v Golo radi in Utah naznanjam žalostno vest, da je moja preljuba soproga, mati sedmero še živih otrok v starosti 2% do 14% let, dne 29. maja v Gospodu zaspala. Ranjka bolehala je od lanske jeseni na vnetju krvi in na močnem glavobolu. Pokopali smo jo na tukajšnjem katoliškem pokopališču poleg lanako jesen pokopanega otroka. Sprevoda udeležila sta se brat in bratranee is Pueblo, Colo., in precejšno število tukaj živečih Poljakov in šg. župnik spremil jo je k večnemu počitku. Bodi Ji lahka taja, i—ljif l Fort Collins, Colo., 1. rožnika. *------«,|T fivrnsj rvme, žalujoči mož a hištvo za boarderje. Naslov je: Marie & Frances Debeve, Box 98, Ashtabula Harbor, Ohio. Iščeva naju brata LEOPOLDA in JANEZA DEBEYC. Opozoriva j«, fla naju obiščeta, ker prodajave po- ---------l-l ._|_|_|JUI IVAN BTRAKTTEL, Euclid, O., naznanja cenjenim rojakom, da raa-proda svoje VINO radi prezidava svoje kleti. Vino je priznano najboljše kakovosti, pristno in domače. Rojaki, ne zamudite te ugodne prilike in posezite po žlahtni kapljici, dokler je še v zalogi. Odpošilja se po celi Ameriki. Manj kot 50 galonov se ne odpošilja. Sod (barel) stane 22 dolarjev. W ANGLEŠČINA v 3 do 6 mesecih. Lepopis je, slovenščina, računstvo. Pouk se vrši potom dopisovanja. Pojasnila se dajejo xastonj. Slovenska knrespondenčna sola, ^ P. O. Box 181, Sta. B, Cleveland, 0.\ DOLENJSKI CVIČEK V — MET — Veselo namtMrilo prijateljem prištet dolsojzke kapljice. Tvrdka C. Butcher, 56 Warren 8t* New York, je importirala --rdeče dolenji in bdo vfecnto vino--- in j* prodaja na drobno is ^fhfllft po celi Ameiflri v p"—Mlah in eah. Rojba postrežba. Čriček jo a Trške gora nad 217 St., Jfm Tocfc, N.Y. dne 24. j&nuaija 1901 v državi Sedel v ELY, ^UNNESOTA. URADNIKI: Predsednik: FRAN MEDOŠ, 9483 Ewing Ave., So. Chicago, I1L Podpredsednik: JAKOB ZABUKOVEC. (Radi bolezni na dopustu Evropi.) Glavni tajnik: JURIJ L. BROŽIČ, P. O. Box 424, Ely, Minn. Pomožni tajnik: MAKS KERŽIŠNIK, L. Box 383, Rock Springs, Wyo. Blagajnik: IVAN GOVŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn- NADZORNIKI: IVAN GERM, predsednik nadzornega odbora, P. O. Box 57, Brad-*oeL, Pa. ALOJZIJ VIRANT, II. nadzornik, Cor. 10th Avenue ft Globe Street, South Lorain, Ohio. t IVAN PRIMOŽIČ, m. nadzornik, P. O. Box 641, Eveleth, Minn. POROTNI ODBOR: MIHAEL KLOBUČAR, predsednik, porotnega odbora, 116 7th Street, Calumet, Mieh. IVAN KERŽIŠNIK, H. porotnik, P. O. Box 138, Burdine, Pa. IVAN N. GOSAR, HL porotnik, 719 High St., W. Hoboken, N. J. Vrhovni zdravnik: Dr. MARTIN J. IVEC. 711 North Chicago Street, Jeliet, HL Krajevna društva naj blagovolijo pošiljati vse dopise, premembe udov tn druge »iatine na glavnega tajnika: GEORGE L. BROZICH, Box 424, Ely, Minu., po svojem tajniku in nobenem drugem. Denarne pošiljatve naj pošiljajo krajevna društva na blagajnika: JOHN GOUŽE, P. O. Box 105, Ely, Minn., po svojem zastopniku in nobenem drugem. Zastopniki krajevnih društev naj pošljejo duplikat vsake pošiljatve tudi na glavnega tajnika Jednote. Vse pritožbe od strani krajevnih društev Jednote ali posameznikov naj «e pošiljajo na predsednika porotnega odbora: MICHAEL KLOBUČAR. 115 7th St., Calumet, Mich. Pridejani morajo biti natančni podatki vsake pritožbe. Drufltveno ela*ilo je "GLAS NARODA" Oblasti iščejo moža, ki ga predstavlja gornja slika. Piše se baje HURON ali VOLFRUM, kar pa najbrž ni pravo ime. Velikanska svota denarja se plača vsakemu, kdor spodaj podpisanemu poda kake informacije, da se možu pride na sled. A. Lewis, 3 And St., Room 36, New York City. Drobnosti. KRANJSKE NOVICE. V Ameriko. Dne 19. maja se je odpeljalo z južnega kolodvora v Ljubljani v Ameriko 43 Slovencev in 15 Hrvatov. Izpred sodišča v Ljubljani. Cigani "poštenjakov iti". Tolpa petih ciganov in ciganic, in sicer: Edmund, Suzana in Ana Reichard, Jože Rak in Anton Kari, z več ciganskimi otroci, pritepla se je na Notranjsko, kjer 00 z vsiljivim beračenjem in raznimi tatvinami zaznamovali svojo pot. Dne 4. aprila t. 1. okolu pol 3. ure zjutraj je na Blokah lajanje domačega psa zbudilo trgovčevega sina Jožefa Vesela. Stopil je k oknu in zapazil, da so hoteli trije moški v trgovino vlomiti. Na njegov klic. kdo da je, so tatje zbežali. Odstranili so bili železno omrežje pri oknu. in da niso bili prepodeni, izplačal bi se jim vlom. Drugo jutro so jo krenili skozi ho sto po nenavadni poti, kjer jih je opazoval priča Janez Modic. Cigani so imeli svoje vloge tako razdeljene, da so možakarji delovali pri vlomih, med tem ko 40 ženske izvrševale lažje tatvine in beračile. Dokazano jim je bilo pet izvršnih in dvoje poskušenih tatvin. Na otožni klopi bila jih je sama nedolžiupt; o ničemur niso hoteli ničesar vedeti, najmanj pa o kaki tatvini. Sodniki eo bili pa drugega mnenja ter eo obsodili Jožefa Raka in Ano Reichard na sedem meseeev, Edmunds Reicbarda in Antona Karija vza-oega na iest meseeev in Suzano- Reichard na štiri m«eee težke ječe. Nevaren sunek. Janez Stare, posestniški sin v Predosljah, prepiral se je v Mubijevi prodajalni z navzočimi fanti. Mimoidoči Jakob Čimžar hotel jih je pomiriti, a v svoji togoti ctrail ga je Stare z nožem o tako silo v prša, da mu je prodrl obleko in prsne ogrodi. Obdolženec svoj čin pri-snava. Za kazen se mu je prisodilo eno leto težke ječe. Sodnega sluge ni varal. Škofjeloški sodni sluga je imel pri posestniku Šimnu Oblaku v Št. Andreju večkrat opraviti v ruhežnih •stvareh. Ni torej čuda, če ga je Obiak pisano gledal. Enaki posel je moral dne 3. aprila zopet izvršiti; ker se je pa obdolženca bal. vzel je s seboj orožnika z a asistenco. Na poziv, naj gre ž njim v hlev, se mu je Oblak prav robato odrezal, pri tem pa kričal, da ga je sodnija že za mnogo ogoljufala. Ko sta sluga in orožnik odhajala, zapre-til je Oblak slugi, da ga ustreli, če še enkrat pride. Pokoril se bode Oblak za ta dejanja tri mesece v "ječi. O j ta nesrečni lis p. Angela Šporar, 17 let staro dekle, je služilo pri gostilniearki Frančiški Nesman v Židovskih ulicah v Ljubljani. Tu je nekoč videla v nezaklenjeni omari zlate uhane, vredne 30 kron. Kakor sama priznava, vzela jih je zaradi tega, ker so jih ugajali. Kmalu na to jih je pa prodala neki služkinji v zavodu sv. Klare. Sedela bo za to lahkomiš-ijenost šest tednov v ječi. Tatvina napaši. Že kaznovani delavec France Rak, po domače Gam-zel, iz Zagorja, je s paše v "Gojzdu" zmaknil dve ovci, last Mihe Sušnika, vredni 55 K. Gnal ju je na semenj v Domžale, a je med potjo dobil kupca, kteremu je ovce prodal za 34 kron. Vse to sam priznava. Naložili so mu za kazen sedem mesecev težke ječe. Nepošteni trgovski potoval e C. Ed. Heim iz Plauena na Nemškem je tekom letošnjega leta, ko je potoval za tvrdko Buchhauer & Fischer po Saksonskem, si pridržal 847 mark, ktere je inkasiral od raznih strank. Heim, ki ničesar ne taji, je bil na tri mesece ječe obsojen, potem se bo pa izgnal iz Avstrije. Otrok utonil. Iz Ajdovca pri Žu-žemberku se poroča: V torek dne 19. maja dopoldne sta bila pri posestniku Jožefu Bobnar v Vel. Lipovcu štiri-let ni Feliks in njegov brat- sama doma. Igrala sta se krog hiše, skakala po vodnjaku, kar se vrata zmaknejo in deček pade v vodnjak, bratec pa zbeži. Ko se vrne oče opoldne domov iz polja, zve ves prestrašen žalostno novico, ter izvleče iz vodnjaka svojega sina mrtvega. Družina je pomilovanja vredna. Mož je na velikem posestvu za delo sam, žena njegova je na umu bolna že par let in je ravno dan poprej izginila neznano kam. Velik pošar je bil v Zgor. Bitnu v župniji Šmartin pri Kranju. Pogorelo je štirim posestnikom skoro vse z gospodarskimi poslopji vred. Enemu je zgorelo tudi troj« živine. Ena ženska, nad 70 let stara, se je hudo opekla, ker se je udri nanjo goreč strop. Radi opeklin je ponoči umrla. Strahovita smrt zaradi neprevidnosti. Dne 21. maja ob pol 7. zjutraj je čul hišnik Lenarčič v Janez Trdinovi ulici v Ljubljani nek krik in šel nato pogledat po hiši. Ko je pri kuhinji neke stranke zaduhal neprijeten smrad, je hotel iti v kuhinjo, a je bila zaklenjena. Ko so potem ktrhinjo odprli, so jim je nndil strašen prizor. Na tleh je ležalo popolnoma nago in silno opečeno truplo služkinje Frančiške Lipovitzeve roj. 1. 1848 v Tržiču in pristojne v Ljubljano. Nesrečna ženska je kuhala na samovarju kavo in ko je prilila v goreč špirit iz pločevinaste posode še drugega, se je vnel špirit v posodi, ktera je eksplodirala. Goreč špirit je brizgnil v Lipovitzevo, na kteri je bila obleka trenotkoma v ognju in je tako uboga ženska zapadla smrti med grozovitimi mukami. Utonil je v potoku Medija v Dolenji vasi pri Zagorju 501etni čevljar Gregor Pungartnik iz Zagorja. Ali je izvršil samomor, ali se je zgodila nesreča ali hudodelstvo, se ne ve. Iz Litije. Kovač, ki se je nad Litijo obesil, se je pisal Ivan Kovač in ne Ivan Juh. Kap je zadela 501etnega posestnika Alojzija Osolnika iz Kostrivnice pri Litiji, ko se je vračal s semnja v Moravčah domov. PRIMORSKE NOVICE. S kopiti je skoraj stri konj štiriletnega dečka Franca Sedmaka v Bor-štu pri Trstu. Ustrašil se je moto-ciklja. Nesreča. V Trstu je padel 481etni Ivan Furlanič v globočino in si zlomil ramo. V cerkev je šel klet 521etni Ivan Vidmar v Trstu. Preklinjal je kot Tol-minec. Bil je pijan. Spravili so ga ko-nečno v zapor. Obrekovana učiteljica. 471etni Ivan Štamcar s biajerskega je v Trstu obdolžil gdč. Ivanko Sabadin, učiteljico na slovenski šoli pri Sv. Ivanu, da ni puščala otrok ven na potrebo in nekoč priletel med poukom v šolo, kjer jo je grdo opsoval. Obsojen je bil na tri dni zapora. ŠTAJERSKE NOVICE. V Muro je skočil oženjen čevljarski pomočnik Ivan Pfeifer v Miksnitzu na Gorenjem Štajerskem iz strahu pred nasledki sodne preiskave. Poskusen samomor. V Mariboru se je zastrupil 20. maja lfiletni trgovski vajenec Ernest Grilec in sicer iz strahu pred štirimesečno kaznijo, ki jo je imel nastopiti zaradi tatvine. Slaba vzgoja je fanta pripeljala tako daleč. HRVATSKE NOVICE. Nesreča vsled avtomobila. Blizu Kant ride pri Reki sta se splašila konja Josipu Komnu, ko jima je pridir-jal na.-proti nek avtomobil. Konja sta >e opustila v divji beg, voznik pa je padel z voza tako nesrečno, da sta mu zadnji kolesi šli čez nogi in truplo in mu zlomili obe nogi ter ga poškodoval: v prsih. Avtomobilisti so ga odpeljali v mestno bolniško postajo na Reki in od tam v bolnišnico. Samomor 14letnega dečka. 141etni rokodelski vajenec M. Jakšič v Zagrebu se je vrgel pod železn. — vlak, ki ga je raztrgal. Fantu se je baje prehudo godilo pri mojstru. Umor. Posestniku Nikoli Rajskemu v Poljani pri Ivanič Gradu na Hrvatskem so bližnji sosedje nagajali, da se ni mogel posluževati vseh lastninskih pravic. Zato jih je tožil pri sodišču. ki je kmete tudi obsodilo v primerne kazni. Ti so se pa maščevali. Ko je Rajski jezdil skozi vas Saram-povo, kjer so ti kmetje doma, napadli so ga in toliko časa pretepali, da je izdihnil. BALKANSKE NOVICE. Velikosrbska propaganda v Bosni. V banjaluški okolici in v Hercegovini razširjajo na tisoče oklicov, ki huj-skajo na ustajo proti Avstriji. V Ko-■stajnici so bili nabiti po hišah sledeči letaki: Bratje, Srbi! Tudi v Kostaj-nici se morate prebuditi iz težkih sanj. Pokažimo, da smo složni srbski bratje z močno pestjo in z junaškim srcem v prsih. Zato dol £ njim, ki ni Srb! Zemlja ognojena s srbsko krvjo mola biti srbska in le Srbija. Nato navaja oklic imenoma več vaščanov in jim grozi, da jih pobijejo, če se ne poer-bijo. Sokači, izpametujte se. Bodimo združeni srbski bratje v združeni Srbiji z geslom: "Živila Srbija! Živio kralj Peter! Že plapola srbska zastava. Srbija se oborožnje. Srbija oboro-žuje in utrja Kragujevac. Od tu se da operirati proti sandžaški železnici. Kot trdnjava ima Kragujevac pomen samo, če bo šlo proti Avstriji. RAZNOTEROSTI Dober odgovor. 0 glasovitem matematiku Steinerju, ki je svoj čas deloval v Berolinu, se pripoveduje naslednje : Začetkoma je šlo Steinerju v Berolinu slabo in mftral se je prebiti s privatnim poučevanjem, "Se je hotel živeti. Njegova slava je pa rastla in leta 1834 je že bil profesor na bero-linski univerzi in član akademije. KI je rojen Švicar, sin kmečke rodbine ter je v mladosti pasel krave. Ko je bil nekoč povabljen na dvor, sedel maje nasproti visok dostojanstvenik, napihnjena prevzetnost, kteremu jo bila Steinerjeva navzočnost skrajno neljuba in zoperna. Da bi ga jezil, ga je vprašal čez mizo: "Povejte od, gospod profesor, ali je res, da ste kot deček pasli krave na paši?" — "Da, ekscelenca,'' je odgovoril učenjak Ci- sto mirnega obraza, "in od tistega časa imam neprecenljiv dar, da vsako govedo spoznam že od daleč." Dostojanstveniku se je pobesil nos in nič več mu ni prišlo na misel ščipati profesorja. Posebne vrste ura. V neki gostilni niso imeli ure. Ko je nekoč neki gost vprašal gostilničarko, zakaj nimajo ure, mu je ta odvrnila: "Pri nas ne rabimo nobene ure, ker že itak vem, koliko je. Ob 7. zvečer pride gospod profesor; kadar zahteva drugi vrček piva, je 8. Nato igra z doktorjem, krojačem, čevljarjem in ključavničarjem na -karte; ob pol 9. se prvikrat skrega. Ob 9. pride že druga družba in igra; skrega se ob polu 10. Ob 10. se vname splošen prepir, tako da se začne ob polu 11. pretep vsenavskriž in da pride ob 1L policija, ki pomeče goste na cesto. To je moja ura, na katere točnost se lahko vsak večer zanesem." Upati je, da ima idilična gostilna tudi čez dan prizore in dogodke, po kterih domači vedo, koliko je ura. Branitelj Berezine pri carju. Nedavno je prišel v Carskoje selo rezervni častnik ruske vojske, kapitan Bud-nikov, ki je dosegel častno starost 128 let. Mož je zdrav in čvrst, stopa ravno in hitro kot takrat, ko je branil Be-rezino. Kapitan Budnikov je bil v ruski vojski že leta 1797, kterega leta je vstopil kot 171etni kadet v carsko telesno stražo — ter je služil v armadi nad — 80 let. Sodeloval je v mnogih bitkah, med temi tudi 1. 1812. Dobil je vse redove sv. Jurja za hrabrost, razun teh pa še nad 50 raznih redov in križcev. Sedaj uživa Budnikov letno pokojnino vojnega ministerstva. Pred 90 leti-se je oženil ter je imel sina in dve hčeri. Sin je padel v ru-sko-turški vojski, hčeri pa sta umrli v visoki starosti pred desetimi leti. Važno za rojake, ki nameravajo potovati v staro domovino. BRZOPARNIKI francoske družbe, severonemikega Lloyda in Hambnrg-ameriške proge, kteri od plujejo iz Nefw Yorka v Evropo kakor sledi: V HAVRE (francoska proga): LA LORRAINE odpluje 11. junija ob 10. uri dopol. LA SAVOIE odpluje 18. junija ob 10. uri dopol. LA PROVENCE odpluje 25. junija ob 10. uri dopol. V BREMEN (severonemiki Lloyd): ^RONPRINZESSIN CECTIJR odpluje 9. junija. KRONPRINZ WIT,HELM odpluje 16. junija. KAISER WILHELM EL odpluje 23. junija. KAI8EB WILHELM DER GROSSE odpluje dne 30. junija. V HAMBURG (kamburško-ameriška proga): DEUTSCHLAND odpluje dne 28. junija. ▼ Clad Star Uns): ZEELAND odpluje 20. junija. KROONLAND odpluje dne 27. junija. kdo šali pojasnile še o dragih, no tuk^j na »s« jenih potnikih, naj se s zaupanjem obrne iSMiienim potom na znano slovensko tvrdko: FRANK »Asaga CO., 109 Greenwich St, New York, in postrešen bodo vakdo veetao ia hitro. Vsakteri potnik naj si uredi tako, da pride en dan prod odhodom par-nika v New York. Kdor naznani svoj prihod, po kteri železnici in kdaj dospe v New York, pričakuje ga naš vslužbenee na postaji, dovede k nar v pisarno in spro* mi na parnik breaplačno. Ako pa dospe te v New York, no da bi nam Vaš prihod naznanili, nam lahko is postaje (Depot) telefonirat« po številki 1279 Rector in takoj po obvestilo pošljemo Tiišngs nahribsoes po Vea. Le na ta način se je moiso rojakom, ki niso zmožni sngleikegs jeai-ka, izogniti oderuhov in sleparjev v New Yorka. Vožnje listke sa navedene parnik* prodajamo po isti ceni, kakor v glavnih pisarnah parobrodnih družb. * FRANK 8AKSER CO., 199 Greenwich St. New York. JOHN KRAKER EUQLID, O. Na koga se zanesti v slučaju bolezni in komu se poveriti v zdravljenje, ako hoče bolnik hitro in sigurno nazaj zadobiti izgubljeno zdravje? — Vedno le na takega zdravnika, katerega delovanje pozna in katerega mu priporočajo prijatelji in znanci, katere je že ozdravil. THE COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE prvi, najstarejši in obče znani zdravniški zavod za Slovence V Ameriki vabi vse one, kateri so bolni ter so mo. goče že zastonj trošili denar pri drugih zdravnikih, naj se obrnejo z zaupanjem na irkunešega zdraznika tega zavoda Dr. R. MIELKE-ja, kateri ima mnogoletno izkušnjo in kateri z najboljšin uspehom zdravi vse moške, ženske in otročje bolezni pa naj bodo iste akutne, ali zastarele (kronične), zunanje ali notranje. Jetiko, sifilis, kakor tudi vse tajne spolne bolezni, zdravi hitro in z popolnim uspehom. Zdravljenje spolnik boleznij ostane tajno. Čitajte, kaj pišejo v zadnjem času od njega ozdravljeni bolniki. Ozdravljen rane na licu od zobobola. Cenjeni (oipod doktor! jaz se Vam iskreno zahvalim za Vašo naklonjenost, katero ste mi skaznvali za časa moje bolezni. Uverjer in preprič an sem. da sem le po Vaših zdravilih zadobil popolno zdravje, nad katerim sem bil skoro obupal. Sedaj pa se čatim zdraveea. ko kedaj pred boleznijo. Zato Vas priporočam vsem rojakom po širni Ameriki. S spoštovanjem ostajem Vam hvaležni. Franc Steklast« 3X41 St. Clair Ave. N". E. Cleveland. O. Frank Polh 310 Midlant Ave. Rockdalle. Ill Veleč en Jem gospod doktor! Vam naznanim, da sem prejel zdravila in se Vam zahvaljujem, ker ste mi dobra poslali. Sedaj sem popolnoma zdrav, pa so mi še zdravila ostala, zato se Vam iskreno zahvaljniem ter pripo ročam rojakom. ako potrebujejo zdravil, naj se na Vas obrnejo, ker pri Vas se zares dobra dobijo, katera gotovo pomagojo. V*s 4e enkrat zahvaljujem in pozdravim ter Vam ostanem hvaležni priatelj Jakob Likar Box 941 West Newton. Pa 1» m pobUžna aH Jssslls glede potovanja pilite pt»w- FRANK llim 00. 109 OresBwich «L, New Tsrk, kteri vam bods ▼ss podata s Daljo so ia kteri odptaj«0o V BREMEN (severonemiki Uoyd): GROSSER KURFUER8T odpluje 11. jtmija. bremen odpluje 18. junij*. FRIEDRICH DER GROS8K odpluje 20. junija. PRTNZ FRIEDRICH WILHELM jdpluje 25. junija. BARBAROSSA odpluje 27. junija. T HAMBURG BLUECHER odpluje dno 10. junija. PRESIDENT GRANT odpluje dne 13. jnnija. KAISERIN AUGUSTS VICTOKA odplnje dne 1Bi junija. ▼ TUT ALI IKKO (A—fcro-America« Use): MARTHA WASHINGTON odpluje dno 17. junija. T lORBDAK Priporoča rojakom svoja izvratn* V iN A ktera v kakovosti n&dkriljn jejo vsa druga ameriška vina. Rudeče vino (Concord) prodajan po 50 centov galono; belo vino (Ca tawba) po 70 centov galono. NAJMANJŠE NAROČILO ZA VI NO JE 60 GALON. BRINJE VEG, sa kterega sem im portiral brinje i; Kranjske, velja 13 steklenic sedaj $13.00. TROPINO VEG $2.50 galona. DROŽNIK $2.7t galona. — Najmanje posode za lga-nje so 4% galone. Naročilom je priložiti denar. Za obila naročila se priporoča JOHN KRAKER, Euclid, Okie. Na razpolago imamo še mnogo takih pisem, katerih pa radi pomanjkanje prostora ne moremo priobčiti Komur bolezen ni natanko znana, naj pise po obšino knjigo, "ZDRAVJE", katero dobi ZA5TONJ ako pis-J\mu priloži nekoliko znamk za poštnino. — Vsa pisma pi-■ šite v materinem jeziku ternajslavjajte na sledeči naslov : TECIB COLLINS N. Y. MEDICAL INSTITUTE l40tWEST 34th STREET, NEW Y0RK. N, Y ROJAKI. NAROČAJTE SE Na "GLAS NARODA", NAJVEČJI IV NAJCENEJŠI DNEVNIKI Zdravju najprimernejša pijača je LE1SY PIVO ktero je varjeno iz najboljšega importiranega Češkega brnela. Kadi tega naj nikdo ne zamudi poskusiti ga v svojo lastno korist, kakor tudi v korist svoje družine, svojih prijateljev in drugih. Loley pivo je najbolj priljubljeno ter se dobi v vseb ooljSin gostilnah. Vse podrobnosti zveste pri Geo. T r» v nikar-ju «102 Clair Ave. N fe kteri Vam dragevolje vse pojasni THE ISAAC LEISY BREWING COMPANY CLEVELAND, O. » Za vsebino tujih oglasov nI odgovorne ne apravnistvo no AVSTR0-AMER1KANSKA ČRTA (preje bratje CosuUch.) ->/v2 NajpripramejSa in najcenejša parobrodna (rta za Sleience in Hrvate. RYNDAM ob 1. mri 16. odptsjs 17. jaaijs ob 7. ni NOORDAM odplajs M. jaatfa ob S. ari Novi parnik n* dw vij»lt* "Mmi-th^ W^^hingt^n' j REGULARNA VOŽNJA MED NEW YORKOM, TRSTOM IN REKO. : spodaj navadaninpviparobrodi ia dva vijaka imajo brezžični AUOB, JLIAURA, MARTHA WASHINGTON, | tnjvrijasebod Cm ftftik listku b HEW YORKA za III. razred s« di. TRSTA....... LJUBLJANE. Parobrod ZAGREBA.......................................... KARLOVCA........................................ n. untiD do TRSTA ali RBK1............ .............962L50 do WASHINGTON" odplajs dno 17. junija 1906. Co^ Gen. Agents, m Spisal Karol May; za "Glas Naroda" priredil L. P. PRVA KNJIGA. _ PO PUŠČAVI, (Nadaljevanje.) "Glejte, tu je splav, ki se ne more razbiti. Plaval bom na otok, do-tim vi etražite na tej strani, da me nihče ne moti." '*Nevarno je, emir!" "Saj ne bom prvi, ki plavam na otok!" < Vržem raz sebe vrhnjo obleko in napihnem cev. "Držite cev in jo počasi spuščajte iz rok!" Primem Be za bruno in skočim v vodo. Zgrabi me tako močan tok reke, da sem moral napeti vse moči, če sem se hotel držati nad vodo. Po težavnem naporu srečno pridem na otok. Prva skrb je bila vrv tako pritrditi, da mi je valovje ne odnese; nato pograbim bodalo, kterega sem že prej k sebi utaknil. Med trsičjem in grmovjem opazim ozko, shojeno pot in kmalu dospem po tej etezi do male kočice, spletene iz bambusa. Bila je tako nizka, da srednje velik človek ne bi mogel v njej pokončno stati. V njej dobim samo nekaj stare obleke. Ko obleko bolj natančno pogledam, vidim, da je možka in sicer treh mož. Nobena sledi ni bilo v znamenje, da so bili v koči še pred kratkim stanovalci; steza je vodila še dalje. Grem naprej in kmalu začujem kot bi nekdo zastokal. Hitim naprej kakor hitro mogoče in dospem do mesta, kjer je bilo grmovje posekano. Na tej goljavi zapazim — tri človeške glave, ki so bile z vratom vred postavljene na golo zemljo; saj tako se mi je zdelo. Vse tri glave so že grozno zatekle; zakaj, ni težko uganiti; pri mojem prihodu se dvigne v zrak cel oblak komarjev in muh. Oči in usta so bila zaprta. Ali so bile mrtvaške glave, ali zakaj so jih sem postavili? Sklonem se in se dotaknem ene glave. Tu zastokajo tfsta in oči se napol odpro ter me gledajo s steklenim pogledom. V vsem svojem življenju še se nisem ustrašil, sedaj pa iz strahu skočim nekaj korakov nazaj. Zopet stopim bližje in preiskujem. Res, trije možje so bili zakopani, živi zakopani v vlažno, trohnečo zemljo, in sicer zakopani do vratu. "Kdo stef" vprašam. Tu odpro vsi trije oči in me gledajo skoro z blaznimi pogledi. Ustnice enega se razširijo in na dan spravi besede: "Oh Adi!" zastoka počasi. Adif Ali ni to ime velikega svetnika Džesidov, takozvanih hudičevih častilcev t "Kdo vas je sem pripeljal?" Zopet se odpro usta, toda niso bila več zmožna spregovoriti besedico. Po isti poti, po kterej sem prišel, odhitim nazaj do vode in jo zajamem z obema rokama. Hitro se zopet vrnem in ulijem mučenim v posušena usttfi. Požirali so jo kot volkovi. Ker naenkrat nisem mogel dovolj prinesti, in ker mi je spotoma pol vode izteklo iz rok, se vrnem še večkrat do vode, dokler niso bili vsi napojeni. "Ali je kje v bližini lopata?" vprašam. "Odnesli s seboj," zašepeče eden. Zopet tečem k vodi. Na oni strani stoje moji tovariši. Položim roke na usta, da prevpijem tok reke in zatničim: "Prine-ite lopato, kramp, pripeljite s seboj tudi tri Angleže, toda na skrivnem!" Hadediua zgineta. Halefa nisem smel poklicati, ker so ga potrebovali pri razdeljevanju odkupnine. Nepotrpežljivo čakam — konečno vendar pridejo Hadedini z Angleži in tudi z orodjem, ki je bilo podobno lopati. 1 "Sir David Lindsay!" zakličem na nasprotni breg. " Ves!" odvrne. "'Hitro sem! Bill in vsi, ki ste tam. Prinesite lopato!" "Mojo lopato? Našli fowling-bulls?" _r _ ;r "Takoj vidite!" . -r Cev iz kozje kože napnem in jo spustim ▼ vodo. "Potegnite!" Trenutek pozneje je Anglež na otoku. "Kje?" vpraša. "Čakati! Najprvo morajo dragi sem!" "Well!" Pomigne ljudem na onem bregu, da se požurijo in kmalu so Angleže vi spremljevalci na otoku. BiH prinese lopato. Zopet pritMim cev. "Pridite, Sir!" "Ah! Konečno!" "Sir David Lindsay, ali mi hočete oprostiti?" "Kaj?" "Fowling-bulls namreč nisem dobil!" "Niste?" Obstoji in pozabi zapreti usta. "Niste? Ah!" "Toda našel sem nekaj groznega. Pridite za menoj!" Zagrabim lopato in stopam naprej. Z vzklikom groze od&koči Anglež, ko dospemo na mesto. Pogled je bil še grozneji kot prej, ker eo imeli vsi oči odprte in premikali z glavami, da se ubranijo žuželkam. "Zakopali so jih!" rečem. "Kdo?" vpraša Lindsay. "Še ne vem, vendar takoj poizvemo." Lopato sem rabil s tako silo in drugi so tako hlastno pomagali, da smo že po preteku četrt ure imeli nesrečne ljijdi zunaj. Bili so popolnoma brez obleke; noge in roke so imeli zvezane. Vedel sem, da Arabci včasih zakopljejo svoje bolnike do vratu v zemljo, in trdijo, da je to zelo zdravilno. Toda ti možje so bili zvezani, torej ne bolniki. Nesemo jih do vode in umijemo. To jih popolnoma poživi. "Kdo ste?" vprašam. "Badri!" glasi se odgovor. Badri. To je bilo ime neke vasi, kjer prebivajo izključno oboževalci hudiča. Torej sem prej resnično sklepal. "Prenesimo jih na ono stran!" zapovem. "Kako?" vpraša Anglež. "Jaz plavam naprej na ono stran, da pomagam vlači vrv; zajedno viamem seboj vaše obleke. Vi pridete za menoj, vsak z enim možem." "Well! Ne bode lahko!" "Vzemite ga pred se čez ramo!" Zvijem obleko in si jo denem na glavo. Nato se dam potegniti na nasprotni breg. Težko, naporno delo je bilo vleči vse tri z njih bremeni na breg" a za plavalce je bilo precej nevarno. Konečno se nam posreči. "Obleeite jih! Pustimo jih ležati na tem mestu. Vi, Sir David, jim na-tihoma prinesete hrane, drugi jih pa Čuvajo." "Well! Vprašajte, kdo jih je zakopal." "Naravno šejk." "Pobiti na-Mnrt lumpa!" • Ta dogodek nam je vzel skoro eno uro časa. Ko dospemo v tabor, je-bila že zbrana vsa čreda. Deliti je bilo težko, vendar hadži Halef Omar je bil popolnoma kn.iem gledala, kako se deli njih živina. Ali je bila morda jezna na šejka ? "Pojdi za menoj!" ji zapovem. "Gospod, bodi usmiljen! Ničesar nisem storila!" prosi prestrašena. "Bodi brez skrbi!" Peljem jo v prazen šotor, kjer sem bil že prej. Pogledam jo ostro v oko in vprašam: " V svojem rodu imaš sovražnika?" Pogleda me prestrašeno. "Gospod, kako veš. da imam sovražnika?" "Govori odkrito! Kdo je?" "Bojim se, da ir.e izdaš." "Ne, ker je tudi moj sovražnik." "Tvoj sovražnik je, ker si ga premagal." "Bes *em. Ti sovražiš šejka Cedar ben Huli?" Tu se posveti ▼ njenih očeh. "Da, goepod, sovražim ga." "Zakaj?" "Ker moj mož ni hotel krasti!" "Zakaj ne?" "Ker šejk vedno dobi največji del plena." "Ali si siromašna?" "Strije mojih otrok me je vzel k sebi; tudi on je reven." "Koliko živali ima on?" "Eno govedo in deset ovac; danes jih bo moral oddati, ko se povrne šejk. Šejk ne bo reven, temveč njegov rod." "Šejk se ne bo vrnil, če boš odkritosrčna." ''Gospod, ali govoriš resnico?" "Govorim. Pridržal ga bom kot ujetnika in Abu-Hainčdcja dal šejka, ki bo pravičen in pošten. Tvoj strije bo svojo živino obdržal." "Gospod, tvoja roka je polna dobrote. Kaj hočeš zvedeti od mene?" "Znan ti je otok na reki?" Ženska pobledi. "Zakaj me sprašuješ?" "Ker hočem s teboj o otoku govoriti." "Oh, ne stori tega, gospod, ker če šejk zve, da je njegova skrivnost izdana, tedaj nas vse pomori!" "Povedal sem ti že, da se šejk več ne vrne, če govoriš odkrito." "Ali je res?" 11 Veruj mi! Torej zakaj imate omenjeni otok?" "Stanovališče je za šejkove ujetnike." t "Ktere ujetnike?" "On lovi potnike, ki prihajajo po reki ali ob bregovih in jim vse vzame. Če nimajo ničesar, jih umori; če so pa bogati, jih pridrži pri sebi, da dobi odkupnino." "In potem pridejo na otok?" "Da. v kočo na otoku. Pobegniti ne morejo, ker so na rokah in nogah zvezani." "Kaj potem, ko dobi šejk odkupnino?" "Umori jih vseeno, da ga ne izdajo." "In če ne morejo plačati?" "Tedaj jih muči." "Na kakšen način?" "Različno. Mnogokrat jih da žive zakopati." "Kdo mu pomaga?" "Njegovi sinovi." Oni. ki me je pred bojem vjel, je bil tudi šejkov sin in sedaj vjet v dolini Deradš. Zato vprašam: "Koliko sinov ima Šejk?" "Dva." " Ali je k lo v taboru?*' "Oni, ki te je hotel prej umoriti je njegov mlajši sin." "Ali je sedaj kaj ujetnikov na otoku?" "Dva ali trije." "Kje .o?" "Ne vem, ker to zvejo samo oni možje, ki so se lova udeležili." "Kako jih je ugrabil?" "Pripeljali so se v majhnem čolnu po reki in pristali zvečer ne daleč od našega tabora, nakar jih je šejk napadel." "Koliko časa so že vjeti?" Pomisli nekoliko, potem pa reče: ."Že dvajset dni." "Kako je ravna! z njimi?" "Nevem." "Ali imate mnogo košar, kjer prenašate ženske na kamelah?" "Preeej." - ® Poseženi v žep in vzamem nekaj novcev ven. Bil je še oni denar, ki sem ga dobil v sedlu Abu Seifa. Njegova krasna kamela mi je žal v Bagdadu poginila; denar pa mi je ostal še do danes. 1 l*«|)f f»nfi ■ ^ ^H ~ • a in 51 Tukaj živečim bratom Slovencem in Hrvatom, kakor potujočim rojakom, priporočam svojo moderno gostilno, pod imenom Tlmrodni Hotel/°na 709 Broad St., ' največjih hotelov v maeto. _ Na čepu imam volno sveže pivo, najboljše vrste whiskey, kakor naravnega dom* napravljenega vina in dobre smodke. Na razpolago imam čez 25 urejenih sob-za prenočitev. — Vzamem tudi rojake n* stanovanje. — Evrspejska ksUsia! Za obilen poeet se priporočam ndani Božo Gojaovič, Jakttton, Pa. Zastonj! Zastonj! Nikier v Ameriki ne morete dobiti tako dober in fini IMPORT1RANI TOBAK za cigarete is pip« sil cigare, kakor pri nas. Pošljite nam na eni dopisnici vaš naslov in dobite-takoj zastonj naiega tobaka za cigarete ali pipo za vxorec in tudi naš cenik, da se prepričate o finoti istega. Vsi ljudje morajo naš tobak poskusiti, da se prepričajo, da je najboljši in najcenejši. Pišite takoj na : ADRIA TOBACCO CO. 1265-67 Broadway, New York. SALOON v obilen pose t. Točim vedno sveže pivo, dobra vinu in whiskey ter imam v zalogi zeo flne Hmodke. Rojakom pošiljam denar* )e v staro domovino hitro in poceni PoDiram naročnino sa "Glas Naroda". V rvezi sem / gg. Frank Sakser Ca. v New \ ooro-£am potujočim S; in Hrvatom svoj. . 171 a- SALOON 107-109 Greenwich Street, oooo NEW YORK^joo v katerem točim v e dlo pivo, doma prešana importirana vina, fine likerje ter prodajam izvrstne smodke........... Imam vedno pripravljen dober prigrizek. Potujoči Slovenci in Hrvat)-; dobe............. stanovanje in hrano proti nizki ceni. Postrežba solidna ............ Za obilen poset se priporoča FRIDAvon KROGE 107-109 Greenwich Si., New Y«.«k. xsa: J/