DOMOVINA AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 26. CLEVELAND. OHIO, FRIDAY MORNING, JAN UARY 31st, 1930. LETO XXXII.—VOL.XXXI1 Slovenske vesti iz širne Amerike Agitacija za Slovenski Narodni Dom v Milwaukee, Wisconsin, prav dobro napreduje- V par dneh so dobili zd-pet 25 novih delničarjev, ki so podpisali 57 delnic. V So. Chicago, 111., je umrl za papagajevo boleznijo mladi rojak John Sintič, član S. N. P. J. Je to menda prvi slučaj med Slovenci, da je rojak podlegel tej bolezni. Operni pevec g. Svetozar Banovec infa dne 2. februarja svoj koncert v slovenski naselbini Moon Run, Pa. Rojaku Mike Geiserju v Milwaukee, Wis., je te dni pogorela hiša. V furnezu so.se nabrali plini, ki so eksplodirali, nakar se je vžgal strop v kleti. Soproga Mr. Geiserja se je komaj rešila iz hiše. Umrl je v Jolietu, 111., rojak John Kralj, star 43 let, doma | 'z Škocjana na Dolenjskem. Zapušča očeta, ženo in sestro. Iz Milwaukee, je izginil neznano kam rojak Anton Krivec, star 70 let. Pogreša J° ga že od 5. januarja. V Lowell, Ariz., je umrl rojak Valentin Kralj za pljučnico- Svoječasno je bival v Ca-lumetu. Zapušča ženo in 4 otroke. V Farrell, Pa., imajo švoj Narodni dom, ki še precej do-kro napreduje. Tik zraven ^arrella pa nameravajo sedaj Postaviti drugi Narodni Dom. namreč v Sharon, Pa. V St. Mary's bolnici v Pu-eblo, Colo., je srečno prestala nevarno operacijo rojakinja Katarina S ta 1 i k iz Rock bPrings, Wyo. V bližini mesta Pueblo, Co-°->Je poznano pevsko društvo "Prešeren" zgradilo v gor skem letovišču krasno vilo. . Slovenec Victor S. Skubic Je bil zopet izvoljen za direktorja Adams State banke v ^hicagi. V tem uradu se nahaja že enajsto leto. Zavarovalna dražba izjavlja, da radi prohibicije umrje 600% več ljudi New York, 30. januarja. — Smrtnih slučajev med 19 milijoni lastnikov zavarovalnih polic pri Metropolitan Life Insurance Co., je bilo v letu 1929 radi alkoholizma za 600 procentov več kot v letu 1920, kot trdi uradno poročilo omenjene zavarovalne družbe, ki je pravkar priobčeno v javnosti. Leta 1920 je zavarovalna družba imela zaznamovati najmanjši odstotek umrljivosti radi alkohola, 1. 1929, pa je odstotek presegel rekord vseh drugih let. Obenem pravi poročilo, da je odstotek umrljivosti radi alkoholizma v Kanadi, kjer vlada prodaja pijačo, skoro neznaten. V provinci Quebec, kjer ima Metropolitan družba skorO 6CO.OCO članov, so samo trije umrli radi alkohola v 1. 1929. Zavarovalna družba je morala v letu 1929 plačati v 341 slučajih zavarovalnino, ko sd lastniki delnic umrli radi alkoholizma. Leta 1918, ko še ni bila prohibicija upeljana, tako se glasi poročilo največje zavarovalne družbe na svetu, je umrlo le 67 oseb, ki so bile zavarovane pri družbi radi alkoholizma. Prohibjcija ima torej zelo lep napredek v — smrtnih slučajih. Mestno blagajno Chicago peljejo v ubožnico ^oderna ženska rabi mo-ne oziraje se na ceno V Clevelandu se mudi jako odlična ženska Mrs. Beatrice Robertson Hale, ki je pozna-na kot vzgojiteljica, igralka, govornica in filozofinja. Ona ^astopa stališče, da moderne genske ne morejo imeti moš-prijateljev samo za šalo, ?ač pa jih absolutno potrebujejo. "V starih časih," se je javila Mrs. Hale pred 2000 enskami, ki so napolnile ve-^Ko dvorano, v kateri je go-°r'la, "je bil prvi in zadnji ^UJ dekleta, da si pridobi mo-g- Mišljenje deklet v onih J,, je bilo, da če si ne motih j it:i moža v mladih le-da morajo v samostan ali Jj* ostati stare device. Da-Če dekleta mislijo drugače" Ce ne dobijo moža, gre-** delo, kjer pozabijo na Roškega. Nekatere ženske mi ,ePe> Pa nočejo delati, kei vel t da bo mož preži" vsak brez vsake šale, naŠna-umoderna ženska v da- silov', dneh rabi moža in si Prav 1° prizadeva> da §a dobi< skp , ot s,° S1 Prizadevale žen- io možVaSehH?toletjih' da dobi Takr? odkar stoji svet." -dKo Je povedala Mrs. Hale. Cleveland v boju za znižanje cen plina Na najvišji sodniji države Ohio v Columbusu se je v četrtek pričel boj mestne vlade in The East Ohio«Gas Co. Pli-nova družba trdi, da se morajo cene naravnemu plinu zvišali, in če mesto ne dovoli zvišanja cen, bo zaprla plin in prenehala s poslovanjem v Clevelandu. Councilmani v Clevelandu so se lansko leto ustrašili te grožnje, in so že hoteli glasovati za zvišanje cen, ko jih je ustavil manager Hopkins. In te dni se vrši pred najvišjo sodnijo države obravnava, ki naj dožene, ali ima plinova družba pravico prenehati s poslovanjem v Clevelandu, in drugič, ali ima družba pravico zahtevati višje cene. Mestna vlada v Clevelandu je najela poznanega odvetnika Newton D. Baker-ja, da zastopa mesto pri naj-I višji sodniji. V par dnevih bo prišla razsodba. Mladi Slovenci in Slovenke gradmirajo Te dni se je vršila ali se še vrši graduacija v višjih šolah v Clevelandu. Mnogo naših mladih Slovencev in Slovenk je dovršilo svoje študije v raznih šolah v Clevelandu. Gra-duirance iz Collinwood High šole smo že omenili, danes pa navajamo imena še ostalih učencev, ki so dokončali te dni višjo šolo. East High šola: Florence Kerže, Alma Sto-nich, John Mihelich, Robert Mostar, Mihael Strajnic, John Žužek. West Technical šola: Steve Bogdan, Elaine Frank, Frank Gundich, Martin Kres, Irene Matko, Florence Novak, George Wintar. Vsem mladim učenjakom naše prav iskrene čestitke! * V državi Ohio je umrlo v januarju mesecu 12 oseb radi mraza. * Governer države Ohio ; svetuje ljudem, da uživajo več surovega masla. Slovenski radio program bo krasen v nedeljo Slovenski radio program, ki je vsako nedeljo oddajah na radio postaji WJAY v Clevelandu, postaja vedno bolj priljubljen med našim narodom. V to pričajo številni dopisi, ki jih je prinesla Ameriška Domovina tekom zadnjih dveh mesecev, in ki izražajo mnenje poslušalcev slovenskega radio programa Uredništvo je dobilo doslej dopise iz držav Pennsylvani-je, Ohio, Delaware, Kanade, Indiane, Illinois, Wisconsin, West Virginia, Connecticut, Michigan in New York, v katerih dopisih se poslušalci programa na jako laskav način izražajo glede slovenskega radio programa v Clevelandu. Mnogi pišejo, da ni mogla "Ameriška Domovina" na noben drug način bolje postreči Slovencem v širni Ameriki kot s slovenskim radio programom. Naš narod ljubi slovensko pesem, in zlasti ko sliši to lepo slovensko popevko po radiu, je v resnici hvaležen onim, ki so mu to omogočili. Slovenski trgovci, ki so omogočili slovenski radio program v Clevelandu, so: Krist Mandel, The North American Trust Co., prva slovenska banka v Ameriki, slovenski dnevnik Ameriška Domovina," Grdina & Sons, John L. Mihelich Co., Grdina's Hardware, Leo Lau-šin, prodajalec Durant avtomobilov, in Frank Černe. Pazite na program v nedeljo. Izbrane so'lepe slovenske narodne popevke, katerih boste gotovo veseli, poleg tega pa bo Miss Sternadova v družbi s svojim bratom zaigrala ne- kaj lepih poskočnic in drugih lepih komadov, Mrs. Oswald pa bo pokazala svojo umetnost na c?trah4 Program bo jako zanimiv. Naš glasbeni direktor Mr. Primož Kogoj, pripravlja še več enakih, izvrstnih programov. 12 nedelj še imamo slovenskega radio programa in 13 ur, kajti na Velikonočno nedeljo bo zopet gala slovenski program, ki bo trajal dve uri, in s tem bo zaključek za to sezono. Toda prišli bomo zopet na dan v jeseni. Mlad študent * Mladi John,Anton Žužek, sin družine Žužek, 7512 St. Clair Ave., ki je pravkar z odličnim uspehom izvršil študije na East Hight šoli, se namerava podati na Western Reserve univerzo. Želimo mu mnogo najboljšega uspeha. Krasna igra Vse, kar leze in gre, bo v nedeljo 2. februarja v Slov. Domu na Holmes Ave., ko priredi društvo Lilija veliko igro "Prisega o polnoči." In rojaki .so prav prijazno vabljeni k tej izvanredno zanimivi igri. Hopkins prizadet V sredo popoldne se je vršil pogreb odličnega Cleve-landčana Griffitha po Euclid Ave. Pri tem je zadela ulična kara avto, ki je vozil krsto, in slednji avto je zadel \ avtomobil, v katerem se je vozila vdova ranjkega Griffitha in Mr. Wm. Hopkins, bivši mestni manager. Dočimseni nikomur pripetilo kaj hudega, pa je bil avto, v katerem se je vozil Hopkins, precei poškodovan. Nocoj je šola Rojaki v Euclid Village in Nottinghamu se opozarjajo, da se prične nocoj zvečer v Roosevelt šoli prvi pouk o ameriškem državljanstvu za Slovence in Slovenke. O tej šoli bomo v kratkem času še več poročali. Zamorci proti direktorju Zamorska c o u n c i lmana George in Bundy sta protestirala proti novemu mestnemu ravnatelju, ker je slednji obdržal v uradu direktorja javnega blagostanja, Dudley Bloosoma. Slednji je nepriljubljen pri zamorcih. 3332 dni v ječi James Baladamante, iz Cle-velanda, je bil obsojen na 2 tisoč dolarjev kazni radi kršenja prohibicije. Ker pa ne more plačati globe, je sodnik odredil, da bo odslužil kazen po 60 centov na dan, in se bo moral torej nahajati v ječi 3332 dni. Morilca dobila 8 let ječe. Na sodniji v Painesville sta bila v sredo obsojena Frank Glovan in Henry Euler vsak na osem let ječe, ker sta bila spoznana krivim, da sta ste-ljala na Theodore 'Knilla, voznika za Scott Transportation Co., ki je opravljal skebsko službo. Knill je bil ubit. Oba obtoženca sta sicer priznala, da sta bila ob času umora na licu mesta, toda sta zanikala umor. Sodnik ju je obsodil na najmanj osem let in ne več kot 25 let zapora. * Mrs. Lindbergh je dobila licenco za zrakoplovstvo. * 16 bomb je bilo zagnanih tekom treh dni v Chicagi v razna poslopja. Carroll univerza je dose gla in celo prekoračila svoj zažeijeni cilj V četrtek večer je bil lep večer za jezuite v Clevelandu. Pred desetimi dnevi so začeli z agitacijo, da naberejo $2.500.000, da se postavi nova katoliška univerza v Clevelandu. Sprva so se bali, da | stvar ne bo šla gladko od rok. Svota se je zdela ogromna, j agitacija težavna. Toda s pomočjo vsega clevelandskega j prebivalsva, brez razlike verskega prepričanja, je bil v četrtek cilj sijajno dosežen. Celo iz Detroita, New Yorka in Chicage so pomagali. Skupna svota, ki je bila nabrana v četrtek zvečer, znaša $2-514.632, in ta svota se bo še povečala, ko bodo odprta vsa pisma, ki so dospela na vodstvo univerze. Agitacija i je sedaj zaključena, in že to spomlad se bo začelo graditi krasno univerzitetno poslop? je, kamor bodo zahajali mladi' fantje, brez razlike, kakšne vere so, da si priborijo pot k višji izobrazbi. ---—o—- Pastor strelja na vdovo radi govorice Mendota, 111., 30. januarja. — Protestantovski pastor Rev. j. A. Johnson, ki je 60 let star, se je razjezil, ker so se pričele širiti govorice v cerkveni občini, da ima razmerje z neko vdovo. Ves razjarjen je danes prijel za revolver, šel nad vdovo, katero je nevarno obstrelil, nakar je streljal tudi na janitorja in njegovo ženo, katera je laft-I no ranil, in končno je orožje naperil proti sebi. Vsi štirje bodo okrevali. * V Capetown, južna Afrika, je'umrlo 7 oseb radi po-ljubovanja. "Good Luck Dance" Že na programu slovenske radio ure je bilo zadnjo nedeljo naznanjeno, da prire'di v soboto 1. febr. društvo Svobodomiselne Slovenke št. 2. S. D. Zveze takozvani"'Good luck dance" ali ples za dobro srečo. Nekdo bo prav srečen na tem plesu, ker bo dobil bogato darilo. Ples se vrši v S. N. Domu, in odbor zagotavlja vse, da bodo imenitno postrežem. Kalister orkester bo igral. Rojaki so prijazno vab- j ljeni. Po 32. letih V torek je dospel v Cleve-land Mr. John Setnikar iz j Waukegan, 111., ki je posetil tukaj svojega brata Mike Set-"nikar-ja, s katerim ^e nista videla že dolgih 32 let. Oba sta bila vesela in srečna, ko sta si zopet podala roke pe tako dolgem času. I, seveda, koliko si ima človek ob taki priliki povedati! Mr. Mike Setnikar je v spremstvu Mr, Tutina, ki ima za soprogo hčerko John Setnikarja, pripeljal slednjega v našo tiskarno, kjer so si ogledali obratovanje, in Mr. John Setnikar se je tudi na list naročil za celo leto. Iskreno dobrodošel v Clevelandu, John! Vreme "Najboljšega" svojega dopisovalca mora imenovati "Enakopravnost" za lažnika. Barbiič je "barbiral" druge ljudi, sedaj pa ljudje njega "barbirajo," ker sam ni znal "barbirati." Policisti kot pro- hibicijskl agenti. Washington, D. C., 29. januarja. — Kongres ima te dni pred seboj vzoren predlog za uspešno izvršenje prohibicije. Predlog je odobren po predsedniku Hooverju. Namen tega predloga je "posušiti" velika mesta, in sicer najprvo mesto Washington, potem pa vsa ostala večja mesta. Določbe nameravane postave so skrajno ostre, da ostrejše, kakor sploh katere druge določbe dosedaj sprejete. Tu navajamo nekaj točk: —■ Kupci opojne pijače bodo in-jjirektno prizadeti, kajti nova. postava sicer ne pravi, da jc kupec opojne pijače kriv, da je uživanje opojne pijače v javnem prostoru zločin, ki se kaznuje z ječo in denarno globo. Nadalje namerava nova postava, ako bo sprejeta, zapriseči vse policiste v vseh mestih kot zvezne prohibicij-ske agente. Policijske sodni-je bodo dobile oblast izdati varant za preiskavo privatnih hiš, o katerih se sumi, da imajo ali prodajajo opojno pijačo. Policiji bo dovoljeno zapleniti in obdržati vsa vozila, v katerih so dobili opojno ; pijačo. Policija bo dobila isto varstvo pred postavo, kot ga sedaj uživajo zvezni pro-hibicijski agenti, namreč, če koga ubijejo pri njegovem poslu, jih bo branil zvezni pravdnik dotičnega okraja. Kot rečeno, ,to še ni postava, temveč kongres samo študira ta predlog, in če ne bo sprejet, ne bo veljaven za vsa me-! sta, pač pa samo za mesto Washington, a bodo skušali pozneje uvesti isto postavo v ! velikih mestih. Določba je ; ena najbolj drastičnih glede j prohibicije, kar jih je bilo doslej še predlaganih. --o----' Sodnik, ki je zaklal dekle, je Mazen Austin, Texas, 30. januar j ja. — Sodnik John W„ Brady, i ki se mora zagovarjati na so - dišču, ker je zaklal svojo ; stenografinjo, radi umora, je bil danes spoznan od rhznih i zdravnikov, da je blazen, ozi-i roma duševno bolan. Njegov družinski zdravn'ik dr. Good-all je izjavil, da je sodnik kroničen pijanec, odkar se je v Ameriki upfeljala prohibicija, in da je odtedaj neprestano popival. Več kot 30 odvetnikov, ki so dolgoletni prijatelji sodnika Bradya, je pri-! čalo na sodniji, da je bil sod-i nik zadnja leta silno nervo-i zen in da je v skrajno nervoz-; nem stanju zaklal svojo ste-nografko. Na ta način se namerava sod na k odtegniti smrtni kazni, zlasti če bodo | tudi državni zdravniški izvedenci potrdili mišnjenje pri-; vatnih sodnikov. Polici ia pairoiira v nemirnem Madridu i Madrid, Španska, 30. janu-' nuarja. — Močno oborožena I policija patrolira danes po glavnih ulicah mesta Maclri-i da, da prepreči nadaljne re-| publikanske demon stracije | od strani študentov in ostalega občinstva. V splošnem je čutiti, da je prebivalstvo zelo nasprotno novi vladi Ljudje zahtevajo republiko. « i AMERIŠKA DOMOVINA" (AMERICAN HOME) SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER Published dally except Sundays and Holidays NAROČNINA: Ameriko, c«)o leto ft* Ameriko, pol lata • M B* | Zt Oleteland, po poŠti, celo leto $7.00 _t>.00 j z* Cleveland, po poŠti, pol let» $3.50 V.b Cleveland t;o riunaSalcih: oelo leto $5.50; Dol leta $3.00 Za Evropo in Kanado je leta cena kot za Cleveland po pošti. - Posamezna številka 3 cente. Vsa pisma, dopise in denarne posiljatve naslovite: Ameriška Domovina, _6117 St. Clair Ave.. Cleveland. O. TeL Henderson 0638._ JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRO, Editors and Publishers Entered "as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd. 1879. 83 No. 26. Fri. Jan. 31st, 1930. Državljanska šola. Preteklo sredo smo oznanili v "Ameriški Domovini," da se-otvori 31. januarija državljansko šola v Roosevelt šoli v Nottinghamu. Mi smo bili veseli te notice in smo jo sporočili javnosti v korist naših številnih naročnikov in prijateljev, ki jih imamo v Nottinghamu in v Euclid vasi. Župan Chas. Ely iz Euclid vasi nam je potom svojih zastopnikov povedal, da sporočimo Slovencem o tej državljanski šoli. Mi smo to prav drage volje naznanili našemu narodu. Nas veseli, da se je nedržavljanom v oddaljenem kraju mesta ponudila prilika pohajati v državljansko šolo v neposredni bližini njih stanovanj. Tudi učitelj, Mr. Charles Trivison, je poznan kot ekspert v učenju za državljanstvo. Saj deluje že mnoga leta na zvezni sodniji v Clevelandu kot pomožni clerk, ki ima opraviti z vsemi prositelji za državljansko pravico, in ki je bil vedno iskren prijatelj in pomočnik v vseh zadevah, v katerih se je nanj obrnila "Ameriška Domd^ina." Izmed vseh časopisov v Clevelandu, ki so tiskani v drugih jezikih kot angleških, je bila "Ameriška Domovina" prva, ki je ustanovila državljansko šolo. In šele leta potem, ko je "Ameriška Domovina" z uspehom vodila državljansko šolo, so se oglasili drugi časopisi, ki so priznali, da je enaka šola nekaj sijajnega- In ravno na prizadevanje "Ameriške Domovine" in njene državljanske šole sc je v mestu Clevelandu otvoril urad, ki je koncentriral državljanski pouk in uvedel državljanske šole po vsem Clevlandu. "Ameriška Domovina" ima neoporečno zaslugo in priznanje, da je tekom 19 let svoje agitacije in delovanja na polju ameriškega državljanstva vsaj najmanj 10.000 rojakom Slovencem in bratom Hrvatom pridobila ameriško državljansko pravico. Tega'ne more nihče, oporekati, ker stoji za tem rekordom uradni zapisnik v uredništvu kot v mero-dajnem državljanskem uradu v Clevelandu — The Citizens' Buregu, ki se. je, ustanovil ravno iz vzroka, ker je "Ameriška Domovina" prva dala, smernico v tej zadevi. Pa se dobi rojak, ki se piše "Math Debevec," ki stanuje v Euclidu, ki je nepoznan našemu uredništvu, ki je nepoznan učitelju državljanske šole, katero šolo vodi učitelj že 19 let, dobi se rojak Math Debevec, ki skuša biti več kot Citizens Bureau, ki skuša znati vse postave, vse zapreke, ki so postavljene na težavni poti za pridobitev državljanstva, pa očita meni nič, tebi nič, "A m e r i š k i Domovini," da je "oslabela." Želeli bi spoznati tega Mr. Math Debevca, da bi ga vprašali te ali one stvari o mednarodni postavi, kaj je on v zadnjih 19 le storil za ameriško državljanstvo, kje je bil, ko so se drugi borili za pridobitev ameriškega državljanstva, in zakaj prihaja na dan v trenutku, ko je treba vsakomur vedeti, da ameriško državljanstvo ni strankarska stvar, pač pa prizadevanje ameriške vlade, da postane sleherni naseljenec v Zedinjenih državah ameriški državljan. Pouk glede državljanstva v Roosevelt šoli nikakor ne stoji pod nadzorstvom The Citizens' Bureau v Clevelandu, kot smo se verodostojno informirali. In omenjeni urad je edini doslej merodajni urad glede ameriškega državljanstva v Clevelandu. Učitelj, Mr. Charles Trivison, ki je jako dober učitelj, je bil naprošen od gotovih faktorjev v Euclid vasi, da začne s poukom,'ne da bi mu povedali pol resnice. Mr. Trivison bo učil v Euclidu, na vsak način pa je slišal tudi od nas del povesti. Nas veseli, da se je začela državljanska šola v Euclidu. toda kdorko.li bo skušal iz nje kovati zasebni kapital, bo kmalu skusil, da iz tako resne stvari, kot je pridobitev ameriškega državljanstva, se ni šaliti. - Uredništvo '.'Ameriške Domovine" je lojalno prineslo novico o pečetku take šole v Roosevelt šoli. Zakaj potem Mr. Math Debevec, ki še nikdar ni kaj doprinesel k uspehu ameriškega državljanstva, očita onim, ki delujejo 19 let v tem delu, in ki so pripomogli 10.000 našim ljudem k ameriškemu državljanstvu, stvari, o katerih sam ve, da so neresnične. t Ameriško državljanstvo je zadeva, ki ne sme biti predmet psovanja v javnosti, ker kdor razume pomen ameriškega državljanstva, se bo skušal učiti, ne pa insinuirati stvari, o katerih ve, da so brez podlage in poštenja. ....................... ■■■■.................... ....................—--- DOPISI ............- ■■ ■■ •■ ■ -—" ■■ ■■—- ........ -—» .. .. » ., - .t. Joliet, lil. — Danes sem či-tal v Ameriški Domovini poročilo slavnostnega banketa, ki se je vršil v počast Mr, John L. Mihelichu. Iz poročil sem razvidel, kako sijajen poset je bil. Vedel sem tudi jaz že prej, da bo to nekaj iz-vanrednega, toda moral sem na potovanje po Jednotinih opravkih in mi ni bilo mogoče prisostvovati banketu. Že sem imel pripravljen brzojav, vendar nisem imel prilike oddati ga pravočasno na določeni kraj. Veseli me, da se je narod tako polnoštevilno odzval, te nokazal s tem, da stoji za Hopkinsom in Mihelichem, ki ie zagovarjal Hopkinsovo stališče. Tak sestanek ali banket se mora smatrati naravnost kot protest napram gonji proti Hopkinsu od strani republikanske klike council- manov, kateri mni mar blagor mesta Clevelanda. Gre jim zato, da bi po svoje gospodarili ter v kalnem ribarili še bolj, kakor so to delali poprej. Želim, da bi naš jugoslovanski narod stal za Hopkinsom in Mihelichem tudi v bodočnosti. ,Vedite, da mi Jugoslovani, kot ameriški državljani že precej štejemo v javnosti. Zadnje čase smo postali precej aktivni, in to vedo tudi Amerikanci. Vse priznanje gre trgovcem, St. Clair Merchants Association, ki so priredili ta pomembni banket in s tem zopet povzdignili ime našega naroda. Nahajam se v Jolietu. Sedaj smo zborovali v prenov ljenem uradu (hiši K. S. K. Jednote). Urad je znotraj urejen tako, kakor kakšno bančno poslopje. Po dolgi pravdi in prerekanju smo končno prenovili in predelali jednotino hišo na n a j b o 1 j praktičen način. Včeraj (v nedeljo) so se vršile v Chicagi in So. Chicagi velike društvene prireditve in kazale so se tudi slike shoda, zanimanje je bilo povsod veliko. Za par dni odpotujem v Kansas City, drugi teden pa bom ž'e med vami v Clevelandu sporočal vse osebno. Mr. John Potokarju pošiljam pozdrave od Mr. John Goloba, njegovega soseda, ki je sedaj v Chicagi. Mr. John Novak pošilja pozdrave Mrs. Deželan v Cleveland. Vsem čitateljem tudi moje pozdrave, Anton Grdina. Iz Newburske okolice. - Prosim, če morete dobiti kak kotiček, kamor bi spravili te le moje vrstice. Rad bi nekoliko opisal, kako se mi je godilo zadnjo nedeljo v New-burgu. Dragi čitateljji! Skoro se ne more popisati'lepote tega banketa, katerega so priredila društva Mir, Bled, Kraljica Miru, novim kandidatom, ki so bili slovesno sprejeti za slovensko Dobrodelno zvezo. Kako lepo jih je sprejel naš glavni predsednik, John Gornik! Oh, to je bilo ploskanja. Vem, da kateri še danes ni mogel žlice v rokah držati vsled ploskanja. Najprej moram v imenu vseh marjašarjev čestitat vsem agitatorjem, ki so se tako potrudili, da so dobili tako lepo število novih članov. Sai je samo eden manjkal do 200. In ni jih tako lahko dobiti, je treba napraviti precej stopinj predno se doseže tak uspeh. In kaj sem še videl v nedeljo? Naš zlatar, Mr. Frank Černe je položil v naročje Mr. Glihi in Mr. Erjavcu lepo stensko uro in tudi ena članica od društva Kraljice Miru ie dobila lepo zapestno uro. To so dobili v priznanje, kar so pridobili največ članov v tej kampanji. Seve, obdaro-vanci so se modro držali in so bili ponosni na taka darila. Saj bi se tudi jaz, če bi kai takega dobil. Najbolj so se mi pa dopad-le tiste mlade vojakinje, vse enako opravljene, vsaka svojo zastavo v roki. Kako so lepo korakale po dvorani, delale razne formate, pa vse tako brez hibe in lahko. Pa nobene komande ni bilo slišati, vse tako potiho. Jaz bi jih gledal kar do jutra, pa ne samo jaz, tudi vsi drugi. Na-čelnica teh deklet, ki jih je tako izučila, zasluži vso pohvalo. Saj pravim, tako sem gledal tista dekleta, da sem menda nehote spustil iz rok tisti ček, katerega sem dobil v garderobi za mojo suknjo in klobuk. Ko sem se odpravljal domovv, pa ni bilo tiste številke nikjer. Kako naj sedaj dobim iz garderobe suknjo in klobuk? Brez suknje in klo- buka pa zopet ni kazalo iti domov. Kaj mi bo moja Jo-hanca rekla, če bi jo primahaJ domov gologlav. Sumila bi, da sem klobuk in suknjo za-pil. Zahvaliti se moram Mrs. Žagar, ki me je predstavila v garderobi kot poštenega človeka in je prosila zame, da so me spustili notri v garderobo, kjer sem si potem sam poiskal suknjo in klobuk. Še enkrat, prav lepa hvala, Mrs. Žagar, za vašo uslugo. Pa teh naših kuharc tudi ne smem pozabiti, ki so vse tako pripravile, da se je človek počutil, kot bi prišel v najboljši hotel v mestu. Ko sem šel ravno mimo kuhinje, sem še malo notri pokukal in sem se kar ustrašil, ko sem videl cele kupe pečenih kokoši. Lahko rečem in lahko mi verjamete, da jih je bil tolik kup, kot je velik Triglav na Gorenjskem. Mislim, da jih drugi Clevelandčanje to nedeljo niso imeli nič na mizah, ker so šle v S. N. D. v New-burg. Pa le kedaj so mogle te ženske vse to speči? Pa kaj samo kokoši! Bilo je tudi dosti drugih dobrih stvari, kot: fine potice, krofi, pohanje itd. Čestitam new-burškim ženskam na njih požrtvovalnosti. Tako se mi je dopadlo, da bi kar vedno tam ostal. Ti, brat Resnik, kadar bo še kaj takega, mi kar pošlji vstopnico. Me ni treba nič spraševati, če bom prišel ali ne. Rad se bom udeležil vsake take slavnosti, čeravno nimam avtomobila, da bi se pripeljal. Saj tudi ulična železnica vozi do tam. Imam sicer enega malega z enim samim kolesom in dvema držajema, ki se mu pravi samokol-nica. Toda ta nima gumastega obroča na kolesu, zato bi kolo preveč ropotalo po cesti, če bi se s tistim pripeljal. Lahko bi me ponoči ustavil kak policaj, češ, da kalim nočni mir. In ker ne maram imeti s policijo ničesar opraviti, naj kar tam v garaži stoji do prihodnje pomladi. Na tisti veselici sem tudi dobro pazil, če bom kje uzrl tistega Jakata. Rad bi ga poznal osebno, da bi ga malo "potretal." Pa ga ne bi bi) samo en malo, ampak tako. da bi bil komaj prišel na Rožnik. (Ježeš, pa mi je le dal Bog pravo pamet, da nisem prišel tje v nedeljo. Op. Jakata). Rad bi mu bil povedal eno dobro novico, da bi mu ne bilo treba pisarit. Ker ga pa nisem nikjer videl, mu moram to potom dopisa sporočati. Sedaj, Jaka, boš pa zvedel eno novico od Franceta, da boš rekel: kje smo bili pa mi. da so nas Newburčanje posekali! Veš kaj smo sklenili zadnjo nedeljo? Sklenili smo, da ustanovimo marjaš -klub in sicer se bo ta klub imenoval "Prvi slovenski kra-šovski marjaški klub v Ameriki." Seve, naš Pavle je malo protestiral, ker je on prave gorenjske matere sin, aH kaj mu je pomagalo, če je pa večina zmagala! Moral je pristati na krašovsko ime. Predsednik kluba bo Jože Supan, ker vemo, da on najbolj zna marjašat in nam je že dosti ni kijev, odnesel. Samo enkrat se mu je primerilo, ko je šel petlat, da je odvrgel asa in kralja, damo je pa ven igral. Seve, dobil je tudi pošteno kontro. Malo se je za ušesom popraskal, pa odrinil vsakemu en dajm. Toda saj veste, vsak človek napravi lahko pomoto in zato mu tega ne smemo šteti v zlo. Jaz bom zapisnikar, ker so rekli, da gre meni taka stvar najbolj izpod rok. John "or-ka matika," bo tajnik, Pavle bo pa za blagajnika. Ker nimamo še zadostno število uradnikov, bom sklical vse newburske m a r ja š a r je na konvencijo. Ker pa ne smemo takih konvencij dr£at brez čarterja, mi je obljubil Tone Strojin, da mi bo vso stvar on preskrbel pravočasno. Konvencija se vrši v soboto 8. februarja v prostorih na 8613 Rosewood Ave: Torej ste vabljeni vsi newburski marjašarji, ker bo treba sestaviti pravila in pa še nekaj uradnikov bomo izvolili. Ta klub bo približno take oblike, kot je klub Pipa. Kadar bo marjašar marjašarja srečal, ga bo vprašal, če ima kvarte pri sebi. Če jih ne bo mogel pokazati, bo moral plačati 25c v blagajno. Nekateri si mislijo, ker je France najbolj pozabljiv, bo kar metal kvodre v blagajno. Toda motite se! Jaz bom nastavil kvarte kar okrog klobuka, kakor fantje v starem kraju pušelce, pa jih bom imel vedno pri rokah. Vsakega marjašarja naloga bo tudi, da bo navadil svojo ženico marjašat, da bodo tako tudj one dobile veselje do te igre in nas ne bodo vedno po hišah lovile, kadar marja šamo. Jaz in pa predsednik ne bova imela tega trubla, ker zapisnikarjeva Johanca in predsednikova Micka znati dobro marjašat. Pa takih marjašarjev, ki imajo lisičje repe za svoj simbol, ne maramo v naš klub, da bi nas po drugih listih raznašali. Mi imamo že sami dosti dobre zabave. Za danes naj zadostuje, pa še drugič kaj. Pozdrav vsem čitateljem Ameriške Domovine, marjašarjem pa želim, da bi Vsi dobili. France iz Našega Doma. (Kadar boste klub že in-korporirali, da vam bo pod postavo dovoljeno hoditi okoli po svetu marjašat, vas bomo enkrat povabili k nam, da bomo videli, kaj znate. Povem vam pa že naprej, da boste morali poslati salaminsko dobre, ker pri nas smo tiči in mojstri vmarjašanju. Mi vam celo trunfnega asa vzamemo, pa še vedeli ne boste kedaj. Op. Jakata). Lorain, O. — Zopet smo imeli priložnost zadnjo nedeljo poslušati radio program, kateri je proizvajal našo ljubljeno slovensko pesem, ter akorde naše slovenske, melodije. Jaz sem takega mnenja, in menda tudi vsakdo drugi, če se je že kedaj kaj dobrega ustanovilo, je slovenski radio program na prvem mestu. Želeti je, da se ta dobra stvar nadaljuje- Dobro bi bilo v ta namen nekaj storiti tudi v naši slovenski lorainski naselbini. V kritiko se ne bom spuščal, to prepustim drugim, ki se bolj razumejo in poznajo pesem, kot jaz. Samo to bi omenil, da bi bilo morda oznanjevalca boljše razumeti, če ne bi stal preblizu aparata. Zato menda ni tako čist glas, kakor bi moral biti. Akoravno tukaj v Lorainu nismo tako zaposljeni, kakor bi bilo želeti, si bo kdo mislil, da dolgčas prodajamo. Toda temu ni tako. Dne! 25. januarja pride k meni na dom Mr. Klinar ml., ter me povabi, da greva obiskat najinega prijatelja, Mr. Sokliča, katerega prav hudo noga boli. "Zakaj pa ne, če ima kaj mokrega v kleti," rečem in hitro se spraviva na avtomobil in se odpeljeva. Ko prideva k- Mr. Sokliču, ga vidiva, kako je revež šepal iz enega kota v drugega tako, da se mi je prav smilil. Kot njegov dober prijatelj, sem mu svetoval vsa-kojaka zdravila. V tem pa zapoje telefon, pa je rekel Mr. Soklič, da je bila napačna številka. Pogovarjali smo se še nekaj časa, ko Mr. Klinar predlaga, naj bi šli nekoliko k nje- mu "v vas. Jaz sem bil takoj pripravljen in celo Mr. Soklič, z vsem njegovim revma-tizmom je bil pri volji, da gre. Ko pridemo do Klinarjeve hiše, sta moja tovariša ostala nekoliko zadej, menda po naključju, in tako sem šel kar sam naprej. Komaj pa dobro odprem vrata in stopim v kuhinjo, mi zadoni naproti gromoviti "surprise!" Kako se človek počuti, ko zasliši to besedo, ve le tisti, ki je že sam doživel kaj takega. Meni se je zdelo, da se ves Lorain trese in da se vsa hiša name podira. Težko jim je bilo to delati tajno, ker sem skoro vsakdanji gost Mr. Kli-narja. Ravno, takrat sem bil tudi nekako polovično zapo-šljen in sem menjal delovne ure vsake tri dni in tako sem jim nevedoma štreno zmešal, Ko so mislili, da bom delal ponoči, sem šel na delo podnevi, in obratno. Toda naj bo že kakor hoče, lepo je bilo tisti večer. Moja najiskrenejša zahvala prirediteljem tega zabavnega večera ob 44-letnici mojega rojstva, ti so: Mr. Klinar! Mrs. Soklič, Mrs. Zore mL Mrs. Dougan, Mrs. Mejak in Mr. Žiberna. Ženske so se večkrat izkazale kot dobre kuharice, toda na tej prireditvi so se še posebno postavile, Vse je zgledalo kot kakšna bogata svatovska pojedina. Zahvalim se tudi poslovodju S. N. Doma, Mr. Alojs Kam nikar za posojeno pohištvo za isti večer. Med vsemi cenjenimi gosti pa sem pogrešal Jaka iz Clevelanda. Ej, Jaka, da bi bil znal, gotovo bi se bil kar sam povabil in se udeležil tega slavja. (Naj me prec tristo milijonov medvedov vzame, če se res ne bi bil. Op. Jaka ta). Samo, ene stvari, ki jo imaš ti posebno rad, pa nismo delali ta večer, namreč, mar-jašali nismo. (O, saj vem, Saj jih pa vedno mečete v Domu ob nedeljah, da vas ne morejo ženske sklicat k ve čerji. Op. Jakata). Tega lepega družabnega večera so se udeležili sledeči cenjeni prijatelji": Mr. in Mrs. Ivančič, Mr. in Mrs. Frank Zore, Mr. in Mrs. Klinar ml. Mr. in Mrs. Frank Soklič, Mr. in Mrs. Žiberna, Mr. in Mrs Dougan, Mr. in Mrs. Jevc, Mr in Mrs. Mozer iz Penfield, O., Mr. in Mrs. Debevec, Mr. in Mrs. John Cerne st., Mr. in Mrs. Mejak, Mr. in Mrs. Cer ne ml., in Mr. in Mrs. Gulič. Ter posamezni: Mrs. Kra gelj, Mr. Brus, Mrs. Johana Zore, Mr. Mack Macerolj iz Clevelanda, Mr. Mike Cerne, Mr. John Zore, Mr. Jack To-mažič, muzikant, Mr. Breš čak mL, Mr. Anton Mejak Mr. Andy Mejak, Miss Her-mina Zore, Miss Angela Zori Miss Johana Svet, Miss Frances Dougan, Mr. Frankie Dougan, Mr. Frankie Soklič, Miss Maria Soklič, Miss Jen nie Soklič, Miss Tilka Mejak. Mr. Stanley Pavlič in Mr. Joe Pavlič. Že dolgo časa bivam v Lo rainu in nimam družine, ne posestva, kakor imajo to drugi Slovenci. Usoda hoče tako. Sem kakor ubežni kralj, ki mu je vše vzela .sovražna (Oalie na 5. strani) Pozor: Oklic! Iščejo se vsi živeči sorodniki pokojnega C. B. Westa, ki je umrl 16. februarja, 1910. Dediči se morajo zglasiti do 16. februarja letos. Ce kdo ve za kakšnega, še živečega sorodnika umrlega, naj to sporoči. Najboljše pa je, če se dediči sami zglasijo na 16. februarja in pridejo po svojo dedščino. Če verjamete, al' pa ne... Gosposka družina je imela lepo posestvo zunaj na deželi, vse obdano z lepim sadnim drevjem. Hišna gospa se je kaj rada senčila pod velikimi kostanji na dvorišču, kjer ji je lahna sapica božala še vedno lepo ličece. Kar po ves dan je presedela zunaj, šele proti večeru se ji je toliko poljubilo, da je šla v hišo. Kaj rada je tudi ukazala svoji dekli, da je pogrnila mizo zunaj pod drevjem, ker ima človek, če južina na svežem zraku, večji apetit in tako lahko spravi pod streho večjo množino dobrih stvari. Gospa je dobila v službo novo kuharco, zastavno gorenjsko Majdo, ki je znala dobro kuhati, pa tudi dobro katero povedati, če ni bilo drugače. In gospa ji neke lepe nedelje ukaže, naj pogrne mizo zunaj na vrtu in naj tam servira južino. Majdi to ni bilo nič kaj všeč. Že itak je imela polne roke dela, da je pripravila kosilo, zdaj naj jed nosi pa še tje na vrt, kjer mora človek paziti, kam stopi, da se juha ne razlije, ali da ne prileti kaka nebogljena muha in se zaleti v juho, da se potem gospodi viha nos. Saj če pade kmečkemu človeku muha v juho, vzame žlico in lepo zajame muho in pri tem skrbno pazi, da bi ja preveč juhe ne zajel obenem z muho. Če pa gospoda vidi muho v juhi, jo potem še ne pogleda ne, ne muhe, ne juhe. Po jedi bo treba pa zopet iti po 'črepinje' na vrt in jih zne-sti v kuhinjo. Pa naj se pri tem kak krožnik zmisli; da bi zaropotal po tleh, kdo bo plačal krožnik, kot Majda. Tele gosposke babe nimajo drugega dela, kot da šikanirajo posle. Zato pa posedajo ves dan v senci, da si lahko vedno kaj novega izmislijo. Zato pa je tako! Tako je modrovala Majda sama pri sebi in prelagala žlice, vilice in posodo po kuhinji, da so kar poskakovali. To je namreč jako priljubljen način kuharc, kadar hočejo pokazati, da jim nekaj ni prav, pa si tega ne upajo naravnost povedati. Gospa je bila toliko briht-na, da je opazila, da Majdi ni po volji, da mora kosilo ser-virati na vrtu, zato jo vpraša nekako pikro: "Majda, kaj se vam zdi nerodno, da boste morali nesti kosijo na vrt?" Majda pa lhirnodušno odgovori :A"Nekoliko že, pa bo že. Spominjala se bom pri tem na dom, ko sem nosila prešičem jesti venkaj." A France Žolna je izpraznil ravnokar devetindvajseti ko-zarec vina. "Pijančevanje je in bo tvoja poguba," ga zbode njegova žena. "Če bi toliko ne pil, bi bil že lahko za bosa v tovarni." "Ah, kaj!" je odvrnil France Žolna. "Če sem pijan, se počutim kot predsednik Zdr. držav." A "Saj vas jaz nisem klicala, da mi uglasite glasovir!" "Vi ne, toda vaša -soseda." A "Oče, danes smo se v šoli učili, da živali vsako zimo menjajo svoj kožuh." "Pst, tiho, otrok moj, da te ne sliši mama." A Peterček prinese domov šolsko izpričevalo. Oče ga vpraša: "No, kateri si pa?" "Če še enega prekosim, potem bom predzadnji," je Peterček odgovoril. t Slovenska Delavska Dvorana v Newburgu (Poroča Jos. Zadnik, tajnik) Sedaj, konec leta, ko vse organizacije in Domovi beleži jo napredek iz leta 1929, tako podajamo poročilo tudi o stanju Slovenske delavske dvorane, 10814 Prince Ave. Ta dvorana je letos zelo napredovala, kar vam bo razvidno iz številk, ki so na tem mestu priobčene. Društva plačala najemnine sej za 1. 1929 $ 257.00 Celoletna najemnina od raznih prireditev 1010.00 Na račun delnic 396.00 Na račun oglasov 75.00 Prostovoljnih prispevkov 264.25 Razni dohodki, največ iz spodnjih Prostorov ......... 3350.04 S k u pni celoletni dohodki za 1. 1929. . 5352.29 S k u pni celoletni stroški za 1. 1929. .. 5380.84 S k u pni celoletni Primanjkljaj 1. 1929 28.55 Bilanca 31. dec. 'eta 1928 ....................1012.60 Bilanca 31. dec. teta 1929 .........$ 984.05 frenar je naložen kot sledi Ila hranilni knjižici Union 'rust Co., Broadway Columbia Office and E. 55th St •p200.00, na banki na čekov-nem prometu $784.05. Sku-Paj $984.05. Tukaj priobče-ne številke dokazujejo, da Srno nekoliko nazadovali, ne Pa napredovali. Toda seda ^oram povedati, da smo "iz Plačali dolgov 1263.75. Odpeli smo torej vsoto $28.55 bilance iz leta 1928. Ako °obijemo od $1263.75, nam to Pokaže, da je naš čisti pretanek iz leta 1929, $1235.-Če šedaj to svoto w zato bom na tem .mestu Medal, da ne bo treba vsa- posebej tolmačit: 2li;1<;njiženih delničarjev je st • Pravih delničarjev, ki lajajo delnice, pa je 176, to-j^J ■mamo 38 takih, ki še ni-neJ° zadostne vsote vplača- delnic ^ SC mog'a izc*at' je tudi odboru, ki bra izvo^en dne 15. decern de Za ugotovitev stvari gle-Prih°HeČanja dvorane, da na tovn j.* direktorski seji go-2ai»,. Pfide do tozadevnega se VtU5ka- °dbor poroča, da kaj g stvarJ'o počaka za ne-da SpSa' l'az pa priporočam, Čj Dr J lstim dnevom zaklju-ni Rajanje delnic, ker nam nice l. 0 Podajati še del-čuje' ^Jti dvorana se izpla-Ape]i rez Prodajanja delnic, tistih S1 Je treba le na vseh ^ajovni xičarjev> ki še ni isto vn i* Polne vsote, da ^ ^Plačaj o. ŽijooJdSeekf^n^nje zaslu" sicer nt - D- Dvorane, in Slov nu,stvo Balkan, Odsek naprerre'- Dvorane, in Klub p ednih žena, ki so nam koncem leta prinesli lepo vsoto denarja. Treba je vpošte-vati, da imamo pičlo udeležbo na prireditvah, da ni bilo več pričakovati. Oni so nam tudi same najemnine prinesli najmanj $200.00 na leto. Naj tudi nekoliko omenim, kako klubi delujejo za S. D. Dvorano, bodisi Dram. društvo Balkan, ali Klub naprednih žena. Prvič, dvorano vzamejo v najem pod istimi pogoji kakor vsakdo drugi, in drugič, v dvorani dobavljajo neopojne pijače pod prav takimi pogoji, kakor vsak drugi. Enako dobavljajo tudi cvetlice itd., nazadnje nam pa še prineso več čisti prebitek, kar ga narede skozi vse leto. Priznati moramo, da so ti naši odseki desna roka S. D. Dvorane. In na tem mestu rečem, da oni ne dobe od nas, oziroma od ostalega občinstva priznanja, ki jim gre in katero v resnici zaslužijo. Poglejmo, koliko dela in požrtvovalnosti je treba, pred-no je mogoče prirediti eno samo predstavo. Igralci morajo imeti svoje skušnje najmanj dva meseca prej, in tam se mudijo včasih pozno v noč, Dalje oglašujejo po listih in sestavljajo programe, vabijo ljudi na predstavo, nabirajo skupaj potrebne stvari, kate rih slučajno nimajo, in to celo iz drugih naselbin, imajo izredne druge poti itd. itd. — Vsega tega pa ne dobe od ni koder povrnjenega; končno, ko prirede igro, je pa dvorana napol prazna. Torej od koga je odvisno, da je uspeh povoljen? Kulturni delavci morajo na ta način izgubiti veselje do delovanja, če bi delali v svojo korist, toda oni delajo v koiist naselbine. Zdaj pa nekaj o nalaganju d'enarja na čekovni račun ali hranilno knjižico. Na delničarski seji dne 15. decembri? 1929, sem poročal, da se na haja denar, in sicer koncem novembra 1929, na hranilni knjižici $91.17, na čekovnem prometu pa $837.34, skupaj $928.34. Tako je bilo Stanje blagajne dne 29. novembra. Radi tega sem bil nekoliko kritiziran, toda jaz smatram, da kritika ni bila na mestu. Glasilo se je namreč, da tajnik ne sme naložiti na čekov račun več kakor $500.00, resti samo od nekoliko dni, dočim bi imeli uradniki brez-potrebno delo. Dalje apeliram na vse delničarje in delničarke, da se strinjajo s tem, ker moje mnenje je, da se ne nalaga več denarja na hranilno knjižico kakor ga je sedaj, čeprav imamo od tega 4 odstotke, ampak da ga naložimo na čekovni račun in plačamo dolgove, kjer bomo dobili 6 odstotkov, od našega dolga pa ne dobimo 5 odstotkov, ampak jih moramo plačati in če dolg plačamo, si jih odbi-jemo. Torej tukaj imate zopet do)":az, da če mi denar hranimo, dobimo 4 odstotke od njega, ako pa plačamo na dolg, pa jih 6 odbijemo, torej sta še vedno dva procenta v našo korist. Dalje se mi zdi vredno nekoliko omeniti glede tajniko: vega in blagajnikovega poročila, ki je bilo podano dne 19. januarja 1930, na delničarski seji. Takrat smo zašli nekoliko iz dnevnega reda. Omenim naj, da odkar zasledujem delovanje in se udeležujem sej, nisem še nikdar videl, da bi tajnik in blagajnik eno in isto poročala in enako tudi nadzornik, ki je bil pooblaščen od direktorija S. D. Dvo rane, in sicer je bil to Mr. Fr. Surtz, slovenski odvetnik. — Nisem tudi še videl, da se računi sprejemajo, neda bi se kdo oglasil s kako pripombo. Zakaj ne? Jaz ne vem, ali ne razumemo dnevnega reda, ali pa je kakšna politika na pram uradnikom. Sedaj bom stvar zaključil; morda sem s svojo pisavo koga razžalil, toda jaz pišem le to, kar je. resnica in mislim, da sem na mestu. EUCLID RIFLE and HUNTING CLUB. Piše Jaka. Zadnji torek je bil pa špas, ko je Jože Koželj prinesel za ' poskušnjo pištolo, s katero so naši fantje poskusili streljati. Rečem vam, da je to špas in pa zopet ni.: Puško držati v roki, kjer ti obe roki pomagati, ni posebno težko. Ali primite tako-le pi-stolco v roke in roko stegnje-no držite, takrat pa ti začne-roka mahati sem in tje, kot nihalo pri stenski uri. Toda kakor pri vsaki stvari, tako je treba tudi tukaj vaje. S časoma bo že šlo. Saj smo tudi takrat, ko smo prvič streljali s puško, zadeli vse kaj drugega kot pa tarčo. Danes pa že lahko rpčemo, da smo skoro vsi "šarpšuterji." Teh par dni, ko t^tko lepo solnce sije, naši fantje žalostno in s povešenimi glavami tavajo okrog. Kaj jim tare hrabra lovska srca? Veste kaj, boje se, da bo na dan 23. februarja', ko priredi naš klub svoj zimski piknik, lepo vreme in bo ves piknik skažen. Naši fantje se najbolj počii-tijo, če je za ene tri klaftre snega, pa enih 35 stopinj pod ničlo, da je tako mraz, da celo krop v loncu zmrzne. Takrat so pa naši fantje kot gad-je. Je tudi več "uržeha," da se spije enega več} Na sv. Matijeta se bomo obrnili, naj počaka par dni, predno začne razbijati led. Saj je njemu vseeno, nam pa ni. Boste še kaj več slišalj o našem pikniku, ampak eno je gotovo, da se vrši na 23. februarja, popoldne, na Mo-čilnikarjevi farmi, v gozdu. Če bo res tako hud mraz, da nam oh i j čan' zmrzne, ga bomo pa kar sesekali in jedli z vilicami, mesto gulaža. Zadnji torek smo tako streljali: ni čemer je takoj sledila podpora in brez vsake debate sprejeto, češ, da denar na čekovnem prometu ne prinaša nobenih interesov, če pa denar naložimo na hranilno knjižico, nam prinese po 4 odstot ke obresti. Jaz torej mislim, da sem kot tajnik smatran od strani naselbine, da denarja ne znam uporabit v korist skupnosti ter da denar nalagam tam, kjer nam nič ne prinese, drugi odgovor pa je ta, ki sem ga že enkrat povedal n3 seji, toda ker je bila zbornica baš takrat nekaj razburjena, ni prišla stvar na površje. Torej vam hočem tukaj dokazati; zakaj da nalagam večino denarja na čekovni promet. Prvič, mi imamo čekovni račun in ne smemo plačati v gotovini niti najmanjše reči, in zaradi tega je treba denar nalagati na čekovni račun, da se s čekom plača. — Drugič, v mesecu decembru smo imeli na čekovnem ra čunu 837.34 dolarjev denarja, stroškov smo imeli v mesecu decembru $821.88, bilan ca na čekovnem prometu 31 decembra je znašala $15.46, kar je dokaz, da ako bi za mesec december naložil na čekovni račun samo. $500.00, bi mi potem ne preostalo nič drugega, kakor iti zopet na banko in prenesti, denar, z ene knjižice na drugo, pri čemer bi gotovo ne bilo nobenih ob- St. Clair Merchants League January 29. Kiaic I Pik Vorbic.... 158 152 170|Klaus............147 221 150 Gornik.... 14G 184 1G4 Seliskar.. 100 185 154 Bukovnik 141 150 170 Lueic............145 175 19« Dcmshar 159 165 182 Jaksic............14(i 217)97 Blind .... 180 180 ISO Blind................130 180 130 ---1 ----- 734 781 8161 674 928 830 Harc« I Kara Zalokar.. 160 155 l4fi|Sytkov8ki 148 134 163 Stamfel.. 1 67 122 148 Oodic..... 142 123 189 Mitllev . 172 163 120|Pozelnik.. 178 199 182 Kulish .. 172 152 165 Anzlovar.. 120 167 162 Grdina ... 188 158 166 Oman...... 149 152 108 859 750 740| 738 775 754 -o- AFRIŠKA KULTURA PRED 7000 LETI Leo Frobenius, znani kul turni raziskovalec, ki se nahaja sedaj na novem študijskem potovanju v Afriki, se je po natančni preiskavi zagonetnih razvalin v Zimbab-ve vrnil v Kapstadt. Kakor poročajo, je Frobenius na tem študijskem potovanju prišel do prepričanja, da je bila pred 7000 (?) leti, torej približno pred 5000 leti pred Kristusom na ozemlju od jezefa Nyassa do dežele Basuto razširjena visoka kultura. Tam bivajoči narod je častil mesec in zvezde. Preostanki te k u 1-ture se nahajajo v Zimbabve. Ti najstarejši kulturni ljudje temnega dela zemlje so morali imeti precej znanja v geologiji; poznali so tri kraje, kjer so se nahajale dragocene rude in so izkopali globoke rove. Eden teh rovov, ki so ga odkrili pri gori Rooi, je 45 čevljev globok in 95 čevljev širok; uganka je, kako so rudarji mogli delati brez luči in zračenja. Dejstvo, da so gotovo obliko brona, ki so jo izdelovali samo v Afriki, našli v starih predmetih v Egiptu in Samariji, kaže na to, da so kovino v Afriki spravljali na sever. Frobenius je mnenja, da izvira ta zgodnja kultura v Afriki iz Indije. Neko svetišče, katero je odkril, odgovar-na v slogu indijskim razvali i nam. Sober 154 Paulich 163 Prince 124 Jazbec 131 Zabukovec 165 Hoffart 159 Koželj ■ 158 Mlakar 171 Gole 181 Dolenc S. 108 Turšič 163 Prijatelj 173 Satkovič 158 Janževich 119 Prišel ' 139 'Kflušek J. 143 Dolenc J. 143 Telich 126 Jerich 120 Baraga 148 Preveč 128 --o—- Električne potrebščine Začenši z Novim letom je Električna Liga povečala svoje razstavne prostore na 14. nadstropju, Hotel Statler, kjer ima posebne predmete razstavljene, znane pod imenom "Everything Electrical Por Home." Ta razstava je odprta vsak dan od 9. zjutraj do 5. popoldne, in cenjeno občinstvo je prav vljudno vabljeno, da si to razstavo ogleda. Nobene vstopnine se ne računa, in ničesar ni na tej razprodaji naprodaj. Električna Liga še posebno vabi cenjene čitatelje 'Ameriške Domovine,' da ob- # iščejo to razstavo, kadar se nahajajo v mestu. Na tej razstavi dobite varnostne električne predmete, ki se rabijo v vašem domovanju. Dobite tudi načrte, kako se v hi šo napelje elektrika in razna električna oprema za svetil ke. Tu vidite najnovejše električne čistilce za vašo hišo, ki vam toliko pomagajo držati vašo hišo čisto. Na razstavi dobite tudi natančna pojasnila, kaj je potrebno, da vaš čistilec v redu deluje. Le nekoliko pozornosti od časa do časa, pa vam bo čistilec mnogo delj časa posloval, kot ste mislili. Tudi stare električne Čistilce lahko uspešno vpora-bite, zlasti pod streho, ali pa v kleti, kajti tudi tam je či-stoba ravno tako potrebna kot v vaših sobah. Oglejte, si torej te predmete na električni'razstavi,'za katero ni treba plačati nobene vstopnice in tudi kupiti vam ni treba ničesar. Vse električne naprave, ki jih vidite na tej razstavi, lahko dobite pri svojih trgovcih. —-o-- * 31.500 oseb je bilo lansko leto v Ameriki, od avtomobilov ubitih. RAZPRODAJA ' ' ' * '■■'■! ' * • ' h':- '•■ • "V >-it zimskega blaga je sedaj v polnem teku. Cene so skrajno znižane. Pridite! Prepričajte se sami. Se priporočam. John Rožanc 15721 Waterloo Rd. ženske pozor! Vse suknje, obleke, klobuke, jopiče, kot tudi drugo zimsko blago za žene, dekleta in deklice, dobite sedaj po nižjih kot tovarniških cenah na razprodaji pri Benrio B. Leustig 6424 St. Clair Ave. nasproti S. N. Doma. (Jan. 17. 21. 24. 28. 31.) Razprodali bomo KAKOR VSAKO LETO OB TEM ČASU, VELIKO ŠTEVILO V Ker so naši prostori premajhni in zaloga prevelika, smo se namenili zalogo obuvala znižati. Cene najnižje, skoro smešne v primeri z blagom. « Franka Hutala 6408-6410 St. Clair Ave., Cleveland, O. VABILO predstav! ■ PLESU ki ga priredi PODRUŽNICA ŠT. 25 SLOV. ŽENSKE ZVEZE V NEDELJO, 2. FEBRUARJA V KNAUSOVI DVORANI , Začetek točno ob 7:30 zvečer Program: 1. Anna Herbst, umetnica na harmonike. 2. Solo ples lOrletne deklice. 3. Baletni ples 8-letne deklice in dveh malih dečkov. "V POSREDOVALNICI" burka v enem dejanju. osebe: GOSPA PELKA, posredovalka ..................................Josephine Perpar GA. pl. STEBLINSKA, soproga tovarnarja ....Margaret Tomažin MISS BRIGHTON, angleška učiteljica ......................Louise Gornik MADEMOISELLE BAUCHAMPE, baroninja ......Prances Debevcc GOSPICA MELODINA, učiteljica glasovirja ............Albina Novak GOSPA LEŽARIK, frizerka ..............................................Mary Mahne FAN TJ Y MELINČEVA, sobarica ..................-....................Mary Brodnik STANKA, dekla ..............................................................Francos Ponikvar LENA ZADREMAL, dekla ..........................................Mayme Augustlhe MARJANKA ŠIMEK, kuharica .........................:............Rose Konečnik GENDRA CIŽEK, vratarica ........................................Frances Brancelj Po igri prosta zabava in ples. Vabimo cenjeno občinstvo in posebno vse članice Slovenske Ženske Zveze, da nas posetijo na ta večer. HOJER GODBA VSTOPNINA 50 CB1NTOV Najvljudneje vas vabi Podružnica št. 25 S. Ž. Z. Penn. 2252 Penn. 2252 J. KREMZAR f.108 St. Clair Ave. TItGO/VINA S POHIŠTVOM, VIKTROLAMI, RADIOS IN VICTOR PLOŠČAMI STERN'S Februarska RAZPRODAJA vse pohištvo sprejemnih sob vštevši SVETLOBA IN SENCA Povest Na steni je viselo zrcalo, zaprašeno in napol slepo. Tone ga je skoz več let preziral, zadovoljen, če mu je pokazalo, kod da naj se brije. Zdaj pa je skrbno obrisal steklo, potegnil s predpasnikom čez svoj obraz in se pogledal proti luči, če je še za med ljudi. Spomnil se je tudi, da si je že davno hotel naročiti novo obleko, in preudarjal, kako bi se dalo vse urediti. Šel je gledat v svojo hranilno knjižico, koliko da se je že nabralo, in zadovoljen si je opisa-val, kako se bo razveselila Jerica, ko ii on pove, koliko da ima prihranjenega denarja in kako lahko bosta skrbela za otroke. In tako se je zatopil v te misli, da je kar nekako želel, da bi bila Jerica v prav velikih stiskah, samo zato, da bi jo on rešil in si prislužil njeno hvaležnost in s hvaležnostjo njeno srce.' Ko se je vrnil iz teh sanjarij zopet k svojemu delu, se mu je zdelo, da dela že za Jerico. Toda kaj, ko bode treba čakati tako imenovanega žalovanja! !Kaj pa pomaga žalovanje, če je hiši gospodarja treba? In za Gašperjem žalovati je huda zahteva. Toda' naj bo, da ne bodo ljudje brusili jezikov. Prišel je Bric s prošnjo, da naj prevzame Tone varuštvo Gašperjevih otrok. "Zakaj pa ne?" je dejal Tone. "Dobro delo storiš," je dejal Bric; "zakaj Jerica je v ve-likh skrbeh in ne ve, kam bi se obrnila." Tone je poklical sestro Mano in ji povedal svoj sklep. "Prav, Ton e," je dejala sestra; "meni se tudi smilita siroti, ki sta brez očeta." "Izporoči to Jerici, Janez!" je dejal Tone. "Kadar me po trdi sodišče, pridem sam doli. da se z njo pogovorim. Precej ne grem, da ne bodo reki' ljudje, da se ponujam." "Gašper je ravno pra\ umrl," je menil Bric, "da n< še zapravil doma." "Druščina ga je zapeljala," je dejala Mana. "Kako je to prišlo, tega jaz ne vem; mislim pa, da prava žena že ka ko priveže moža rra dom." "Pravega moža nikoli," je ugovarjal Bric. "Jerici pa se bo odvalil težak kamen od srca, ko ji izporočim, kar sm^ se zmenili." To je bila živa istina; zakaj Jerica ni slepila sama sebe, da bi bila upala živeti še nekaj let; tako je bila onemogla, tako jo je sapilo in tiščalo v prsih. Cez dan ni mogla počiva ti, ker jo je delo priganjalo, ponoči pa so ji odganjale spanje skrbi, in kadar je zjutraj prepotena vstala, ni čutila no vih moči, samo prejšnjo slabost. Hotela je le še poskrbeti za svoja dva otroka, preden odide. Preudarjala je, kako pošten človek da je Tone, ki ne bo iskal svojega dobička in ne prikrajševal varovancev, zlasti ker je sam premožen in nima svojih otrok. In morda in če Bog da, se ju bo še spomnil ob svoji smrti. Teb misli se Jerica ni sramovala, in kdor ve, da tudi pri izbiranju botrov ljudje ne gledajo samo na pobožnost, ji ne bo zameril. Premišljevala je tudi, ka ko bi Toneta zahvalila za njegovo postrežlji^ost. Ali naj bi ga povabila na večerjo in tjrica z njim, da bi ta nekako posredoval in gladil pot od hI še do hiše? Zakaj prve besede po zameri ne stečejo vedno lahko z jezika; večkrat je treba priprege. Tolažila se je s premislekom, da tako hud ne more biti Tone; sicer bi se BRAZIS BROS FINE OBLEKE IN VRHNJE SUKNJE PO $14.50 6905-07 Superior Aye. Domače klobase dobite zdaj pri FRANK GORENC 1435 E. 55th St. . ENdicott 9716 SE PRIPOROČAM. (Fr. Tue. — x) V najem se da stanovanje, 6 velikih sob, brez kopališča, blizu St. Clair Bath House. Cena $25.00 na mesec. Vprašajte na 6220 St. Clair Ave. (26) MLADENIČI —MOŽJE! Obleka po vaši meri Mi vam izdelamo obleko ali suknjo, da vam bo pristojala kakor rokavica na roki. SAMO $Zt)lV)U VOLNA ' ' Naročite si obleko ali suknjo ! pri nas < ; Delo jamčeno < 9' I JOHN MOČNIK ; 6517 St. Clair Avenue i« CLEVELAND. OHIO Telefon: RAndolph 3131 - _(F.) RADIO POZOR! POZOR! Sli izdelujemo furneze, kleparska dela, splošna popravila, vsa dela iz medenine in bakra. Točna postrežba. Se priporočamo za obila naročila. Complete Sheet Metal Work« F. J. DOLIN AR 1403 E. Gfith St. , Tel. HEnderson 4736 (Tue. Frl.) Samo za kratek čas vam nudi-mo to priliko. Mi smo edini k| R VI slovenski zastopniki za BOSCH O V/ml radio, kateri je bil, in bo Standard Radio, ko bodo drugi izdelki i l\W/\ KAD1U 193 Kompletno z tubi 1 Plačajte kolikor mogoče doli, ostalo na lahka odplačila. Sedaj boste lahko imeli Screen Grid Radio BOSCH izdelka za ceno, katero ste plačevali za povprečen radio izdelek. Slovenski radio program vsako nedeljo na WJAY HEnderson 0465 je naš telefon Pokličite nas in mi vam ga brezplačno pripeljemo na vaš dom na poizkušnjo FrankCerne CREDIT JEWELRY, RADIO AND MUSIC HOUSE 6033 St. Clair Ave. PRVI SLOVENSKI i PLUMBER J. MOHAR i 6521 ST. CLAIR AVE. Ce hočete delo poceni in poiteno, poirličitt mena. Randolph 5188 (Thn. F.) ZANESLJIVI PLUMBERJI Se priporočamo Btarim in no- i vim odjemalcem za vsakovrstna I plumberska dela, za napeljavo 1 kurjave, kopanje kanalov in g enako. Točna postrežba! Zmerne cene! J 6707 St. Clair Ave. Tel. RAndolph 3289 Stanovanje telefon: KEnmore 0238-M (Thu. F.) f FRANK G. GORNIK SLOVENSKI ODVETNIK V mestu (čez dan) Podružnice na 15335 Waterloo 1259 Union Trust Bldg. Suite 2, v Slov. Del. Domu Telefon: KEnmore 1244 J t branil nadležnega varuštva. Ali naj bi šla sama k njemu s svojima otrokoma, da bi ju priporočila in prosila, da naj pozabi, kar se je zgodilo? Tako je premišljevala in odlašala in čakala, da bi sodišče potrdilo Toneta kot v a r i h a. Medtem je slabela bolj in bolj in nekega jutra ni mogla več vstati. Otroka sta že skakala po posteljah in se čudila, zakaj ju mama ne pride klicat. Gašperček je šel tiho k njeni postelji in jo vprašal, če je že zadosti spal. "Napravi se, Gašperček! Jaz te bom nekam poslala," je dejala mati. Gašperček je prinesel svojo obleko, da mu je pomagala; potem je pridrobnela Jerica, da ji je mati zavezala krilce in ji počesala lase. Solze so silile materi v oči; objemala je oba otroka in ju izpraševa-la, če se bosta spominjala svoje mame. Otroka sta jo začudena gledala, ker nista razumela pomena njenih besed. "Ali bosta molila zame?" je vprašala. "Jaz bom," je dejal Gašper, "očenaš." "Jaz pa tudi a'ng^lsko češ-čenje, kadar bom znala," je pristavila Jerica. "Gašperček, pojdi zdaj k Bricovi mami in prosi, da naj pride malo k meni!" Fantek je stekel k Bricu; hčerka pa je šla deklo klicat. Jerica je spoznala, da je treba hitro vse urediti, da je ne prestreže smrt. "Kaj pa je, Jerica?" se je prestrašila Bricovka, ko jo je zagledala v postelji. "Nič posebnega, Rozala," je dejala Jerica in ji podala roko. "Za Gašperjem pojdern in tebe moram zopet nadlegovati. Reci ti Janezu, naj stopi do gospoda župnika, da me pridejo previdet, da ne bo prepozno kakor pri Gašperju. Ti mi pa postavi semkaj križ in dve sveči in blagoslovljeno vodo; kar oltarček mi napravi! Pojdi pa še poprej k Tonetu in prosi ga, naj pride nekoliko k meni in Mana tudi z njim! Spodobilo bi se, da bi šla jaz k njemu; a toliko časa sem odlašala, da ne morem več. Kaj ne, da pojdeš precej. Rozala?" Rozala se ni obotavljala, ker se ji je zdelo, da se res mudi. Tone pa se je ravno lapravljal na pot k Jerici. Dojil je namreč od sodišča od-ok, da je postavljen za sova-riha Gašperjevima sirotama. (Dalje sledi.) • » MAH OGLASI Kdor želi lepe mlade kokoši po 33 in 34e funt, sveža plečeta po 20c funt, in lepo ter veliko zalogo doma soljenega in prekajenega mesa. dobi to pri Anton Ogrinc 6414 St. Clair Ave. Kanarčki • naprodaj, Naprodaj, jih imam do 100, vseh različnih vrst. Samci so dobri pevei. Tudi precej finih rollerjev je med njimi. Cene jako primerne. Barbič, 7910 Rosewood Ave. (27) "POVE TO VAŠ JEZIK AKo vaš želodec ni v redu ali vnet, vam to jezik pokaže na ^ okusu in zdravju in ta kliče po zdravilu, ki bo odpravilo to nevarnost. TRINERJEVO GRENKO VINO je uprav tisto zdravilo, ki ga potrebujete. Ono vredi vaš želodec in njega simptome, kot slab apetit, nepre-bavnost, glavobol, zaprtnico, nervoz-nost, zgubo spanca in občutek splošne oslabelosti. Njega vsebina (cascara in druga zdravilna zelišča, ter kalifornijsko rudeče vino) govore sami zase. V vseh lekarnah. Vzorec dobite od Joseph Triner Co., 1333 S. Ashland Ave., Chicago, 111. KUPON ZA BREZPLAČNI VZOREC Dept. 38 Ime ............................................................ Naslov ...................................................... Mesto .........*......... ZAHVALA Spodaj podpisana se iskreno zahvaljujeva vsem našim sorodnikom in prijateljem, ki so ob priliki najine dvajsetletnice obhajan j a poroke napravili nama lepo surprise party, ter nama, podarili kompletno opremo za stanovanjsko sobo. Posebna zahvala gre moji sestri Pavlini Lunder in Mrs. Uršuli Zobec, ker ste si tako potrudili, da ste spravili toliko prijateljev skupaj. Iskrena hvala gre nadalje Mr. in Mrs. Andrej Mazovec, ki sta naju na tako zvit način izvabila od doma v takem mrazu. Pa vsaj veste, če je kdo povabljen na večerjo na domače suhe klobase, da se prav rad odzove, in tako sva se tudi midva. Ko prideva domov, so bila vrata zaklenjena, in ko vrata odpreva, zadoni nama nasproti iz več kot sto grl: "Surprise!" Tako sva bila iznenadena, da b>" človek skoro umrl od strahu. Iskrena hvala gre našim do-,brim kuharicam, ki so tako bo-, gato obložile mize z dobro jedjo in pijačo: Mrs. Adamič, Mrs. Peterlin, Mrs. Bavec, Mrs. Ah-lin, Mrs. Luznar, Mrs.' Lužar, Mrs. Majer. Iskrena zahvala za cvetlice Mr. in Mrs. Slapnik 'in Miss Frances in Agnes Lunder. Iskrena zahvala vsem udeležencem in darovalcem, Mr. in Mrs. F. Zobec, Mr. in Mrs. J. Lunder iz Myron Ave., Mr. ir Mrs. A. Mazovec. Mr. in Mrs. T. Arko, Mr. in Mrs. P. Kodrič, Mr. in Mrs. K. Otoničar, Mr. F. Krašovec, Mr. in Mrs. F. Kra-šovec Jr., Mr. in Mrs. J. Ahlin, Mr. in Mrs. M. Dolenc, Mr. F. Zobec Jr., Mr. in Mrs. F. Majer, Mr. in Mrs. F. Zakrajšek, Mr. in Mrs. L. Rigler, Mr. in Mrs. J. Hlad, Mr. in Mrs? C. Levee, Mr. in Mrs. F. Cimperman, Mr. in Mrs. J. Lunder iz Parmalee, Mr. in Mrs. S. Lunder iz 51. ceste, Mr. in Mrs. A. Lunder, Mr, Mrs. S. Peterlin, Mr. in Mrs. J. Adamič, Mr. in Mrs. A. Bavec, Mr. in Mrs. M. Merhar, Mr. in Mrs. L. Horvatin, Mr. in Mrs. J. Luznar, Mr. in Mrs. A. Turek, Mr. in Mrs. F. Arko, Mr. in Mrs. F. Turek, Mr. in Mrs. J. Dolenc, Mr. in Mrs. A. Lužar, Mr. in Mrs. M. žust, Mr. in Mrs. J. Zakrajšek, Mr. in Mrs. J. Pet-rič, Mrs. M. Pižem, Mr. in Mrs. R. Sintič, Mrs. F. Brancel, Mrs. Kromar, Mr. in Mrs. F. Ora-žem, Mr. in Mrs. A. Korošec, Mr. in Mrs?. F. Skuly, Mrs. J. Milavec, Mrs. M. Andolek, Mrs. M. Zakrajšek, Mr. in MrsvG. Rakar, Mr. in Mrs. J. Srbec. Mrs. A. Prime, Mr. in Mrs. A. Gobec, Mrs. Deželan, Mr. in Mrs. A. Markovich, Mr. in Mrs. J. Cimperman, Mr. in Mrs. J, Krnc, Mr. in Mrs. J. Pikš, Mr. in Mrs. M. Skrbeč, Miss J. Bou-ha, Mr. in Mrs. Bouha, Mr. A. Louko, Mrs. H. Mally, Mrs. F. Kosunic, Mrs. Skuly, Mrs. M. Kosir, Mrs. F. Ponikvar, Mr. in Mrs. Meglich. če je kako ime pomotoma izpuščeno, prosimo, da se oprosti. Še enkrat prav iskrena zahvala vsem skupaj. Bodite prepričani, da sva pripravljena tudi midva ob enakih prilikah vam povrniti. Vse skupaj nam bo ostalo v prijetnem spominu, dokler bova živela. Hvaležna, Rudolf in Mary Otoničar, 1110 E. 66th St. Gre v Chicago Spodaj podpisani peljem prihodnji teden blago v Chicago. Kdor ima kaj poslati tja, ima sedaj lepo priliko, da naroči, ali pa lahko tudi iz Chicage pripeljem v Cleveland karkoli želite. John Oblak f "" t 3.161; E. 61st St. Mlekarna je naprodaj, dobro slovensko;, podjetje,' ki dela dobro trgovino. Proda se, ker je umrla žena lastnika, in se namerava tedanji lastnik podati v staro domovino. Jako lepa prilika za Slovenca. Vprašajte na 3573 E. 80th St. (27) ženske, pozor! Vse suknje, obleke, klobuke, jopiče, kot tudi drugo zimsko blago za žene, dekleta in deklice, dobite sedaj po nižjih kot tovarniških cenah na razprodaji pri Benno B. Leustig 6424 St. Clair Ave. nasproti S. N. Doma. (Jan. 17. 21. 24. 28. 31.) Front soba se da v najem. Gorkota. Vprašajte na 1017 E. 72nd St. (28) Priporočilo! Slovenska grocerija se vljudno priporoča Slovencem in Hrvatom za obila naročila svežega grocerijs"kega blaga po jako zmernih cenah. Vsa naročila se razvažajo tudi na dom. Lahko tudi telefonirate. Jos. Modic 1033 E. 62nd St. Tel Endicott 8905. (Fri. Tue.68) Novi vzorci! Rojakom Slovencem in bratom Hrvatom se prav toplo priporočam za izdelavo novih oblek, narejenih po meri. Pravkar sem dobil krasne spomladanske vzorce za obleko in se vljudno priporočam našim rojakom za obilen poset. John žnidaršič, 1134 E. 60th St. (Fri. 32) Kraška kamnoseška obrt 15307 Waterloo Rd. (V ozadja trgovine Grdina & Sons) Edina slovenska izdelovalnica nagrobnih spomenikov. (f) ' RUDOLF PERDAN V SLOVENSKI JAVNI NOTAR 933 E. 185th St. Cleveland, Ohio Naznanja rojakom te okolice, da izvršuje vse v notarsko stroko spadajoče posle. V > PASOVI ZA RILO * Elastične nogavice Imamo jih najboljše intpo zmernih cenah MANDEL DRUG CO. 15702 WATERLOO RD. Tel. KEnmore ,0031. PRVA IN EDINA SLOVENSKA LEKARNA V COLLINWOODU 'THimtmimiitiitrri Pri hran tie si 15% do 50% 3-kosi krasno Jacquard pohištvo ^ gg 4% ^p Divan, stol in kar želite, Cogswell ali button back stol. Krasne ?h | I I w I zj barve jacquard in damask kombinacijske svile, narejene po vašem ^^ H STB ^^ naročilu. Navadna cena $165.00................................................................................................................................................B ^^ ^^ 3-kosi Velour Jacquard pohištvo ri* gg ffe Pft Vključuje serpentine front davenport, fin klub stol, in kar želite JJ H K U ,311 button back, English lounge ali Cogswell stol. To pohištvo je H H^S mj najmodernejše. Navadna cena $198.50........................................................................................................................^^ ^^ 3-kosi Mohair pohištvo 4» gš AA Najboljše kakovosti, s premenljivimi blazinami. Vsak kos je naprav- jB I Mfe m ^J ljen natančno po našem navodilu. Če primerjate cene, boste videli, ~ I ^Jf ^J? da prodajamo pod ceno. Navadna cena $295.00. Sedaj specialno....................— ^^ ^^ To pohištvo damo na lahka odplačila, brez da bi znižali cene. Malo naplačilo in mi vam shranimo pohištvo, dokler želite. THE STERN FURNITURE COMPANY podružnice 15428 Waterloo Rd. , p , ' 7742 Broadway L Perusek' Vomoz. odporto vsak večer ODPRTO V PONEDELJEK, TOREK, ČETRTEK poslovodja, sloven-or-u cj. IN SOBOTO ZVEČER .. .. 2104 W. 25th St. • ski zastopnik. Telefon: KEnmore 3177 - •• ___ • ■ - UBudnick&Co. *50 Za vaš stari Radio ali gramofon, ako kupite novi "Screen Grid" B O S C H PQGRE.8.N! ZAVOD HE DID - CAME HOME AFTER TE-N O'CLOCIC.YOU DONT SAYSO--- and fell, off the front poiacH three times before he Could t FIND "THE FI50NT,DOOR —LAND \ SAKES---SAlP WED BEEN TO A SOC/AL IN HOOTSTOW^---HUH-- l^ES/lLL BRING? THE THREE PIES \R)(3HT UP TO THE LODftB ROOM-J^l^OU DONV TELL ME - • ^ ,^SSl'SPOSE ITS A M //TV])^L.DIVO|5CE A iv HUH V nedeljo bo zopet nekaj krasnega na slovenskem radio programu. Kdor še nima radia, naj se oglasi pri nas. Imamo jih dosti in vam radio takoj lahko pripeljemo na dom in ga vam inštaliramo, da boste slišali program prihodnjo nedeljo. Mi tudi popravljamo in vam damo nasvete za vse radio, kar jih je danes na trgu. <50 ON TAKEA > COUPLE MORE PIECES, (SEE,WHEN maws talkin«? I TO THAT OLD GOSSIP MOS" I PRYoe, SHE" / MAY BE THERE J \Fore hours.'/ J tT^vyv'/yia PARTY LINE NEWS-"THROUGH OUTSIDE © INTERFERENCE, MRS PEPPER WAS UNABy TO FURNISH THREE HOME MADE PJES, A?' PLANNED, FOR LAST NX3HTS LODGE SUPPER da so jih dobro vzgoje-"e pestunje stalno nadzoro-aie. Posledica je bila, da se "' noben otrok bal teme. Profesorjevi prijatelji so sledili emu primeru in tudi njihovi . r°ci se niso bali teme. Tako £ nastala cela kolonija otrok, ■ ' so se posmehovali svojim ovarišem, ker so se bali te-Na tem primeru vidimo, : a lahko strah pred temo pri k/f00'^ sploh preprečimo. Ne-ateri trdijo, da prinese otrok živiVet St Prec* kosmatimi almi in da sq ta strah raz-je,' tudi na kosmato blago ob-Dokazov za to pa ni-Seanio mnogo. Res je pa, da jn ^troci pogosto boje živali n ua se jim o njih rado sa-lahir ^ nekaterih primerih f stra^ ugotovimo izvor tega jih0tr°k ima rad živali, boža r ln vleče ža rep, včasih na i Sc na z njimi tudi kruto. Čc se otr°k s ptujim psom, jjj ?hko zgodi, da pes zaren-otr lSrdito zaiaja' tako da se teta - prestraži- ,n posledica Psov 't a se Pri^ne bati vseh Širi ' strah se lahko raz- je tJn Vse živali- in Potem ga ve k? ,izbiti otroku iz gla-ozdr boljši način, kako otrokVlmo P r e š t r a šenega igra se vPričo niega Spo£?u \ Pohlevnim psom. in Ka oo otrok nezaupljiv da b n'kakor ne smemo siliti, s temSKSam igral s Psom' ker Povedi njegov strah še sreči t se Pa poskus po-no b ar se zgodi skoro ved-Psa n zanimanje otroka za ljub P°Večano in prirojena živali bo končno go toni I 10 lahko traja dot-Strah i riJd se vedno izplača. terih P/ed ti8ri in levi, o ka-nastan! otr°kom rado sanja, c'rkusi? -na dru§ način. V leva tni-ir otrok morda slišal im>in to mu potem ne gre iz spomina. Otroci pa le redko vidijo divje zveri, zato ta strah pri njih ne traja dolgo. Zanimiv pojav sem opazoval pri nekem otroku, ki je imel rad vse živali, pogleda na zajca pa ni prenesel. Čim so prinesli v kuhinjo živega zajca, je začel otrok neusmiljeno plakati. Noben njegov bratec se zajca ni bal. Mati je sklenila otroku pregnati ta strah, in pustila je njegove bratce, da so se dan za dnem igrali z zajcem. Strahopetni bratec je stal v kotu in si ni dolgo upal približati se zajcu. Nekega dne je pa le zbral ves svoj pogum in pobožal zajčka. Posihmal se je igral z zajčkom tako rad kakor njegovi bratci. Strah pri otrocih je, kakor rečeno, posledica napačne in pogrešene vzgoje. Če se boji mati teme, bliska ali groma, ne sme o tem vpričo svojih otrok nikoli govoriti. Prav tako vzbudi mati v otrocih tudi strah za lastno zdravje, če govori vpričo njih vedno o svojih boleznih. Treba je pa opozoriti otroka na vse nevarnosti, ^katere mu prete v življenju. Dobro je, če se boji otrok ognja ali prehoda čez močno z vozili natrpano ulico. Tudi je. dobro, če se boji prenevarnega psa ali druge nevarne.živali. Toda ta na-r gon samoobrambe nikoli slabo ne vpliva na otroka. DOPISI (Nadalievanie iz 2. strunH sekira. Vendar nisem še tako osamljen in pozabljen. Še imam nekaj, kar mi ne more vzeti nobena sovražna sila, to ste vi, dragi prijatelji. Kdor pa ima take prijatelje, kot jih imam jaz, mora biti ponosen, in sem tudi! Dosti sem bogat, ne vprašam, samo da me obdaja prijateljski krog. Lfepa hvala vsem skupaj in želim, da bi bili še večkrat skupaj na enak način. Vsemogočni naj vas ohrani v zadovoljstvu. Živeli še na mnoga leta! Živijo! Pusto bi bilo življenje na svetu, ko človek prijatelja ne bi imel, kot bi kot bratje med seboj ne bili, kako naj bi bil človek vesel? Oh, kako hitro nam čas premine, in brzo, prebrzo od nas hiti. A ko krog prijateljski te obdaj e, usodo življenja s teboj deli. Frank Pavlich. Cleveland, O. — O d k a r imamo slovenske radio programe, težko pričakujemo vsako nedeljo druge ure popoldne. In potem tista ura tako hitro mine, ko poslušamo krasne slovenske pesmi in melodije. Vsa čast tistim, ki so omogočili, da je slovenska beseda in pesem prišla do polne veljave. Tudi naša, tu rojena mladina se zanima za slovenske radio programe. Na ta način se bodo bolj zavedali svoje narodnosti. Kam bomo šli pa v nede-deljo, 2. februarja? Gotovo vsi v Knausovo dvorano. Tam priredi Slovenska Ženska Zveza, podružnica št. 25 svojo prvo igro z imenom "V posredovalnici." Igra predstavlja razne značaje. Mladina nam bo lepo zapela in v igri je vse polno zdravega humorja, da bo za poč't. Po igri je prosta zabava in ples Igralke se pridno vadijo in veselični odbor je preskrbei za vse najboljše. Cenjeno občinstvo, od bli zu in daleč, je vabljeno na to prireditev. Pozdrav! Frances Ponikvar, predsednica. -o- O Pismo ima v našem uradu Louis Novak. Model 90-$ 95.00 brez tubov Model 91—$116.00 brez tubov Model 92—$146.00 brez tubov Model 101 comb—$245.00 kompleten EDEN NAJBOLJŠIH RADIEV DANES NA TRGU Majestic RADIO MALA SVOTA NAPLAČILA—ENO LETO IMATE CAS ZA PLAČATI MANDEL HARDWARE 15704 Waterloo Rd. KEnmore 1282 Lekarna odprta do 11. ure zvečer. Telefon: KEnmore «031 Paternoster, rojena Bricelj. V Ljubljani je umrla te dni gospa Maurovičeva, soproga davčnega uradnika g. Matije Mauroviča iz Kočevja, na škr-latinki. Bila je skrbna mati in odlična kočevska dama. Z nesrečno družino, kateri je umrla tako dobra mati in gospodinja, sočuvstvuje vse mesto. Da je nesreča še večja, so zboleli tudi trije otroci iste družine na škrlatinki, od katerih so dva že odpeljali z rešilnim avtomobilom v deželno bolnico. 90-letna starica poskušala harakiri. — Harakiri je japonska beseda in pomeni japonski način samomora, namreč, da si človek z nožem pre-para trebuh. Samomori so pri nas dokaj redki, harakiri pa še bolj. Kakšna strašna tragedija, ali popolen obup ali še bolj verjetno, duševna zmedenost je dovedla 90-let-no preužitkarico Agato Les-kovec iz Unca pri Rakeku, da si je hotela na tako grozen način vzeti življenje, ko je vendar živela že devetdeset let in je gotovo v tem času doživela že mnogo trpljenja, samomorilnih namenov pa le ni imela. Te dni si je s pipcem prerezala trebuh. Njene poškodbe so hude, zdravniki v ljubljanski bolnici pa so mnenja, da bo starica kljub temu še okrevala. Čudno, da si hoče celo 90-letna starka jemati življenje! THE OLD HOME TOWN VESTI IZ D0M0VLNE Smrtna kosa. V Ljubljani je umrla gospa Filomela Se-nekovič, rojena Geržabek, in je bila vdova po gimnazijskem direktorju vlad. svetniku in bivšem predsedniku Ciril Metodove družbe Andreju Sene-koviču. — V Ljubljani je umrl g. Franc Goričar, trgovec in posestnik. — Na Studencu je umrla gospa Franja New and Greater JHmestic radio * UOitk Jtower Detectiffli A F. SVETE K-CO Vaš dimnik in vaši plinovi računi Če kurite s plinom v vaših furnezih za premog, je mogoče, da je .'10 dc 40'/; vašega računa plinovi družbi plačanega za gorkoto, ki se izgubi skozi vaš dimnik. Porabite to neporabno gorkoto in plinov račun se bo izdatno znižal. Razvozljaj je lahak. To je SCIENTIFIC GAS ECONOMIZER Scientific Gas Economizer predstavlja malo investicijo, ki plačuje velike dividende letno in zmanjša plinove račune, poieg tega vam da več enakomerne gorkote, in boljšo gorkoto. Mi pregledamo popolnoma brezplačno vašo kurilno napravo, in bomo pronasU, koliko gorkote potratite. Potem vam sporočimo, za koliko vi !ahkc zmanjšate svoj plinov račun in kaj vas bo stala premenjava. Odločitev je pa odvisna od vas. Vse, kar vam bomo mi povudali, temelji na zdravem inžinirstvu, in na naši 20-letni izkušnji v plinovi kurjavi. Nikake obveznosti od vaše strani. ' ' '.'V-'':'" && '^'v -.'r^rvv "'",'■.' ■ ;W The Scientific Heater Company MAIN 5456 2100,2200 SUPERIOR VIADUCT CLEVELAND, OHIO Izdelovalci: Pliiiovih perilnih sušilcev, furnezev na plin, plinovib peči z;i garaže in Scientific Gas Economizer. DESET LET POZNEJE Nadaljevani« romana "DVAJSET LET POZNEJE." Spisal ALEXANDER DUMAS za "Ameriško Domovino" A. ŠABEC. iiiiiiiiiliiiiiM — Moj oče je sovražil to damo, in sicer upravičeno sovražil, — je odvrnil princ. — Tudi jaz je ne morem trpeti, in če bi se kdaj pokazala, pod pretvezo, da si izprosi denarja, tedaj bom-- — Nu, kaj boste? — je ponovno vzkipela Ana. — Izgnati jo bom dal iz dežele. Ana Avstrijska je bila na tem, da omedli. Zakrila je z rokami, kakor da išče opore. Njen sin je skočil k njej ter jo pritisnil na svoje prsi. — O, kako neusmiljeni ste danes z menoj! — je.vzdihni-la. — Saj govorim samo o gospe Cheureuse, ker vem, da je prišla samo radi denarja k vam, 'ker vam hoče prodati neko gotovo tajnost. — Neko gotovo tajnost? — je zajecljala Ana ter smrtno prebledela. — Da, tajnost, ki se tiče gospoda Fouqueta, — je nadaljeval Filip. — Gre baje za neko poneverbo, kar pa je izmišljeno. Gospa Cheureuse je prišla najprej h gospodu Fouquetu, nato je šla šele h Colbertu. In še ne zadovoljna s,.tem, da je izmamila iz Colberta 200.000 lir, je šla zatem še k vam, da bi še iz vas kaj iztisnila. Vidite torej, da sem upravičeno jezen na to furijo. Nikoli ne bom trpel, da bi skušala gospa Cheureuse prekrižati božje načrt«. Te zadnje besede so globoko zadele Ano Avstrijsko.' — Njen sin je čutil usmiljenje ž njo, stopil je k njej in ji poljubil roko. Ana ni vedela, da ji je s tem poljubom odpustil neizmerno trpljenje, katerega je bil deležen dolgih 8 let. V sobi je vladal globok molk, nato pa se je oglasil spet Filip: — Danes ne odpotujemo še. Premislil sem si. Vi, ljuba mati, morate najprej z gospodom Fouque-tom skleniti mir. — Saj se sploh ne jezim nanj, — je odvrnila Ana. — Bojim se le njegove razsipnosti. Princ se je tedaj ozrl okoli sebe; iskal je d'Herblaya, katerega je pogrešal. Henrije-ta pa je mislila, da išče ta njegov pogled Luizo Lavalliere, in da bi ga mučila, je pikro vprašala: — Koga pa iščete; veličanstvo? — Draga sestra, — je odgovoril, — čakam nekega iz-bornega moža in modrega svetovajca, katerega vam bom sam predstavil. O, gospod d'Artagnan, stojite bliže! Takrat je vstopil mušketir. — Kje pa je vaš prijatelj, škof iz Vannesa? — je vprašal kralj. Čakam nanj in želim, da pride čimprej k meni. D'Artagnan je osuplo pogledal, zakaj rečeno mu je bilo, da je Aramis odpotoval po neki tajni misiji. Zato je mislil, da želi kralj, da ne bi o tem nihče izvedel, in je odgovoril : — Sire, ali nujno zahtevate gospoda d'Herblaya? — Ne baš nujno, — je odvrnil princ. — Rad bi ga videl in ž njim govoril a mudi se baš ne. Pa tudi z gospodom 'Fouquetom želim govoriti. Princu je bilo v resnici nerodno, ker ni bilo še Arami-sa. Zatopljen v svoje misli in skrbi, je kralj pozabil odsloviti kraljevsko družino, in gospoda je postajala že nestrpna. Ana Avstrijska se je obrnila k svojemu , sinu, nepravem kralju, ter mu .zaše-petala v španščini nekaj besed na uho. Princ se je pre-| strašil, kajti tega jezika ni umel. V tem kritičnem trenotku pa se je zgotlilo nekaj povsem nepričakovanega. K r a ljica Ana je držala svojega sina za roko ter čakala njegovega odgovora. Madame je zde-haje sedela v svojem naslanjaču. Tedaj pa se je pojavil na pragu gospod Fouquet, pogledal v sobo, ne da bi ga bil kdo opazil, nato je razgrnil zastore ob vratih, in v sobo je stopil — kralj Ludvik XIV. Princ, ki je gledal proti vratom, odkoder je pričakoval svojega prijatelja Aramisa, je nenadoma ugledal na pragu svojo lastno podobo, in vsled presenečenja je kviknil. .Vsi navzoči so tedaj pogledali proti vratom. V tem je stopil Fouquet naglo k oknu ter dvignil zavese, tako da se je v trenotku razlila po sobi žarka solnčna luč. Ludvik je stopil v sredino sobe in s ža-rečim očesom je meril svojega brata - dvojčka. Ana Avstrijska je osupla zrla zdaj na enega, zdaj na drugega. Podobnost teh dveh mladih mož je bila tako velika in frapantna, da bi človek domneval, da je eden samo refleks drugega. Zato so bili vsi skrajno začudeni, osupli in razburjeni, in v tem trenotku ni prav gotovo res nihče vedel, kateri izmed obeh je kralj. Tudi Fouquet ni bil nič manj začuden, kajti zdaj je prvikrat videl urzupatorja. Aramis je imel prav: minister je spoznal na prvi pogled, da se pretaka v žilah nepravega kralja prav tako čista kraljevska kri, kakor v žilah pravega. Zdaj je Fouquet tudi iz-previdel, da je bil norec, ker je preprečil tako ženijalno zasnovano državno potezo jezuitskega generala. Takrat je Ludvik prekinil splošen molk, stopil pred Ano Avstrijsko in rekel: — Mati, kaj ne poznate več svojega D'Artagnan, ki je ču 1 te besede, se je zgrozil. Priklonil se je pred mladim princem ter rekel, kakor da se opravičuje: — Monsieur, jaz sem vojak in nič drugega. Temu, ki je pravkar odšel iz sobe, sem prisegel udanost in zvestobo. . . — In vi, gospod Fouquet? — je rekel princ ter se bridko nasmehnil. — Monseigneur, — je iz-pregovoril minister ter pokleknil na eno koleno, — oh, oprostite mi, toda ta, ki je pravkar odšel, je bil moj gost. — Dobri prijatelj in plemenita srca, — je vzdihnil princ. — Naprej, gospod d'Artagnan! Jaz sem vaš! V tistem hipu je vstopil in-tendant Colbert ter izročil d'Artagnanu neko listino. Ta je prečital ukaz ter zmečkal papir v pesti. — Kaj pa je? — je vprašal princ. iKapetan se je priklonil ter mu molče izročil papir, in princ je bral: "Gospod vitez d'Artagnan ima odvesti jetnika na otok Santa Margareta, kjer mu ima pritrditi pred obraz železno masko,-katero se mora za tilnikom sklopiti in zakovati, da je ne bo mogel jetnik nikdar več v svojem življenju odložiti." — Pripravljen sem, gospod, — je rekel princ resig-nirano. — Aramis je imel prav, — je zašepetal Fouquet mušketirju v uho. — V tem človeku je« več kralja kakor v onem drugem. — O, več, več! — je rekel d'Artagnan, — manjka mu samo ljudi, kakršna sva jaz in vi. . . pravega sina ? Takrat se je obrnil tudi nepravi kralj k svoji materi, razprostrl roke, in s tresočim se glasom vprašal: —Mati, kaj ne poznate več svojega lastnega sina? Tako sta stala oba brata pred nesrečno ženo, ki se je takrat onesvestila. Ludvik pi mogel več prenašati tega prizora in stopil je k d'Artagnanu, ki je slonel ob steni in neumno gledal, ker si ni vedel razložiti tega blaznega podvzetja, katerega je izvršil njegov prijatelj Aramis. — Mušketir! Semkaj! K meni! — je zaklical Ludvik. — Poglejte naju v obraz! — Kdo je bolj bled, jaz ali on? D'Artagnan se je zbudil iz svoje osuplosti. Nato pa je stopil k nepravem kralju, položil roko na ramo ter dejal: — Monsieur, vi ste aretirani! Princ se ni ganil z mesta. Kralj ni mogel več strpeti; prijel je svojega drugega brata, vojvodo Orleanskega, za roko ter ga potegnil za seboj iz sobe. Njima je sledila tudi lady Henrijeta; na kraljico mater, ki je smrtno bleda sedela v svojem naslanjaču, so popolnoma pozabili. Nesrečni princ pa je stopil (k nji ter rekel: — Če ne bi j bil vaš sin, bi vas zdaj pre-1 klet, ker ste mi povzročili toliko trpljenja in gorja! 8. poglavje železna maska Raoulova želja, da bi zapustil Francijo in odšel na boj v tuje dčžele, se je kmalu izpolnila. Vojvoda Beau-fortski, star prijatelj štirih mušketirjev, je opremljal za Ludvika mornarico, ki je imela podvzeti osvojevalno vojno v severni Afriki. Na Atho-sovo prošnjo je sklenil Beaufort vzeti Raoula seboj, in ga je najprej poslal v Toulon, kjer naj bi vodil rekrutiranje -novincev ter pripravil ladje za odhod. Preden sta odšla oče in sin iz Bloisa, sta videla Aramisa in Porthosa, ki sta se nahajala na begu na Lepi otok. Aramis ni mogel dobiti v Bloisu nobenih konj, ker je vzelo vse sposobne konje že vojaštvo vojvode Beaufortskega. Begunca sta bila v veliki zadregi, ko se je Aramis spomnil Athosa, čigar grad se je nahajal v bližini. Napotila sta se torej'tja, in Aramis je razložil Athosu vse dogodke, ki so se odigrali v zadnjem času. Athos je bil skrajno osupel, toda pomišljal ni niti trenotek, da ne bi dal svoji-ma prijateljema najboljših konj, ki jih je premogel njegov hlev. Kmalu nato sta tudi Athos in Raoul odpotovala v Toulon, kamor je Athos spremil svojega sina. Medpotoma sta izvedela, da je dospej v Toulon neki muiaketirski oficir, ki ima seboj nekega tajinstve-ne,ga jetnika. Različne podrobnosti in okoliščine so dale Athosu sklepati, da gre tu gotovo za d'Artagnana, in ker je izvedel od Aramisa zgodbo izjalovljenega podvzetja, zato je sklepal, da ni jetnik nihče drugi, kakor oni princ, ki se je izdajal za kralja. Grof de la Fere je sklenil iti na otok Santa Margareta, ker je upal. da se bo tam sestal s svojim starim prijateljem. Otok Santa Margareta ni bil obljuden, in ko sta stopila Athos in Raoul na njegovo obal, se jima je zdelo, da sta stopila v majhen paradiž, kajti na otoku so rastla krasna oranžna in figova drevesa. Pri vsakem koraku, ki sta ga naredila, sta splašila jerebice in divje zajce. Edini ljudje, ki so živeli na tem otoku, so bili governer in osem mož, ki so tvorili posadko majhne, stare trdnjavice, ki je imela tudi osem zarjavelih topov. Athos in Raoul sta korakala nekaj časa ob plotu, s katerim je bil ograjen vrt trdnjave, in končno je Athos zapazil ria dvorišču nekega vojaka, ki je nesel na glavi košaro ter izginil ž njo v notranjosti. Kmalu zatem pa je začul nek krik in v naslednjem hipu je videl, kako je zletelo skozi okno trnjavice nekaj bleščečega, ki je padlo skoro tik njegovih nog na tla. Bila je kositrna skleda, ki jo je Raoul naglo pobral. Na dnu sklede je bilo vpraskanih nekaj besed v francoščini, ki so se glasile: "Jaz sem brat francoskega kralja. Danes ujet, jutri zbla-zni.m. Francoski plemiči in kristjani, molite k Bogu za dušo in razum nesrečnega sina Ludvika XIII." Takrat se je začul iz stolpa krik. Raoul se je bliskoma sklonil ter potisnil tudi svojega očeta k tlom. Nad obzidjem utrdbe se je takrat pokazala cev muškete; v naslednjem trenotku je počilo in krogla je zažvižgala tik glav obeh mož. Nato se je začulo v utrdbi bobnanje, pojavilo se -je osem vojakov, katere je vodil častnik, in ti so se ustavili pred obema tujcema ter na merili nanju svoje muškete. — Strela božja! —je zaklical Athos. — Kaj se tukaj iz zasede strelja na t francoske kavalirje? Ko je častnik začul ta glas, je naglo ukazal vojakom, naj povesijo puške, in s klicem: "Athos, Raoul!" je stekel k očetu in sinu. Bil je d'Artagnan', ki je vesel in srečen objel svoja prijateja. — Kaj pa pomeni vse to? — je vprašal Athos, osupel. — Strela božja, kaj naj to pomeni? Pravkar sem vaju hotel dati ustreliti, — je odvrnil lakonično d'Artag1-nan. — Sama sreča, da .sem vaj-u še pravočasno spoznal. — Toda čemu se je sploh streljalo «a naju? Zato, ker ste pobrali tisto stvar, ki jo je vrgel jetnik skozi okno, — je odvrnil ka-petan. — Na tisto skledo je namreč nekaj napisal. — S temi besedami se je kapetan sklonil, pobral skledo ter prečital, kar je bilo na njej napisanega. — Moj Bog, —je dejal vitez d'Artagnan, — izgubljeni ste, če governer sluti, da ste čitali to, kar je tu napisano. Predstavil vaju bom za Španca, ki ne razumeta niti besede francoski.. To je edino iredstvo, da se vaju obvaruje prgd smrtjo, ali v najboljšem slučaju, pred dosmrtnim zaporom. — Torej je resnica, kar se govori o tem jetniku? — je zamrmral Athos. D'Artagnan ga je prekinil: — Tiho, za božjo voljo! Tam prihaja governer. — Gospod. — se je obrnil na governer-ja, — tukaj vam predstavljam dvoje španskih kapeta nov, katera sem nedavno spoznal v Ypernu. — Me veseli, —- je odvrnil, governer, se priklonil ter prijel skledo, da sam prebere tisto pisanje. Tedaj pa mu je d'Artagnan "naglo potegnil skledo iz rok ter s konico svojega meča razpraskal besede, ki so bile na skledi. . — Kaj pa delate ? — je rekel governer začuden. — Ali ne smem tega čitati? (Dalje prifiodnjič.) —r-O;-- Oglasi V "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh. m^mwm preskrbite si dober nasvet Veljava hiše zavisi največkra od tega, kako je napeljana elektrika. Nova hiša mora imeti dovolj električnih izvodov, da se lahko rabi pralnik, gladilnik, čistilnik in druge predmete, ki prihranijo delo. Tudi mora imeti pravo električno opremo. Predno kupite novo hišo, si morate najprej ogledati njeno električno napeljavo. Vi lahko dobite, popolnoma zastonj, strokovnjaški nasvet, če vnašate pri Elec-rical League. V našem Exhibit of Everything Electrical lahko vidite sami, kako bi morala biti moderna hiša razsvetljena. Naši nastavljenci vam bodo drage volje odgovorili na vsa vprašanja. Mi nimamo ničesar za prodati; to je prosta javna postrežba. 5) 5) & a 2 ■v Somov restavrant Naznanjam cenjenemu občinstvu, da sem prevzel od BLAŽ PAPEŽA poznano ŠORNOVO RESTAVRACIJO Ker imam fine in izučene kuharske moči, bom lahko rojakom postregel vedno z okusnimi in svežimi jedili. Vabim prijatelje in znance in sploh vse rojake, da poskusijo našo hrano in garantiram vam, da bo vsak zadovoljen. Se priporočava Primos in Maria Nlodic 6034 St. Clair Ave. Ali potrebujete PERJEinPUH na postelji? Pilite naši slovenski tvrdki 7.a uzorec perja, katere pošljemo psakomur BREZ PLACNO. V za-, logi imamo tudik»-blaaine in pernice., Pišite na naslov. A. STETZ FEATHER CO. , 138 Passaic Street, Passaic, N-J^ Krasen slovenski radio program v nedeljo! " Lc za zunanjo uporabo pri Bolnih mišicih Prvotnih prehladih Bolečinah v prsih Okorelem tilniku Bolečinah v hrbtu Izvinih in Prevlečenjih Nevrailgiji Dobite pristnega! ANCHOR trgovska znamka na vsakem zavoj'1 vas zavaruje. Knjižica, ki nudi polna navodila ter opisuje številne uporabe PA iN: EXPELLER-ja, je priložena vsaki steklenici. V vseh lekarnah " 35c in 70c. Ali direktno iz: "The Leboi-sfor/ea oP F.Ad. R.ICIHTER & CO' BF.RRYAND SOUTH FIFTH ST5. BROOKLYN, N.V FREJ ko kupite » novo ' hišo THE ELECTRICAL LEAGUE 14™ FLOOR * HOTEL STATLER * PROSPECT 3466 KlttS PAIN -