Gozdarstvo v častt in prostoru Tako smo prvi dan kljub slabemu vremenu obiskali Gorenjsko. Zjutraj je Janez Košir (ZGS, OE Bled) predstavil Pokljuka (značilnosti in težave). s poudar- kom na sistemu inventure staJnih vzorčnih ploskev, popoldne pa je Martin Šolar (TNP) na kratko skiciral dejavnosti, ki potekajo v TNP, in načine reševanja konfliktov, do katerih prihaja ob uskJajevanju različnih interesov. Dan smo zaključili s kratkim s prehodom ob Blejskem jezeru. Drugi dan nas je pot vodila na Kočevsko . Sodelavci ZGS iz OE Kočevje so se izkazali kot pravi strokov- njaki na področju organiziranja in vodenja strokovnih ekskurzij. Najprej je Janez Konečnik s pomočjo dia- pozitivov predstavil območje. V terenskem delu eks- kurzije pa sta sodelovala kolega Hartman in Ožbalt, ki sta predstavila problematiko zaraščanja, posegov v gozdni prostor in živalski svet. Ekskurzijo smo za- ključili s sprehodom skozi pragozd Rajhenavski Rog. Naslednji dan smo se odpravili na Kras in Primor- sko. Končno nam je bilo naklonjeno tudi vreme, saj je po dveh dneh spremenljivega vremena končno po- sijalo sonce. Mladen Prebevšek (ZGS, OE Sežana) se je po kratki predstavitvi območja dotaknil tudi pro- blematike gojen ja gozdov in zaraščanja kulturne kra- ji ne. Pred kosilom smo si ogledali še freske v cerkvi v Hrastovljah. Popoldan pa smo izkoristili za ogled strunjanskih solin in za krajši sprehod pa Piranu. Zadnji dan smo namenili Je ogledom nekaterih zna- menitosti. Tako smo obiskali Postojnsko jamo in Pred- jamski grad, popoldne pa Rakov Škocjan in Cerkniško jezero. Žal pa nam je tudi tokrat ponagajalo vreme in smo se nekoliko prej, kot smo predvideli, vrnili v Lju- bljano. Menim, da smo v kratkem času uspeli gostom pred- staviti lep del Slovenije in da so uživali. Kljub temu da je v tem sestav ku velikokrat omenjeno, da so bile predstavljene težave, s katerimi se srečujemo pri go- spodarjenju z gozdom, mislim, da smo s tem predvsem dokazali, da se težav zavedamo in da se lotevamo njihovega reševanja. Hkrati pa bodo vsem ostale v spominu predvsem lepe stvari, ki so jih videli in doži- veli med obiskom v Sloveniji. Na koncu bi se v imenu Gozdarskega inštituta Slo- venije še enkrat rad zahvalil vsem (tudi tistim, ki jih nisem poimensko omenil), ki ste kakor koli sodelovali pri organizaciji ali izvedbi tega srečanja. Robert Mavsar Obisk gozdarjev iz Bosne in Hercegovine - Republike Srbske v Sloveniji V okviru projekta PHARE Tehnična pomoč pri implementaczii gozdarskega programa Bosne in Hercegovine, kjer v konzorciju, ki ga vodi firma Prospect C & S iz Bruslja, sodeluje tudi Gozdarski inštitut Slovenije, smo v času od 8. do 11. maja 2000 izvedli ekskurzijo za predstavnike gozdarskih institucij Republike Srbske (Ministrstva za kmetijstvo, vodno gospodarstvo in gozdarstvo, avnega podjetja gozdarst- va Srpske šume, Gozdarske fakultete Banja Luka in Društva inženirjev in tehnikov gozdarstva). Ekskurzija je bila izvedena v okviru komponente projekta, ki je namenjena strokovni podpori reforme gozdarskega sektorja v BiH (na zakonodajnem, goz- darskopobtičnem in tržnem področju, vključno s priva- tizacijo). Temeljni cilj ekskurzije je bil v spoznavanju: - institucionalno-pravnega sistema ter organizacije in delovanja institucij slovenskega gozdarstva, posebno v pogledu usmerjanja gospodarjenja z gozdovi ter upravljanja z državnimi gozdovi; - modela privatizacije in naših izkušenj v procesu tran- zicije; GozdV 58 (2000) 4 - stanja gozdov, operativnega usmerjanja gospodar- jenja z gozdovi ter gospodarjenja samega (v državnih gozdovih). V okviru ekskurzije je bila najprej na Gozdarskem inštitutu Slovenije predstavljena organiziranost in de- javnost vseh naših vladnih in nevladnih gozdarskih institucij s podrobnejšimi predstavitvami izbranih te- matik (Institucionalno-pravni sistem, organiziranost in model privatizacije v gozdarstvu, Stanje in razvoj goz- dov in sistem načrtovanja v gozdarstvu ter Razvoj daljinske detekcije in GIS-sistemov v gozdarstvu). V terenskem delu so udeleženci ob sodelovanju Zavoda za gozdove Slovenije (območnih enot Kranj, Postojna in Novo mesto) spoznali jzbrana gozdarska podjetja (EGOLES Škofja Loka, GG Postojna in GG Novo mesto) ter gozdove in operativno gospodarjenje z državnimi gozdovi. V teku ekskurzije so udeleženci obiskali tudi Semesadike Mengeš ter Lesno-industrijs- ko podjetje Javor Pivka. Ekskurzija je bila odlična priložnost tudi za navezavo oziroma osvežitev osebnih stikov med gozdarji obeh republik. 213 Gozdarstvo v času in prostoru Slovenski gozdarji so se izkazali s prijateUskim sprejemom in gostoljubjem ter odličnimi strokovnimi in drugimi predstavitvami, ki so bosanske gozdarje prepričale o odličnosti vseh segmentov slovenskega gozdarstva, ki temelji na visoki strokovnosti ter gozdu, gozdnemu delavcu in lastniku gozda, prijaznemu rav- nanju z gozdom in še posebej na visoki kakovosti in učinkovitosti gospodarjenja z državnimi gozdovi. Med drugim jih je posebej navduši lo odlično sodelovanje strokovnjakov Zavoda za gozdove Slovenije in goz- darskih podjetij na terenu. O kakovosti in ohranjenosti naših gozdov pa so se seveda prepričali bosanski ko- legi sami. Zani1nivosti Ekskurzija je tako do popolnosti dosegla zastav- ljene cilje. Pridobljena spoznanja o dobrih pa tudi o nekaterih slabših straneh našega sedanjega gozdarstva jim bodo, ob spoznavanju izkušenj tudi drugih držav v tranziciji, lahko služila za uspešnejša pripravo nji- hove gozdarske reforme, ob strokovni pomoči s strani našega projekta. V imenu projekta PHARE in njegove reforme gozdarske politike se tako iskreno zahval- jujem vsem slovenskim gozdarskim institucijam in podjetjem, ki so omogočila ekskurzijo, posebej pa vsem strokovnim kolegom, ki so v njej sodelovali. mag. Franc Ferlin Naravni gozdovi kavrija v Novi Zelandiji februarja letos sern obiskala Novo Zelandijo. De- žela je polna zanimivosti in narava je naravnost osup- ljiva. Naravni gozdovi zavzemajo 24% celotne povr- šine (27,2 mio ha), plantažni gozdovi 6 %, negozdne površine 19 %, kar 51 %pa si lastijo pašniki in obde- lovalne površine. Na plantažah gojijo največ bora (Pinus radiata), in sicer 90,5 %, v manjši meri dugla- zij o (Pseudotsuga menziiensi) in ostale eksotične dre- vesne vrste<41 . Name kot študentka gozdarstva so med popoto- vanjem naredili največji vtis naravni gozdovi kavrija. Kavri (Agathis australis (Lamb.) Steud.) spada v družino aravkarijevk (Araucariaceae) . To so zimze- lena drevesa, ki naravno uspevajo le na južni polobli. V rodu Agathis je 20 vrst in le australis je prisoten na Novi Zelandiji. Uvrščamo ga med iglavce, čeprav nas na prvi pogled njegovi listi prepričujejo, daje listavec. Izdajajo ga kroglasti storži, ki tako kot pri naši jelki razpade jo na drevesu. Mlado drevo ima ozko stožčasto obliko, z vejami po vsej dolžini debla . S starostjo pri- dobi višino, spodnje veje pa odpadajo. Sčasoma se zgornje veje razvijejo v masivno razprosbio krošnjo, ki izstopa nad vsemi drevesi in nadvlada gozdu. Drevo doseže višino od 30 do 50 m. Deblo je polnolesno, vendar s starostjo postane votlo, zato je starost drevesa težko določiti. Lubje se lušči v debelih luskah različnih velikosti, kar pomaga drevesu, da se znebi epifitov. Ka vri prevladuje v nižinskih predelih, navadno se razprostira od 300m n. v. pa do morja. Najdemo ga 2 14 tudi v višjih nadmorskih višinah (8 1Om), kjer pa so drevesa zaradi stalnega vetra majhna in zvita. Glavna značilnost kavrijaje, da ima dve rastni dobi na leto, spomladi in jeseni. To velja le za drevesa, ki rastejo v optimalnih razmerah, kar pomeni toplo in vlažno podnebje s 1.000-2.500 mm padavin letno in srednjo letno temperaturo 13-16°C. Zanimivo je tudi, da v tem delu ni snežnih padavin. Velik pomen predstavlja kavrijev les. Pred nase- litvijo Evropejcev so ga starodavni prebivalci Nove Zelandije, Maori, uporabljali za gradnjo kanu jev. Ka vri je bil najpomembnejša dreves na vrsta v prvih l OO letih evropske naselitve. Les so pričeli močneje izkoriščati okoli leta 1820 in dosegli vrhunec leta 1905, ko so v enem letu posekali kar 29.600 m) kavrija. Do sredine dvajsetih let tega stoletja so večino lesa posekali ali požgali. Količina lesa je upadala, in leta 1976 dosegla pičlih 1.202 mJ. Uporaba lesa je biJa večnamenska, največ pa so ga uporabljali za gradnjo hiš, ladij, mos- tov, izdelavo pohištva, ograj, sodov, železniških pra- gov, rezbarij in drugo. Seveda so danes zelo omejili izkoriščanje odraslega gozda (starost gozda 400-1.000 let). V prihodnosti naj bi se les odraslih dreves upo- rabljal le v izjemnih okoliščinah in v manjših količinah za gradnjo maorskih kanujev, izdelavo pohištva, sko- del, rezbarij in furnirja. Kot vsak iglavec tudi kavri izloča smolo. V pri- meru, da se lubje poškoduje ali da se zlomi veja, se prične iz nastale rane izcejati smola, ki rano zalije in GozdV 58 (2000) 4