XXXI. Številka 53 4iaovitelji: občinske konference SZDL *emice, Kranj, Radovljica, Skofja Loka »Trti* - Izdaja C P Glas Kranj. Glavni **iaik Igor Slavec — v, d. odgovornega urednika Andrej Žalar GLASILO SOCIAL N E Z Uspehi brigadirjev v Valjevu i Pretekli petek je v pobrateno °bfuio Valjevo odšla mladinska delovna brigada Jeseniško-bo-«njski odred, ki sodeluje na "fczni akciji Podrinje — Koluba-* 78. Ze v torek, 11. julija, je iz '»Jjeva prišla razveseljiva novici Jeseniški brigadirji so že prvi po akcije dosegli lep uspeh in wali najbolja brigada dneva. |'«koj ob prihodu na akcijo so "dali tudi bilten in izdelali več Unskih časopisov. Brigado Jeseniško-bohinjski j]**d na akciji v Valjevu sestav-)* petdeset učencev jeseniških /%ijih šol in mladih delavcev iz ®nh kolektivov v jeseniški ob- J. R. Po poteh Prešernove brigade Kaže, da je tale kuža prepričan, da so se »pasji« dnevi že začeli. Mi pa vseeno zaskrbljeno poslušamo vremenska poročila in upamo, da zadnji sončni in vroči dnevi niso le vzorec, kakšno je poletje. — Foto: F. Perdan Kranj, petek, 14. 7. 1978 Cena: 4 din List izhaja od oktobra 1947 kot tednik, od januarja 1968 kot poltednik, od januarja 1960 trikrat tedensko, od januarja 1994 kot poltednik ob sredah in sobotah, od julija 1974 pa ob torkih in petkih. ZA GORENJSKO KRANJ, BOHINJSKA BELA — V sredo, 12. julija, sta bili proslavi v vojašnici Staneta Žagarja v Kranju ter v vojašnici Andreja Žvana-Borisa na Bohinjski Beli. Vojaki in starešine so proslavili dan enote, ki nadaljuje tradicije slavne VII. SNOUB Franceta Prešerna. V Kranju je ob prisotnosti številnih gostov, predstavnikov družbenopolitičnih organizacij in skupščine govoril prvi komandant Prešernove brigade Ivan Javor-Igor. Ob čestitkah je poudaril pomen izročil slavne udarne brigade, vojakom in starešinam enote Momčila Marjah-ca pa so na slavnosti izrekli številne pohvale. S slavnosti so poslali pozdravno brzojavko komandantu oboroženih sil Jugoslavije maršalu Titu. Slovesnosti na Bohinjski Beli so se udeležili številni predstavniki družbenopolitičnih organizacij in skupščin jeseniške in ra-' dovljiške občine, predstavniki delovnih organizacij obeh občin, še posebno pa predstavniki Zveze združenj borcev NOV. O pomenu in o izročilu revolucionarnih idej brigade je spregovoril Tomislav Srpčič, komandant enote vojašnice na Bohinjski Beli. Pripadnike enote je ob njenem dnevu pozdravila tudi sekretarka občinske konference ZKS Radovljica Vlasta Vidic, najbolj zaslužnim vojakom pa so ob tej priložnosti podelili priznanja. i35 vojakov je bilo nagraje-nin in pohvaljenih, desetim pa so podelili značke z likom vrhovnega komandanta Tita, 16 vojakov pa je prejelo priznanja vzoren vojak. V vojašnici, ki nosi ime po prvoborcu Andreju Zvanu-Bori-su proslavljajo 35-letnico ustanovitve Prešernove brigade obenem z doslednim uresničevanjem sklepov XI. kongresa ZKJ. Vsi si prizadevajo, da bi dobro uresničevali sklepe s področja splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. V vojašnici je prisotna široka družbenopolitična aktivnost, na številnih vajah in tekmovanjih pa so dokazali svojo dobro pripravljenost in izurjenost. Vojaki se redno udeležujejo raznih tekmovanj in srečanj v občini in se tesno povezujejo z družbenopolitičnimi organizacijami, še posebno pa z mladimi. I. S., D. S. u;,^r?HnJ «7 V l'°{ašnici Stanefa Žagarja v Kranju so dan enote proslavUi il J1?^"- kateJ? le govoril prvi komandant Prešernove brigade Ivan Javor-Ieor. - Foto: F. Perdan Razprava pred republiško skupščino Kranj — V ponedeljek. K), julija, so v Kranju, tako kot te dni v vseh drugih občinah, delegati občinskega zbora enote skupnosti pokojninskega in invalidskega zavarovanja v Sloveniji razpravljali o uresničevanju samoupravnega sporazuma o temeljih plana skupnosti v letu 1978 in temeljnih izhodiščih za naslednje — novo novo novo — novo — n Specializirana prodajalna nogavic Kranj, Maistrov trg 8 od 17. julija 1978 dalje delovni čas: od 7. — 19. 30 ob sobotah: od 7. — 13. ure 30 LET •////✓• nogavice: ženske, otroške, moške, za šport in planiranje leto. o gmotnem položaju upokojencev v lanskem in letošnjem letu, o predlogu za najnižji oziroma najvišji znesek pokojninske osnove za leto 1978, pregledali so informacijo o materialnem položrju delovnih invalidov in podprli predlog ustreznih ukrepov, prav tako pa tudi predlog samoupravnega sporazuma o uresničevanju in financiranju socialne rehabilitacije slepih in slabovidnih, družbeni dogovor o dograditvi zdravstveno-rekreacijskega centra za vojaške invalide in udeležence NOV v Strunjanu ter poročilo o delu sodišča združenega dela skupnosti za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter skupnosti starostnega zavarovanja kmetov. Gradivo je posredovala v razpravo republiška skupnost pred zasedanjem skupščine invalidskega in pokojninskega zavarovanja Slovenije. Glede prispevka za dograditev zdravstveno-rekreacijskega centra za vojaške invalide in udeležence NOV v Strunjanu so Kranjčani menili, naj bi se v prihodnje v tem centru našel prostor tudi za rekreacijo delovnih invalidov ne samo v »mrzlih« mesecih, ampak tudi poleti. Na seji je bilo podano med drugim tudi poročilo o izgradnji stanovanjskega objekta pri domu oskrbovancev Albina Drolca v Preddvoru. V obeh kranjskih domovih za ostarele občane je zdaj okoli 250 ležišč. Potrebe predvsem za vključevanje v dom na Planini pa so precej večje. Zato bi kazalo ob domu dograditi bivalni del za približno 50 dodatnih postelj, seveda pa bo potrebno najprej izdelati podrobno analizo potreb in predvideti finančno konstrukcijo del. H. J. GOSTIŠČE RIKM Obiščjte priznano blejsko gostišče Dobra kuhinja Senčni vrt — terasa Specerda ISEI Naročnik: Sonce in žetev Zadnja dva sončna dneva sta kmetovalcem Vojvodine in drugih žitorodnih krajev Jugoslavije omogočila, da se naposled lotijo žetve. V Voj vodini so doslej poželi pšeni co na okoli 29.000 ha, kar predstavlja komaj 7 odstot kov, s tem žitom posejanih polj. Pridelek na dosedaj požetih površinah je skromen, na družbenih gospo darstvih znaša od 38 do 58 metrskih stotov na hektar, na zasebnih pa okoli 30 do 50 stotov. Družbeni standard zaostaja Zaposlenost, celotni dohodki prebivalstva in kupna moč rastejo hitreje, kot je bilo predvideno, * zvišanje družbenega standarda pa je počasnejše kot smo načrtovali. Znatno zaostaja tudi stanovanjska gradnja. To so poudarili na seji sekcije zvezne konference SZDL Jugoslavije za življenjski standard in stanovanjsko politiko. Prostor le za devizne goste Hotelske zmogljivosti ob Makarski rivieri so razprodane tujim agencijam, kot so turistični predstavniki tega območja napovedali že spomladi na turistični borzi v sarajevski Skenderiji, za domače pa naj bi bilo dovolj prostora v zasebnih sobah in številnih kampih. Ker pa so prepovedali vse zasebne kampe, je sedaj v »družbenih« takšna gneča, da ni nikamor več mogoče postaviti niti šotora niti stanovanjske prikolice. Na cedilu so ostali predvsem domači gostje, ker jih večina šele sedaj odhaja na dopust. Samoupravljanje za socializem Samoupravljanje ni cilj, temveč sredstvo v izgradnji socializma. Cilj je boljši položaj človeka, njegov blagor in sreča. To je poudaril predsednik sveta Zveze sindikatov Jugoslavije Mika Špiljak na torkovi seji predsedstva sveta, na kateri so razpravljali o osnutku dokumentov za bližnji 8. kongres ZKJ, ki bo 21. novembra v Beogradu. Plodna seja Zadnja seja obeh zborov skupščine SFRJ pred poletnimi počitnicami je potekala ob zelo intenzivnem delu delegatov. Na skupni seji je podpredsednik ZIS Andrej Marine najprej prebral poročilo a uresničevanju srednjeročnega 'načrta in o možnostih v prihodnjem letu. potem pa so delegati poslušali poročilo zveznega sekretarja za zunanje zadeve Josipa Vrhovca v zvezi z aktivnostjo gibanja neuvrščenih držav. Andrej Marine je poudaril, da se je potrebno odločneje boriti proti inflaciji ter za bolj dinamičen razvoj. To pa lahko dosežemo le z večjo produktivnostjo. Bolj je potrebno uveljaviti kvalitetne faktorje gospodarjenja, lastne kreativne sposobnosti ter izvirne raziskovalne in znan stvene dosežke in treba je doseči izrazitejši napredek v ekonomskih odnosih s tujino na podlagi večjega izvoza, racionalnejšega uvoza ter bolj uravnovešeno plačilno bilanco. Josip Vrhovec pa je poudaril, da se je ob II. kon gresu jugoslovanskih komunistov pokazala povezanost naše zunanje politike z druž benopolitičnim sistemom m miroljubno politiko neuvr ščenosti. JESENICE Danes (petek), 14. julija, bo seja delavskega sveta jeseniške železarne, na kateri bodo razpravljali o investicijah, o projektni nalogi »temeljne organizacije združenega dela in uspešnejše gospodarjenje,« o samoupravnem sporazumu črne in barvaste metalurgije Slovenije o skupnih osnovah in delitvi sredstev za osebno in skupno porabo ter o poročilih nekaterih odborov. D. S. RADOVLJICA V četrtek, 20. julija, bo v sejni dvorani družbenopolitičnih organizacij seja koordinacijskega odbora za ureditev odnosov med samoupravno družbo in cerkvijo. Na seji bodo pregledali delo koordinacijskega odbora za urejanje odnosov med samoupravno družbo in cerkvijo ter obravnavali predlog za priznavalnine zaslužnim duhovnikom. V petek, 14. julija, bo razširjena seja predsedstva občinske konference SZDL Radovljica, na kateri bodo razpravljali o poteku seminarja za vodje delegacij, obravnavali problem plačila prispevka na moč električne energije, ki ga plačujejo društva ter obravnavali akcijski program pri preobrazbi pravosodnega sistema. D. S. SKOFJA LOKA Ker je bila seja preteklo sredo nesklepčna, predsednik občinske konference SZDL Jože Subic in predsednik ObSS Janez Taler ponovno sklicujeta skupno sejo OK SZDL in plenuma občinskega sveta Zveze sindikatov Seja bo v ponedeljek, 17. julija, ob 17. uri v sejni dvorani občinske skupščine Skofja Loka. Na seji bodo ocenili družbenopolitič-Svrfr n°St V PnPravah na volitve, izvolili člane predsedstva OK SZDL in obravnavali še nekatere druge zadeve. Seja ni bila sklepčna, ker se je niso udeležili delegati krajevnih konferenc oziroma organizacij SZDL in sicer jih je bilo od 40 navzočih le 19. Manjkah so delegati KO SZDL Sovodenj. Lenart, Poljane Lučine, Gorenja vas, Dražgoše, Selca, Sv. Duh, Zminec in še nekaterih drugih KO SZDL. L. B. Naloge, merila in sredstva določena Skofja loka - Zadnjič pred poletnimi počitnicami sta se v ponedeljek, 10. julija, sestala oba zbora občinske izobraževalne skupnosti Skofja Loka. Na dnevnem redu sta bili dve pomembnejši točki, in sicer uresničevanje programa občinske izobraževalne skupnosti v letu 1978 s podrobnejšo opredelitvijo nalog, z merili za menjavo dela in finančnim načrtom ter finae-no poročilo za prvih pet mesecev letos. V letošnjem programu so podrobno opredeljene naloge iz enotnega in dopolnilnega programa. V enotnem programu so prikazani redni oddelki osnovnih šol, oddelki male dole, organizacije za usposabljanje otrok, motenih v telesnem in duševnem razvoju (posebne osnovne šole), podaljšanega bivanja, celodnevnega pouka, osnovnošolskega izobraževanja odraslih, kombiniranega pouka, upoštevana so težja delovna mesta, prevozi učencev, oskrbnina za bivanje zunaj doma in podobno, medtem ko dopolnilni program zajema knjižničarstvo v osnovnih šolah, število potrebnih strokovnih sodelavcev — svetovalcev, varstvo učencev, boljšo organizacijo pouka, prehrano učencev, šolo v Krajevni praznik Plavža Jesenice — V jeseniški krajevni skupnosti Plavž so prvič praznovali krajevni praznik, ki so ga združili s praznovanjem dneva borca. Osrednjo proslavo ob prazniku so pripravili člani osnovne organizacije ZSMS Plavž v kampu Tineta Šranca na Plavžu. Zbranim predstavnikom družbenopolitičnih organizacij in občanom Plavža je spregovoril predsednik krajevnega odbora ZZB NOV Franc Pesjak. V kulturnem programu pa so nastopili mladi recitatorji s Plavža, ženski sektet iz Žirovnice in kulturna skupina Jutro. J R. ... in Kovorja Kovor — V Kovorju praznujejo svoj krajevni praznik Iti. julija, obenem pa letos tudi 55-letnico ustanovitve Gasilskega društva Kovor. Na predvečer praznika bodo imeli slavnostno sejo, na kateri bodo podelili krajevna priznanja OF najbolj zaslužnim krajanom ter priznanja in pohvale zaslužnim članom gasilskega društva Kovor. V nedeljo bodo gasilci pripravili sektorsko vajo, v kateri bodo sodelovala gasilska društva Kovor, Bistrica pri Tržiču, Brezje pri Tržiču in Lese. Takoj nato bo nastopil tržiški pihalni orkester, začel pa se bo mimohod zastavonoš, gasilskih desetin, narodnih noš in ostalih udeležencev. Pred spomenikom NOB bo ob 9. uri proslava s kulturnim programom, v katerem bodo nastopili recitatorji, pihalni orkester Tržič ter moški pevski zbor društva upokojencev Tržič. Slavnostni govornik bo predsednik krajevne skupnosti Kovor Vinko Ribnikar. J. Kepic naravi, učbenike, pouk prve pomoči in zaščite, investicije, materialne in bančne stroške in še nekatere druge dodatne naloge. Po merilih za menjavo dela so vse te naloge finančno ovrednotene in prikazane v v finančnem načrtu za leto 1978. Finančno poročilo občinske izobraževalne skupnosti za obdobje letošnjih prvih petih mesecev je bilo podano primerjalno s finančnim načrtom za letošnje leto. Zanimivo je, da je poraba manjša od predvidene, kar pomeni, da je kljub intenzivni dejavnosti, običajni za to obdobje, v času začasnega financiranja na področju izobraževalne dejavnosti veljalo skrajno varčevanje in manjša menjava dela. Na skupščini so poleg programa izobraževalne dejavnosti za letos in finančnega poročila potrdili še sklep o nadomestilih delatom in članom organov občinske izobraževalne skupnosti. Zanimiva pa so bila tudi vprašanja deltgatov iz krajevne skupnosti Poljane, Gorenjske predilnice in delegacije družbenopolitičnih organizacij, na katera so bili zadovoljivi odgovori podani že na seji. Nekoliko se je zataknilo le, ko je šlo za sklepanje o znižanih prispevkih nekaterih storitvenih dejavnosti za izobraževanje, ko skupščina občine poleg golega predloga ni točno navedla, za katere storitvene dejavnosti naj bi olajšave veljale. Zato so delegati predlog le načelno podprli, ponovno pa bodo o njem razpravljali, ko bo sistem olajšav izdelan. H.J. Študentje v uniformah Pokljuka - V ponedeljek, 10. julija, se je v treh učnih središčih za vojaško urjenje na Pokljuki, na Velikih Blokah in v Tolminu, začelo 16-dnevno urjenje za študente naših višjih in visokih šol. Na njem si bodo študentje pridobili osnovno znanje iz vojaških veščin. Pouka se udeležujejo vsi redni študentje in študentje, ki študirajo ob delu, ter so bili na naborih potrjeni kot sposobni za služenje vojaškega roka. Mladim fantom poveljujejo gojenci šole za rezervne vojaške starešine, pouk pa je pripravila in ga vodi JLA. Seveda bo fantom v sivih uniformah ostalo tudi dovolj prostega časa, da se bodo lahko udej-stvovali tudi na raznih drugih področjih. Predvsem seveda na športnem in kulturnem. Močno pa si bodo okrepili tudi znanje na področju našega družbenega sistema ter naših samoupravnih socialističnih odnosov. JK Okrepila se je zavest in pripravljenost Kranj — Na redni seji občinske konference ZKS 11. julija v Kranju je bilo ugotovljeno, da je prav v zadnjih letih močno porastla in se okrepila zavest naših državljanov ter njihova pripravljenost, da organizirano branijo pridobitve revolucije in s tem našo samoupravno socialistično ureditev, svoje samoupravne pravice in dolžnosti. Posebna komisija občinskega komiteja ZKS Kranj je v letošnji prvi polovici leta pregledala dejansko stanje na področju ljudske obrambe (LO) in družbene samozaščite (DSZ) v enajstih pomembnejših kranjskih organizacijah združenega dela (OZD). Čeprav je komisija v vseh OZD na področju LO in DSZ ugotovila pomemben napredek, je v svojem poročilu navedla tudi precej pomembnih kritičnih pripomb. Naj jih nekaj naštejemo! Velika pomanjkljivost se je pokazala v nekaterih OZD v tem, da so samoupravni organi sicer sprejeli dokaj vzorne akte, ki zadevajo področje LO in DSZ, da pa z njihovo vsebino niso seznanjeni, ali pa so zelo pomanjkljivo seznanjeni, vsi ostali delavci OZD, ki tako ne poznajo svojih nalog v primeru vojne nevarnosti ali vojne. Svojega poslanstva in nalog niso zadovoljivo opravila sredstva obveščanja in predvsem tovarniški tisk, ki se je vse premalo angažiral na pojasnjevanju vsebine LO in DSZ. Tudi formiranje narodne zaščite je bilo opravljeno bolj s formalne kot z vsebinske plati, zato bo na tem področju potrebno posebno angažiranje komunistov v sleherni OZD. Sploh se bodo morale družbenopolitične organizacije in predvsem ZK močneje in temeljiteje vključiti v celotno gibanje in izobraževanje, usposabljanje in informiranje delavcev o vsebini naše obrambne doktrine splošnega ljudskega odpora, kajti obrambne priprave in samozaščitno ponašanje morajo postati sestavni del dela samouprav-ljavcev — dobrih gospodarjev in socializmu predanih delovnih ljudi. Zaradi ugotovljenih pomanjkljivosti v našem delu, ki ga lahko več ali manj posplošimo na večji del delovnih kolektivov, je konferenca sprejela sklepe, ki zavezujejo vse osnovne organizacije ZK ter vse poslovodne organe v OZD, da do konca leta brezpogojno uskladijo svojo zakonodajo z določili zakona o LO in zakona o DSZ, varnosti in notranjih zadevah ter določili odlokov, ki jih je in še bo sprejela skupščina občine s področja LO in DSZ. Konferenca zavezuje tudi vsa glasila OZD in sredstva javnega obveščanja, da se aktivno vključijo v obveščanje in osveščanje krajanov v K S in delavcev v združenem delu o vsebini in problemih LO in DSZ. I. S. Premalo poučeni Tržič — Poročilo javnega pravobranilstva Gorenjske za leto 1977 je tržiška občinska skupščina ugodno ocenila. Pravobranilstvo je obravnavalo in rešilo lani 175 zadev iz trži-ške občine. Na seji izvršnega sveta in občinske skupščine so v razpravi na poročilo poudarjali, da bi se morale samoupravne interesne skupnosti in krajevne skupnosti v spornih zadevah več obračati na javno pravobranilstvo ali se z njim vsaj predhodno posvetovati. Izvršni svet bo interesne in krajevne skupnosti na to opozoril, javno pravobranilstvo pa bo po občinah pripravilo posebna posvetovanja. Po sodbi Tržičanov kaže tudi bolj uskladiti delo sodnih Proslava pripadnikov Tomšičeve brigade Ljubljana - Vojaki in starešine, ki nadaljujejo tradicije slavne Prešernove brigade, so svoj praznik že proslavili, vojaki in starešine, ki nadaljujejo tradicije I. SNOUB Toneta Tomšiča pa se prav v teh dneh pripravljajo na svoj praznik. 2e včeraj dopoldne so tako v vojašnici Borisa Kidriča v Ljubljani odprli spominsko sobo o tej brigadi. Osrednja proslava ob dnevu brigade pa bo jutri ob 10. uri v Dobrni pri Celju. -JR cenilcev, saj se dogaja, da imajo le-ti precej neenotne kriterije. Pravobranilstvo je moralo lani nekajkrat posredovati. S tem je prihranilo družbi dragocene milijone. -ik Praznik tankistov in pripadnikov enot ABKO V teh dneh bodo imeli svoj praznik pripadniki dveh rodov kopenske vojske naše JLA. V nedeljo, IV Jflija, bodo slavili tankisti. V vseh tankovskih enotah se že vrstijo številne prireditve, osrednja proslava pa bo prav na dan tankovskih enot JLA, v nedeljo, 16. julija, ob 8. uri v vojašnici Ivana Cankarja na Vrhniki, kjer je »doma« najboljša enota ljubljanskega armadnega območja v lanskem letu. V četrtek, 20. julija, pa bodo praznovali pripadniki enot ABKO — atomsko biološko kemijske obrambe. Tudi vojaki in starešine teh enot bodo svoj praznik proslavili izredno slovesno. -jg Razpisna komisija Servisnega podjetja p.o. Kranj, Tavčarjeva 45 razpisuje dela in opravila za vodilno delovno mesto tehničnega vodje Poleg z zakonom določenih pogojev mora kandidat izpolnjevati še naslednje pogoje: - da ima strokovni izpit iz gradbeništva Pismene ponudbe s priloženimi dokazili o izpolnjevanju razpisnih po-5j3^"a/kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi razp.sa na naslov: Servisno podjetje Kranj - razpisna komisija. TRIGLAV KONFEKCIJA KRANJ za vr0Č m tri glav Servis in pralnica, zdaj še menjalnica gum ; blejskem servisu zastavinih vozil »razprodani« k dvajset dni v naprej - Pralnica avtomobilov ma najsodobnejših - SI. avgustom odprt servis bo prodajo in menjavo gum - Na Gorenjskem potrebujemo popolno servisno ponudbo Bled — Blejski servis za zastavi-vozila je ob odprtju veljal za najsodobnejših avtomobilskih rnov daleč naokoli. Znani pa so tudi njegovi mehaniki, ki so dali 4aj na svoj ugled. No, danes je blejski servis, ki je ta enota temeljne organizacije anične delavnice Skofja Loka v ivijeni organizaciji Alpetour, že ijda preživel svcfja najboljša Ne toliko v dajanji} kvalitetnih saj imajo razprodane že za iset dni v naprej, ampak v zasta-opremljen osti. Pa tudi premaj- hen je postal, če vemo, da je zaradi kadrovskih in s tem v zvezi finančnih težav odprt samo dopodlne. »V blejski enoti popravljamo lastna potniška vozila in vozila zastave, včasih pa se lotimo tudi najnujnejših manjših popravil drugih avtomobilov,« je pripovedoval Janez Sušnik, vodja temeljne organizacije Mehanične delavnice. »Da pa bi razširili oziroma popestrili ponudbo, ki jo Bled kot turistični kraj mora dajati, smo lani odprli pralnico vozil, ki sodi med najsodobnejše na Gorenjskem. Vendar pa to še ni vse. Čeprav so mit 2" * Ploskaj,,. Plast va '\F. Perdan „„tnmnhilov ie edinstvena na Gorenjskem, saj v njej poleg DELOVNEM MESTU voska zdrži pet pranj miroma dober mesec ure in V eni uri »obdela« dvanajst vozil. — Dvajset let s turizmom Bled je že desetletja svetovno znan turistični kraj, s stalnim 'Ariekom tujih in domačih gostov, poleti in pozimi. Z njim, z Bledom, so večinoma zadovoljni, občudujejo lepo naravno okolico in *»e tisto, kar jim iz leta v leto lahko ponudi. Bled pa ima tako kot vsak turistični kraj, ki ga obišče na tiso-gostov, tudi številne probleme Jn težave. Nihče ne ve, koliko vsakdanjih problemov se poraja, koliko teiav je, ki terjajo takoj-cnjo razrešitev, sicer utegnejo ?rerasti v resne in zaskrbljujoče probleme. Turistični delavci ftteda zato jiikakor ne mirujejo 'talno si prizadevajo, da bi bilo **h težav čimmanj in da bi bili 2ostje resnično zadovoljni. Z blejskimi turističnimi delavci *e danes pogovarjamo o razvoju, ■ problemih, o težavah. Med nikdar ne bomo naleteli njimi Pa m pazlar, ki je sicer že l| Jo*c° Rezana z blejskim Ivajset let P administratorka v krizmom » Turističnem društvu Bled. Jožica, ki s svojimi izkušnjami, pridnostjo in neumornostjo dela za dve delavki, ostaja vedno tiha v ozadju, nikoli se ne vključuje v razprave, nikoli se ne udeležuje sprejemov, proslav in prireditev. Blejski turistični delavci je prav gotovo malo poznajo, kajti Jožica ostaja vedno na svojem delovnem mestu, anonimna, pa vendar tako tesno povezana z blejskim turizmom in tako zelo prizadevna za njegov razvoj kot le malokdo. Jožica Pazlar pozna Bled,* okolico, blejski turizem že dvajset let, že dvajset let tudi skrbi za to, da turisti pravočasno sprejemajo vse informacije in da delo v Turističnem društvu poteka nemoteno in brez zastojev. Začela je pri tedanjem Zavodu za turizem in opravlja delo, ki je bilo Zavodu tedaj zaupano, nato pa je bila zaposlena pri ustanovljenem Turističnem društvu Bled. Vodi administracijo, knjigovodstvo, posreduje informacije, skrbi za vsa tista dela in naloge, ki jih turistično društvo pač mora opraviti. Kaj meni o Bledu in njegovem razvoju? »Zdi se mi, da so bile nekdaj na Bledu prireditve, ki so bile zares kvalitetne, da je bilo nekdaj tudi zabavnega življenja več. Jasno pa je, da so kvalitetne prireditve tudi drage in jih danes ni zato več, ker je premalo denarja.« Kako je z njenim delom, kako je zadovoljna pri Turističnem društvu? »Vsekakor je zelo veliko dela, skoraj preveč. Vendar pa nisem nikoli pomislila, da bi odšla drugam, kar nekako sem se navadila na Turistično društvo in rada prihajam na delovno mesto.« Jožica Pazlar je skromna in redkobesedna, ne pove, da je v pisarni vsakokrat, ko je preveč dela tudi v pozno popoldne, da dela tudi doma, če je potrebno in da nenehno skrbi, da ni nikoli v zaostanku. Ko bi odšla, bi morali takoj zaposliti dve novi delovni moči, zato je zgled pridne in vestne delavke. Marsikateremu turističnemu delavcu na Bledu je danes nepoznana, Bledu in blejskemu turizmu pa je danes in vseh dvajset let prispevala s svojim prizadevnim delom toliko kot le tisti najbolj zagnani turistični delavci. D. S. Janez Sušnik naše možnosti prostorsko zelo omejene, smo se odločili, da odpremo tudi delavnico za menjavo gum.Delo bo steklo že s prvim avgustom. S kranjsko Savo smo sklenili pogodbo o'prodaji gum, tako da bomo vsakemu vozniku, ki bo pri nas kupil savsko gumo z garancijo, opravili zastonj montažo, kar menimo, da je za domačega potrošnika zelo ugodna ponudba.« V temeljni organizaciji Mehanične delavnice že dalj časa razmišljajo, kako posodobiti blejski servis in ga izvleči iz prostorskih stisk. Rešitev vidijo v vpeljavi dvoizmenskega dela ali, še bolje, v gradnji novega, večjega in sodobnega servisa, kjer bi lahko delo opravljali strokovneje s pomočjo raznih pripomočkov za ugotavljanje okvar in kontrolo popravil. »Nasploh smo prepričani,« je nadaljeval Janez Sušnik, da bi morali prej ali slej na Gorenjskem dobiti sodoben servis s popolno ponudbo od prodaje vozil in rezervnih delov do raznih servisnih popravil. O tem smo se s predstavniki Crvene zastave nekaj že pogovarjali in kažejo precejšnjo pripravljenost. Še prej pa bi bilo seveda treba izdelati program, raziskati potrebe na tržišču in preučiti vse ekonomske pokazatelje, najti sovlagatelje v to investicijo ter poiskati primerno lokacijo. Prepričani smo, da bi bil Alpetour tako popolno ponudbo pripravljen in sposoben dajati. Seveda pa je to zaenkrat v glavnem le še ideja, ki ob sodelovanju vseh potrebnih udeležencev ne bi bila samo neuresnič-ljiva vizija prihodnosti.« H. Jelovčan IZ GLASIL DELOVNIH ORGANIZACIJ tovarna j vijakov plamen kropa PRODAJA PROIZVODOV KROPA - Maja so v Plamenu Kropa prodali 600.000 kilogramov izdelkov v vrednoati 15 milijonov 600.000 dinarjev. Količinski plan so tako dosegli 80-odstot-no, vrednostnega pa so presegli. Če primerjajo letošnji uspeh z lanskim, potem je bila prodaja lani ugodnejša po prodanih količinah, vrednostno pa je boljša letos. Maja so po programu izvažali le v Sovjetsko zvezo. INVESTICIJE KROPA — Plamen pripravlja skupaj s Tovarno Verig Lesce večjo investicijo v Podnartu. Sklenili so samoupravni sporazum o združitvi sredstev za izgradnjo skupnega obrata površinske za&čite izdelkov. Le skupna naložba je upravičena. Objekt Galvanika naj bi stal severno od Pod-narta na desnem bregu Save. Prizadevajo si, da bi z gradnjo čimprej začeli, saj se zavedajo, da bodo imeli težave z opremo in z dobavnimi roki za uvoz in dobavo. PROIZVODNJA JUNIJA JESENICE - Proizvodni rezultati za mesec junij kažejo, da so mesečne operativne plane skupne proizvodnje dosegle ali presegle domala vse temeljne organizacije združenega dela, niso pa ga le tri temeljne organizacije združenega dela. V teh treh temeljnih organizacijah so bili vzroki predvsem obratovalni zastoji ter pomanjkanje delavcev. SOLIDARNOSTNA AKCIJA JESENICE — Odbor osnovne organizacije sindikata je dal pobudo za solidarnostno akcijo zbiranja denarja za sodelavca, ki mu je do tal pogorela hisa. Na vseh sestankih samoupravnih delovnih skupin so predlog obravnavali in tako je od 307 delavcev 210 delavcev pomagalo z denarnimi prispevki od 30 do 300 dinarjev. To je ■ izredno humana akcija jeseniških delavcev, ki delajo v temeljni organizaciji ži-čarne. /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske n. sub. o. obvešča da služba deviznega poslovanja od 17. julija 1978 dalje posluje v prostorih nad gostinskim podjetjem Central, Maistrov trg 11, Kranj telefon 25-471 /O ljubljanska banka Temeljna banka Gorenjske n. sub. o._ Na podlagi sklepa delavskega sveta Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske z dne 30. junija 1978 razpisna komisija Ljubljanske banke, Temeljne banke Gorenjske RAZPISUJE dela in naloge delavcev s posebnimi pooblastili: 1. vodenje plansko analitske službe 2. vodenje službe stanovanjskega kreditiranja 3. vodenje službe računovodstva Za delavca s posebnimi pooblastili je lahko imenovan kandidat, ki poleg splošnih, z zakonom in družbenim dogovorom določenih pogojev, izpolnjuje še naslednje pogoje: — visoka izobrazba ustrezne smeri — 5 let ustreznih delovnih izkušenj — pasivno znanje najmanj enega tujega jezika Poleg teh morajo kandidati za vsa razpisana dela in naloge imeti tudi: — strokovne, organizacijske in druge delovne sposobnosti za opravljanje razpisanih nalog — moralnopolitične vrnile, ki izražajo celovitost strokovnih, družbenopolitičnih in moralnopo-litičnih meril, predvsem pa celovito oceno uspešnosti dosedanjega dela in doslednega izvajanja in utrjevanja samoupravnih socialističnih odnosov Razpisana dela in naloge opravljajo delavci s posebnimi pooblastili in odgovornostmi in se razpisujejo vsaka štiri leta Kandidati morajo svoji vlogi priložiti še listine, s katerimi dokazujejo izpolnjevanje predpisanih pogojev Prijave s potrebnimi dokazili naj kandidati v 15 dneh od objave razpisa pošljejo v zaprti ovojnici na naslov: Ljubljanska banka, Temeljna banka Gorenjske. 64000 Kranj, Cesta JLA 4, z oznako na ovojnici »za razpisno komisijo«. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 1 5 dneh po sprejemu sklepa delavskega sveta in na podlagi sklepa sveta delovne skupnosti poslovne enote Kranj OBJAVLJA naslednja prosta dela in naloge v plačilnem prometu s tujino: 1. vodje oddelka — višjega strokovnega referenta za devizno poslovanje 2. kontrolorja za akreditivno poslovanje 3. dveh referentov za akreditivno poslovanje 4 odpravnika Delo §e'združuje za nedoločen čas. Poleg splošnih pogojev se za opravljanje dela in nalog zahteva podi.: visoka strokovna izobrazba ekonomske ali pravne smeri oziroma z delom pridobljena delovna zmožnost, 4 leta delovnih izkušenj ter aktivno znanje najmanj enega tujega jezika pod 2 : štiriletna srednja strokovna izobrazba, 4 leta ustreznih delovnih izkušenj in pasivno znanje najmanj enega tujega jezika pod 3 : štiletna srednja strokovna izobrazba, dve leti ustreznih delovnih izkušenj ter pasivno znanje najmanj enega tujega jezika pod 4 dveletna administrativna šola ter 3 leta ustreznih delovnih izkušenj Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema oddelek organizacije in splošnih poslov v LB — Temeljna banka Gorenjske, Prešernova 6. do 28 julija 1978. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri pismeno obveščeni najkasneje v 30 dneh po objavi. Radovljica — Osrednja proslava ob dnevu borca je bila 1. julija na Bercetovi domačiji na Mlaki. Za slavnostnim govornikom Vinkom Bercetom, predsednikom krajevnega odbora ZB Radovljice, so v kul turnem programu nastopili: moški pevski zbor Antona Tomaža Linharta, članice odra mladih pri KUD Radovljica, recitatorka Marija Poličar in partizanski ljudski pesnik Milan Pahor iz Brezij. Na sliki: članice odra mladih, ki ga vodi Darinka Jenstrele. — B. B. UBRANO PETJE V LOŠKI KAPELI Skorja Loka — Kpmorni mešani pevski zbor Loka iz Škofje Loke je imel v četrtek, 29. junija, v grajski kapeli na loškem gradu letni koncert, s katerim so pevci počastili 100-letnico rojstva štirih velikih mož: Emila Adamiča, Vinka Vodopivca, Otona Župančiča in Antona Laj ovca. Na koncertu so izvajali skladbe treh tujih skladateljev in štirinjast pesmi, ki so jih napisali slovenski avtorji. Ob skrbno sestavljenem sporedu pesmi se je predstavil zbor v vsej svoji prešernosti muziciranja. Tudi v interpretaciji se je zbor izkazal s široko paleto prave pevske kulture, saj je pel sproščeno, tekoče in doživeto. Glasovno je zbor homogen. Barva zvoka je bila enako močno prisotna na vseh dinamičnih odtenkih pesmi. Dikcija je bila v hitrem tempu nekoliko pomanjkljiva, sicer pa na splošno dobra. Tudi v into-nacijskem pogledu ni bilo večjih spodrsljajev. V zelo akustični kapeli so čudovito izzveneli vsi piano akordi. Vendar pa pevcem kljub sicer dobri dihalni tehniki ni uspelo, da bi utišali svoj dihalni aparat pred posameznimi vstopi. S. Mihelčič LOŠKI MUZEJ SKOPJA LOKA Zbirke Loškega muzeja v Skofji Loki so odprte vsak dan razen ponedeljka od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. Ob istem času kot muzej je odprta tudi galerija, kjer bo v soboto, 15. 7. 1978, ob 18. uri otvoritev razstave grafičnih del članov Groharjeve slikarske kolonije 1978. V hodniku je razgrnjen načrt Novelacija urbanističnega programa občine Škofja Loka. Muzejska zbirka v Zireh je odprta vsako soboto od 9. do 11. ure in od 14. do 16. ure ter vsako nedeljo od 9. do 11. ure in od 14. do 16. ure. Za obisk v ostalih dnevih pa se je potrebno predhodno najaviti. Muzejska zbirka v Železnikih je odprta vsak dan od 9. do 12. ure in od 15. do 18. ure. Poleg železarske in lesarske zbirke si lahko ogledate: Koblarjevo spominsko sobo, zbirko skrilne kritine v Selški dolini, v galerijskem prostoru pa si lahko ogledate razstavo Kurirske zveze na Gorenjskem med NOB. GORENJSKI MUZEJ KRANJ V Mestni hiši je na ogled stalna arheološka, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka ter stalna razstava del slovenskega kiparja Lojzeta Dolinarja. V 2. nadstropju iste stavbe pa si lahko ogledate etnološko razstavo Kmečko gospodarstvo v Gor-njesavski dolini. V Prešernovi hiši je odprt Prešernov spominski muzej in Jenkova soba. V galeriji Mestne hiše razstavlja izbor slik in plastik skupina sedmih umetnikov: Butina, Gruden, Huzjan, Jernejec, Lovko, Vodopi-vec in Vrezec. Razstava bo odprta do 19. Julija. V galerijskih prostorih Prešernove hiše je na ogled razstava del slikarke Rafaele Potokar, v kleti pa razstava Perforirana grafika Nejca Slaparja. Razstavi bosta odprti do 19. julija. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je na ogled stalna zbirka Narodnoosvobodilna borba na Gorenjskem in republiška stalna zbirka Slovenka v revoluciji. Razstave oz. zbirke so odprte vsak dan razen ponedeljka in nedelje popoldne od 10. do 12. in od 17. do 19. ure. V kasarni Staneta Žagarja v Kranju je odprt Muzej Prešernove brigade. Na Zg. Jezerskem si lahko ogledate restavrirani poznosred-njeveški kulturni spomenik »Jenkova kasarna«, ki je opremljen z etnološkim gradivom. V Stari Fužini je odprta razstava Planšarska kultura v Bohinju. Odprta je vsak dan od 9. do 12. in od 16. do 19. ure. NOVA TURISTIČNA KARTA KRANJA IN OKOLICE Kranjsko Turistično društvo je letos ponovno presenetilo z novo turistično karto Kranja in okolice. Karta zajema kos Slovenije od Komende do jezerskega kota ter na zahodu od Doslovč do Železnikov, gorenjske kraje, planinske postojanke in sprehajalne poti. Turisti jih za cene 10 dinarjev dobijo v treh jezikih, razen v slovensščini se v nemškem, srbohrvaškem in angleškem. V PULJU 21 FILMOV Znani so že naslovi filmov, ki bodo prikazani na letošnjem festivalu jugoslovanskega igranega filma v Pulju. V konkurenci za najvišja priznanja bo sodelovalo 21 del, med njimi tudi slovenski film Praznovanje pomladi režiserja Franceta Štiglica, Ko zorijo Jagode režiserja Rajka Ranila in To so gadi režiserja Jožeta Bevca. GlumaAki večeri - V gradu Goričane so nadisc uspešno prestal, ognjem krst prvi glumuški rečen, ki so jih Medvodčan, priprav,h v po čaatitev občinskega praznika Šiške. Namen, k, HO s, ga .ostavili prire ditelji, je bil dosežen, saj je bil atrij dvorca r Goncanah vsak vere, nabito poln. Profeuionalno in amatersko de/oso uspeli 'Jrujitiveno ustvarjalno kulturo. Glumaške večere so sklenili igrale, l.u.tuu,,, vega odra iz Radovljice z uprizoritvijo veseloigre A. B. Linharta Veseli dan ali Matiček se ženi (na sliki) fr Pop-ročk fest Šenčur 78 Šenčur — Mladi Šenčurjani letos že drugič pripravljajo veliko srečanje mladih slovenskih glasbenikov in literatov Pop-rock fest Šenčur 78. Prireditev ima namen spodbuditi kar največjo ustvarjalnost med mladimi, obenem pa jim dati tudi možnost predstavitve pred čim širšim občinstvom. Organizator letošnje prireditve je osnovna organizacija ZSMS Šenčur, pokroviteljstvo je prevzela občinska konferenca ZSMS Kranj, vlogo gostitelja pa tako kot že lani domača vokalno-instrumentalna skupina Dar. Festival bo potekal avgusta, medtem ko so priprave že stekle. Organizatorji vabijo k sodelovanju kreativne glasbene skupine in posameznike ter literate. Prijavi se lahko vsaka skupina ali posameznik ne glede na zasedbo in glasbeno usmeritev, ki ima v svojem programu najmanj dve lastni skladbi oziroma je sposobna na prireditvi predstaviti od 10 do 20 minut izvirnega programa. Besedila skladb morajo biti slovenska. Skupaj s prijavo je potrebno poslati tudi kasetni ali magnetofonski posnetek programa, ki ga izvajalci nameravajo predstaviti na prireditvi, in to do konca julija na naslov: Organizacijski odbor prireditve Pop-rock fest Šenčur 78, 64208 Šenčur, Pipanova 26. Najboljše bodo za nastop izbrali znani slovenski kritiki. Če bo kvalitetnih prijav dovolj, nameravajo organizatorji prireditev razširiti na dva večera. Prvi večer bi bil posvečen poeziji in akustični glasbi, naslednji dan pa bi se predstavile električne skupine. M. Erzin POPRAVEK Pri objavi javne licitacije za Kmetijsko živilski kombinat Kranj, Skupne službe je pri osebnem avtomobilu CITROEN DS 23 leto izdelave 1974 in ne 1976 kot je bilo objavljeno v Glasu z dne 11. julija na 10. strani. Uprava /K Delovna organizacija Avtokovinar Skofja Loka, Kidričeva c. 51 objavlja naslednja prosta dela in naloge 1. 10 ključavničarjev 2. 5 NK delavcev za priučitev Praksa zaželena, odslužen vojaški rok, stanovanj ni. OD za točko 1. ca. 6000 za točko 2. ca. 4500 din. Ponudbe pošljite na gornji naslov v 8 dneh od objave. egp Komisija za delovna razmerja Embalažno grafičnega podjetja Skofja Loka objavlja dela in naloge fakturistke Kandidati morajo imeti li-letno administrativno šolo in 2 leti delovnih izkušenj. Kandidati morajo pismeno vlogo z dokazili o izpolnjevanju pogojev in opisom dosedanjega dela poslati v 15 dneh po objavi na naslov: Embalažno grafično podjetje Skofja Loka, Kidričeva cesta 82. O izbiri kandidata bodo udeleženci razpisa obveščeni v osmih dneh po izbiri kandidata. SOZD Alpetour TOZD Servis osebnih vozil in mehanizacije Kranj na podlagi 22. člena Zakona o delovnih razmerjih in sklepa komisije za delovna razmerja objavlja naslednja dela in naloge 1. vodja obrata Cerklje 2. pralca Pogoji za zasedbo: pod 1.: srednješolska izobrazba strojne smeri in najmanj 3 leta delovnih izkušenj na vodstvenih delovnih mestih. Poskusno delo 3 mesece. Delovno razmerje se združuje za nedoločen čas. pod 2.: izpit B kategorije in odslužen vojaški rok. Poskusno delo 1 mesec. Delovno razmerje se združuje za nedoločen čas. Pismene ponudbe z dokazili sprejema SOZD Alpetour Kadrovski oddelek Kranj, Koroška c. 5 - 15 dni po objavi. Komisija za medsebojna razmerja delavcev, ki je v združenem delu Veletrgovine Živila Kranj TOZD Veleprodaja objavlja naslednje naloge in opravila 1. blagajnik TOZD Veleprodaja za določen čas (za nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) 2. komercialist II. TOZD Veleprodaja za določen čas (za čas nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) 3. terenski prodajalec za nedoločen čas s polnim delovnim časom 4. prodajalec v kiosku Naklo za nedoločen čas s polnim delovnim časom Pogoji: pod 1. in 2.: srednja šolska izobrazba ekonomske smeri, 2 leti delovnih izkušenj pod 3. in 4.: šola za prodajalce, 1 leto delovnih izkušenj, poskusni rok 2 meseca. TOZD Maloprodaja objavlja naslednja prosta dela in naloge za področje Kranja: 1. K V prodajalec (več prostih del in nalog) 2. PK priučeni prodajalec (več prostih del in nalog) Pogoji: pod 1.: K V prodajalec mešane stroke. 1 leto delovnih izkušenj, poskusni rok 60 dni pod 2.: PK priučeni prodajalec, 6 mesecev delovnih izkušenj, poskusni rok 30 dni Pismene prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejema kadrovska služba Veletrgovine Živila Kranj, Cesta JLA 6/IV - 15 dni po objavi. zavarovalna skupnost triglav KORCNJSKA OBMOČNA SKUPNOST Kranj Odbor za medsebojna delovna razmerja pri delovni skupnosti Zavarovalne skupnosti Triglav Gorenjska območna skupnost Kranj objavlja naslednja prosta delovna opravila in naloge: 1. skadencarista - arhivar v oddelku za premoženjska zavarovanj 2. referenta za sklepanje zavarovanj direktnega zasebnega sektorja (šaltersko delo v PE Jesenice) 5rtf5Ev. se dvoletna administrativna šola it, 1 leto delovnih pod 2, 'zadeva' s,- ekonomska srednja šola in 3 leta delovnih izkušenj. Zaželeno je znanie nemškega jezika. Pro.nje, h k.Uri U *«>~*>g* '^^SS^ in kratek življenjepis, sprejema sektor za «««« v a m ziranust in kadre. Rok /a prijtVO poteče 16. di\n po objavi. POPRAVEK razpisa za dela in naloge glavnega direktorja delovne organizacije z dne 7. julija 1978, in sicer: -°vwoka izobrazba in 5-letna praksa na vodilnih mestih v gospodarstvu Ostali pogoji po razpisu z dne 7. julija 1978 ostanejo nespremenjeni. Rok prijav: 15 dni od dneva objave tega popravka. Tovarna športnega orodja Elan Begunje Iskra Industrija za telekomunikacije, elektroniko in elektromehaniko Kranj, o.sol.o. razpisuje dela in delovne naloge delavcev s posebnimi pooblastili in odgovornostjo 1. vodje GPP v tovarni ATC 2. vodje oddelka za ekonomiko v tovarni TEA Poleg pogojev določenih z zakonom morajo kandidati izpolnjevati tudi naslednje pogoje: pod 1.: visoka izobrazba ekonomske, organizacijske, elektro ali strojne smeri, 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju ustreznih del in nalog. pod 2.: visoka izobrazba ekonomske smeri, 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju ustreznih del in nalog Skupna pogoja: znanje svetovnega jezika, aktiven odnos do samoupravljanja in moralnopolitično neoporečnost razpis z dokazili o izpolnjevanju pogojev^in opisom aT^.««h zaposlitev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi £^ n^nas?ov:Iskra' Elektromehanika Kranj, 64000 Kranj, SavVka loga 4, Kadrovsko področje, z oznako »za razpis«. ^n3idat?bodo o rezultatih razP1sa obveščen, v 30 dneh. Kmetijska zadruga Skofja Loka objavlja potrebe po novih delavcih za dela in naloge: 1. komercialista I. 2. analitika - planerja 3. knjigovodja Pogoji za sprejem: . pod 1.: višjašolska ali srednješolska izobrazba komercialne ali ekonomske smeri; pod 2 • višješolska izobrazba po možnosti ekonomske smeri; pod 3* srednješolska izobrazba po možnosti ekonomske smeri. Prednost pri izbiri bodo imeli kandidati z ustreznimi delovnimi izkušnjami na podobnih delih in nalogah. Priiave za sprejem z dokazili o strokovnosti je treba dostaviti v sekretariat KZ Skorja Loka, Jegorovo predmestje 21, v 14 dneh po objavi. TE DNI PO SVETU TURISTI BEZlJO Krvave demonstracije in obračuni ■ed policijo in demonstranti na ulicah baakovakega memta Pamplono ao dali precej crno hilmnco. German Rodrigu-ez, tlmn mlelmvaklh komiaij, je bil ubit, 1M oaeb pa je ranjenih. Iz atrahu pred ponovnimi neredi je mesto zapuatilo •koli 1M.0M tujih in domačih turiatov, kar vsekakor ne vpliva ugodno na *panmko turimtično ponudbo. DRAZ.ll BAKER Na svetovnem trgu surovin so zabeležili ponovno zvišanje cen bakra. V Londonu se je tona podražila za 2,5 funta v glavnem '- "i««ov o zmanjšanju zalog raf ---1—*il u, . .ona P^^^^manjtanju zalog rafin.ra-Mradl CTp^v SkVae ji podražil ko-.f r I bakra: *78Na8protno pa na trgu 8 ka nega bakra. Prav tako seje pouia,... svinec in cink. Nasprotno pa na trgu s kakaom cene Se naprej padajo, slišati je tudi, da bo Kolumbija znižala ceno kave. medtem ko je občuten skok cen zabeležen na trgu z žiti. JESENSKI MANEVRI NATO V zmhodnonemških pokrajinah Hes-■en in Bmv*rmk* bodo od 19. do 28. septembru veliki manevri NATO, pri katerih bo sodelovalo 66.000 vojakov, 8400 oklepnih vozil, 2800 tovornjakov in 500 helikopterjev. Kot je aporočilo povelj -«vo ameriških mil v ZRN, bodo za to vajo pripeljali nekaj čet tudi iz ZDA. Vaj« modi v eklop jeaenskega programa ■unevrov pmktm NATO v Evropi, udeležite pm ee je bodo tudi oborotene mile ZRN, Velike Britanije, Belgije in Nizo-zemake. PONOVNA OBRAVNAVA PROTI AlAJV BUTU Pred pakistanskim vrhovnim sodisčvin so ponovno začeli soditi bivUemu premieru Zulfikarju Aliju Butu in petim njegovim so delavcem. Po sklepu prvostopnega sodišča v Lahoreju je bil Ali Buto obsojen nn smrt zaradi uboja očeta enega od svojih političnih nasprotnikov. V zvezi s tem je sodišče razpravljalo tudi o krivdi pct\h Hutovih .S(). delavcev. Priznali so, da so se v iir»>j zaplet Ji zato. ker so jih k temu prisilili. SODNI PROCESI V SZ V Moskvi se je začela sodna obravnava proti Anatoliju Saranskemu, obtoženemu »izdaje domovine«, in proti sovjetskemu drža vijanju A. F i la tovu. obtoženemu »izdaje domovine in špijo-naže«. Tretje sojenje se je začelo v Kalugi, nedaleč od Moskve, kjer so na zatožno klop posedli Aleksandra Ginz-burga, če* da se je zadnjih nekaj let ukvarjal z »ilegalno dejavnostjo, naperjeno proti sovjetski oblasti«. BIVŠI ESESOVEC OBSOJEN Nekdanjega esesovca Friedricha Heinena je saarbruckensko sodiAce obsodilo na dosmrtno je<*o za medvojne zločine. Danes 57-letni Heinen je priznal, da je leta 194.J ubil 18 židovskih taboriščnikov v koncentracijskem taborišču pri Lvovu. PODIVJANE VODE Afganistan so prizadejale katastrofalne poplave, ki so zahtevale okoli 110 človeških žrtev, približno prav toliko ljudi pa je bilo ranjenih. Najhujše je doletelo pokrajino Parvan, kjer so podivjane vode terjale 100 človeških življenj, porušile 160 hil in povzročile veliko materialno škodo. SKODA ZARADI POTRESA Škodo, nastalo ob potresu, ki je ob koncu minulega meseca prizadel Solun in severno Grčijo, cenijo na 7,5 milijarde drahem, pravi uradno sporočilo grškega finančnega ministrstva. Hkrati je rečeno, da bo vlada strogo ukrepulu proti vsem, ki se bodo na osnovi Apekuliranja skušali okoristiti s posledicami velike katastrofe. Sicer pa seizmologi ocenjujejo, da je najhujša nevarnost mimo in da je v prihodnje mogoče pričakovati le manjše potresne sunke, ker se zemlja umirja. UNIČENI POSEVKI V Bolgariji je po uradnih podatkih zaradi neviht, mraza In toče v maju in juniju za 2S0 milijonov levov škode (2S0 milijonov dolarjev). Veletrgovina Špecerija Bled TOZD Veleprodaja n.sol.o. Bled, Kajuhova 3 Odbor za medsebojna razmerja delavcev v združenem delu TOZD Veleprodaja razpisuje prosta dela in naloge: čistilke Pogoj: osnovna šola kuharice III Pogoj: osnovna šola ter dve leti delovnih izkušenj komisionarja — prodajalca I Pogoji: srednja poklicna (KV) izobrazba trgovske smeri, mešane stroke, 2 leti delovnih izkušenj Kandidati naj pošljejo pismene ponudbe na naslov: Špecerija Bled, TOZD Veleprodaja, Bled, Kajuhova 3, v 10 dneh po objavi. Komisija za urejanje medsebojnih razmerij delavcev delovne skupnosti skupnih služb Slovenske železarne Tovarna verig Lesce objavlja dela in naloge glavnega projektanta Poleg splošnih pogojev se zahteva še: dokončana visoka šola strojne smeri, 48 mesecev delovnega znanja v poklicu, aktivno znanje angleškega ali nemškega jezika. Kandidati naj vloge z dokazili pošljejo v 15 dneh po objavi na naslov: Slovenske železarne Tovarna verig Lesce, Lesce, Alpska cesta 43. Gozdna šola križkih tabornikov Gozd — Pretekli teden je bila v partizanski vasici Gozd končana gozdna šola križkih tabornikov. Kar 48 članov taborniškega odreda Križ-ka gora iz Križev se je zbralo v Gozdu, večina od njih pa še ni dopolnila 15 let. Udeleženci gozdne šole so se srečali s pravim taborniškim življenjem, obenem pa je bila gozdna šola prispevek k proslavitvi 10. obletnice delovanja odreda. Ocenjujejo, da je bila letošnja gozdna šola najuspešnejša od vseh dosedanjih. Gojžanski tabor je bil privlačen. Starejši člani odreda so pokazali izredno taborniško znanje. Nekateri objekti bodo dobrodošli tudi v prihodnjih letih. Dragocena je bila pomoč tabornikov iz Kranja, ki so Križanom posodili nove šotore, da* so lahko imeli streho nad glavo vsi udeleženci gozdne šole. Vsi dnevi gozdne šole so bili delavni. Taborniki so se spoznavali s kompasom in topografsko karto, risali skice terena, vadili streljanje z lokom in zračno puško, spoznavali sledi gozdnih živali in pripravljali hrano iz užitnih gozdnih rastlin. Kljub slabemu vremenu so pripravili nočni orientacijski pohod in pomagali križkemu Partizanu pri organizaciji orientacijskega Trim pohoda. Taborniki so sprejeli v goste lovce, ki so jim pripovedovali o koristnosti gozdnih živali, in domačine iz Gozda. Pripravili so orientacijske pohode in obrambni dan, na katerem so sodelovali tudi člani štaba teritorialne obrambe. V Gozdu je bila seja izvršnega odbora občinske taborniške zveze, na kateri so bili tudi člani vodstva republiške taborniške organizacije. V četrtek zvečer pa je bil zaključni taborni ogenj, ki je pomenil tudi zaključek gozdne šole. Tabor pa še ni opustel. Križki taborniki ga še naprej obiskujejo. V njem je bilo srečanje starejših tabornikov, ki imajo veliko zaslug, da je križki taborniški odred v desetih letih prerastel v vzorno organizirano , enoto. K Sandro Pertini predsednik Italije V Italiji so izvolili Sandra Pertinija za novega predsednika republike — Po svetu ocenjujejo rezultate posebnega zasedanja Generalne skupščine OZN o razložitvi — Priprave na sestanke državnih poglavarjev članic organizacije afriške enotnosti — Pred konferenco zunanjih ministrov neuvrščenih držav v Beogradu — Udar v Mavretaniji — Koroški Heimatdienst proti jugoslovanskim podjetjem na Koroškem — S ada t v Avstriji V Italiji so po več glasovanjih za novega predsednika italijanske republike izvolili z večino glasov Sandra Pertinija, ki je dobil kar 83 odstotkov vseh glasov. Samo prvi predsednik italijanske republike Enrico De Nicola je bil izvoljen s tako širokim soglasjem volivcev. Izvolitev Sandra Pertinija pomeni velik uspeh za levico in socialistično stranko. Po vsej Italiji so bile množične manifestacije, na katerih so državljani pozdravljali izvolitev Pertinija, prvega socialista v vodstvu. Sandro Pertini je v svojem revolucionarnem življenju dobro spoznal fašizem in se proti fašizmu tudi boril. Svoje poglede na republiko in nadaljnjo pot je označil v svojem prvem govoru, ko je poudaril, da se mora Italija upreti nasilju, se med seboj povezati, ostati humana, trdna in čvrsta. Dejal je, da se je vedno boril za svobodo in za socialno pravičnost in da ni prave socialne pravičnosti brez svobode, kot ni svobode brez socialne pravičnosti. Predsednik italijanske republike je vrhovni državni voditelj in pooseblja nacionalno enotnost. Izvršilno oblast ima vlada, politično in zakonodajno pa parlament s svojimi strankami. Moč predsednika ni le simbolična, saj ima vrsto pristojnosti, med drugim razpušča parlament, razpisuje nove volitve, odreja referendume, podpisuje zakone in je vrhovni poveljnik vojske ter načeluje vrhovnemu sodnemu zboru. Po svetu ocenjujejo rezultate posebnega zasedanja Generalne skupščine OZN o razorožitvi večinoma kot pomemben začetek k novi in dolgi poti za uresničitev ciljev. Ocene so različne, večinoma pa velja, da je uspeh predvsem v tem, da se je razblinila vizija in pokazala resnična podoba sveta in da so se pokazala resnična prizadevanja za razorožitev. Obe velesili sta z rezultati zadovoljni, saj jih ocenjujeta vsaka po svoje, vendar velja, da so dokumenti zasedanja pomemben korak naprej v borbi za razorožitev. Na ravni zunanjih ministrov potekajo priprave na vsakoletni sestanek državnih poglavarjev članic organizacije afriške enotnosti, ki bo v sudanskem glavnem mestu Kartumu od 18. do 21. julija. Na predlog Nigerije so zasedali za zaprtimi vrati, povod za takšno odločitev pa je bil spor o vlogi tujih vojsk na afriških tleh. Dogovorili so se o poteku in o podpredsedniku treh odborov zasedanja. Vodilna mesta v odborih so dobile Maroko, Slonokoščena obala in Angola. Ob nenehnih sporih pa se upravičeno postavlja vprašanje, koliko od 49 predsednikov in poglavarjev včlanjenih držav bo sploh sodelovalo v Kartumu; slišati pa je tudi zahteve, da bi morala postati organizacija afriške enotnosti učinkovitejša pri razreševanju problemov. Ena osrednjih tem konference zunanjih ministrov neuvrščenih držav, ki bo v Beogradu od 25. do 29. julija, bo krepitev enotnosti in akcijske sposobnosti gibanja neuvrščenih. Pred ministrskim zasedanjem bo od 22. do 24. julija sestanek pripravljalnega odbora, Jugoslavija pa si že zdaj zelo prizadeva, da bi doslej največje mednarodno politično zborovanje doživelo uspeh. Pričakujejo, da se bo skupaj z opazovalci in gosti zbralo v Beogradu okoli 110 delegacij. V Mavretaniji je bil vojaški udar in tako je bilo konec sedemnajstletne vladavine predsednika Mokhdarja Ould Dad-daha. Oblast je prevzel vojaški komite za nacionalno obnovo pod vodstvom polkovnika Oulda Saleka, bivšega šefa države in večino prejšnjih ministrov pa so zaprli. Vojaški udar je potekal brez prelivanja krvi, nastal pa je zaradi več vzrokov: zaradi delitve španske Sahare in njenih bogastev in sporazuma z Marokom in Francijo, zaradi zaostritve notranjega režima in zaradi hudih gospodarskih težav. Predsedstvo narodnega sveta koroških Slovencev je na svoji seji ostro protestiralo zaradi izjave koroškega Heimatdiensta, v kateri je ta nacionalistična organizacija nasprotovala odpiranju jugoslovanskih podjetij na Koroškem. S tem je ta velikonemška organizacija dokazala, da njen cilj ni v dobro delovnemu človeku, temveč je njena težnja ohranjanje socialne neenakopravnosti na Koroškem. Nezaposlenost je v predelih, kjer živijo Slovenci, najvišja, raven zaslužka pa najnižja v Avstriji. Koroški Slovenci so zato pozvali vlado, da podpre vzpostavljanje gospodarske enakopravnosti. Vse do petka bo v Avstriji egiptovski predsednik Anvar el Sadat, ki se je v nedeljo sešel z avstrijskim kanclerjem Brunom Kreiskim, na Dunaju pa se pogovarja tudi s predsednikom socialistične internacionale Willyjem Brandtom ter drugimi. Sadat je na tiskovni konferenci izjavil, da so mirovna pogajanja o Bližnjem vzhodu na prelomnici in da je prav palestinsko vprašanje eno izmed največjih problemov. Na Dunaju ne izključujejo možnosti, da se bo Sadat med obiskom v Avstriji sešel tudi z ameriškim predsednikom Carterjem. »Požar« v tovarni Planika v Breznici Breznica — Tudi gasilci so prispevali k praznovanju krajevnega praznika Žirovnica. Na Breznici je bila mokra vaja, namišljeni požar je nastal v tovarni Planika na Breznici. Pri vaji so sodelovala gasilska društva Zabreznice, Smokuča, Koroške Bele, Blejske Dobrave, Jesenic in poklicna gasilska in reševalna četa jeseniške železarne, skupaj 130 aktivnih gasilcev, mladincev in starejših pionirjev. Med njimi so se zlasti odlično izkazale aktivne članice gasilskega društva Smokuč in Zabreznice. Vsa gasilska društva so pravočasno prispela na kraj požara. Zaradi pomanjkanja vode v hidrantih jih je poveljstvo usmerjalo v akcijo za reševanje in gašenje tako, da so odredili verižni sistem dovajanja vode iz vasi Breznica. Prispela je tudi traktorska cisterna z vodo iz SmokuČa in velika cisterna *z vodo poklicnih gasilcev z Jesenic. Eftipa prve pomoči, članic iz Smokuča in Zabreznice, je takoj pričela nuditi prvo pomoč ponesrečenim. Zaradi plinov in dima nekateri niso mogu' pri izhodnih vratih na prosto. Zatekli so se v višje nadstropje, te pa so takoj pričeli reševati gasilci z lovil-nim prtom. Ker pa požara le niso mogli ukrotiti, je stopila v akcijo poklicna enota železarne Jesenice s pripravo za proizvajanje gasilske pene v veliki količini. Tako je bil požar v kratkem času zadušen, reševanje ljudi in premoženja pa zaključeno. Nato so se vsi zbrali na zbornem mestu pred gasilnim domom v Za-breznici. Spregovoril jim je predsednik občinske gasilske zveze Jesenice, predsednik krajevne skupnosti pa se je v imenu krajevne skupnosti in krajanov lepo zahvalil za sodelovanje. Ciril Jalen O LAS 6. stran Petek, 14. julija 1978 TURISTIČNO DRUŠTVO BLED ddIIvt^ članom in občanom za PRAZNIK BLEDA - 17. julij in vabi na prireditve, ki so organizirane v počastitev praznika Krajevna skupnost Bled čestita svojim občanom za krajevni praznik ter za dan vstaje slovenskega ljudstva in želi še več delovnih uspehov KOMPAS JUGOSLAVIJA TOZD Kompas hotel Bled TOZD Inozemski turizem, turistična poslovalnica Bled Hotel obratuje v povečanih in obnovljenih prostorih; kavarna, restavracija, konferenčna soba. Obiščite gostišče Ribno. TOZD Inozemski turizem, turistična poslovalnica Bled, vam nudi popolne turistične usluge in storitve. Obiščite nas in se prepričajte o kvaliteti naših storitev. Za praznik Bleda čestita vsem občanom ter se priporoča Vezenine Bled tovarna čipk, vezenin in konfekcije Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestitamo za praznik Bleda, dan vstaje slovenskega ljudstva in občinski praznik Radovljice ELMONT Komunalno gospodarstvo Radovljica TOZD Komunala Bled • izvaja vse vrste vodovodne inštalacije • montira centralne kurjave • polaga in Vzdržuje kanalizacijo • vzdržuje krajevne ceste in parke na Bledu • pokopališka služba za Bled in Gorje in • odvoz smeti Vsem občanom Bleda in okolice čestitamo za krajevni praznik DO GP Megrad n.sol.o. Ljubljana TOZD Elmont n.sub.o. Bled, Cankarjeva 1 telefon (064) 77-928 z enoto v Kopru, Puntarska 1, telefon (066) 21-739 Elektroinstalacije, strelovodi, kabelski razvodi, elektromehanika, ključavničarstvo, hladilna tehnika, izdelava in montaža industrijske avtomatike, svetlobne reklame, neon transformatorji, vžigalni transformatorji, elektro razdelilne omare, servisna služba, izdelava gostinske opreme in pakirnih strojev Prebivalcem Bleda in okolice čestita za krajevni praznik ELMONT Obilo truda in dela za lepši praznik Bleda Delo krajevne skupnosti Bled je bilo v minulem obdobju vsebinsko pestro in razgibano — Samoprispevek za izgradnjo mrliških vežic in nov vrtec — Turistično društvo Bled za boljši obisk — Več naložb v turistično infrastrukturo 9raa Obrtno gradbeno podjetje GRAD BLED Izvajamo vse vrste nizkih in visokih gradenj ter nudimo gradbene obrtniške usluge. Vsem delovnim ljudem in poslovnim prijateljem čestita za praznik Bleda in dan vstaje slovenskega ljudstva Bled — Prebivalci krajevne skupnosti Bled praznujejo 17. julija svoj krajevni praznik v spomin na akcijo blejskih mladincev, ki so med vojno pogumno izobesili zastavo sredi Bleda, neustrašeni pa so bili tudi pri številnih drugih mladinskih akcijah. Krajevna skupnost Bled v minulem obdobju beleži pomembne rezultate, ki so sad nove organiziranosti krajevne skupnosti in dela delegatov ter stalnega skupnega dela vseh krajanov, ki vedo, da le v skupnosti lahko dosežejo pomembne rezultate na vseh področjih. V minulem letu so obravnavali in tudi rešili nekaj perečih problemov, med drugim je uspešno potekala akcija za samoprispevek krajanov za izgradnjo mrli ških vežic ter uvedbo postopka za razširitev pokopališča. Krajevna r Hotelsko turistično podjetje Bled z n.sol.o. TOZD: Grand ho Krim, hotel Lovec Vsem delovnim ljudem h praznik Bleda, dan vstaje i Ijice ter se priporoča. BLED tel Topi gostU ? občan n občim ice, hotel Jelovica, hotel iče Mlino om čestitamo za $ki praznik Radov- L_--■-} skupnost si je nemalo prizadevala, da se v sodelovanju z občinsko skupščino ustanovi občinska komunalna samoupravna interesna skupnost ter ob tem organizira občinsko komunalno gospodarstvo. Do skupnega sodelovanja je prihajalo tudi na drugih področjih, največ pri problemu stanovanjske gradnje na. Jaršah ter pri sanaciji blejskega jezera. Krajevna skupnost, ki je uspešno opravila tudi svojo nalogo pri spomladanskih volitvah, se je trudila, da se čimprej razrešijo na Bledu nekateri problemi: dozidava hotela Lovec, problem sporne ograje in gradbišča D trakta Park hotela, problerh dozidave pošte in razftiritve PTT omrežja za Partizansko cesto in Jermanko, problem sanacije posesti KZK Kranj, vprašanje gradnje osrednjega parkirišča Bleda pod hotelom Krim ter vse ostale težave, ki so ovirale nadaljnji razvoj. Prav zdaj v krajevni skupnosti obravnavajo vprašanje komunalne ureditve Bleda in njegove okolice, saj bi radi, da bi bilo asfaltiranih čimveč test. ob njih primerna razsvetljava, da bi se uredili parki in da bi z nekaj ureditvami in dograditvami pričakal Bled naslednje leto. ko bo svetovno prvenstvo v veslanju, činibolje urejen. Zda i je v gradnji otroški vrtec za okoli 200 predšolskih otrok, potekajo pa tudi dela na regulaciji potoka Rečice. Treba pa DO rešiti izredno pereče vprašanje družbene Stanovanjske gradnje, saj so potrebe izredno velike. Delegati, člani družbenopolitičnih organizacij in krajevne skupnosti Blede uresničujejo svoj srednjeročni program z vso vnemo in odgovornost^) M tO, da bi premagali težave in omogočili, da Bled in krajani dobijo vse tisto, kar pogrešajo in česar si telijo; tudi [petje m turisti, ki vsako leto prihajajo na Bled in U katere skrbijo turistični delavci v Turističnem društvu. Med turističnimi naložbami velja vsekakor omeniti streho nad drsa/iščem, ki bo veljala skoraj 20 milijonov dinarjev. Denar so zbrali v okviru interesne skupnosti za izgradnjo Bleda, ki bo poskrbela, da bo Bled dobil večnamensko dvorano, saj bodo tako lahko na drsališču razne druge prireditve. Pokrito drsališče bo sprejelo na tribunah 2500 ljudi in nadaljnjih 2000 obiskovalcev v dvorani in bo primeren prostor za slovesno otvoritev svetovnega prvenstva v veslanju. Zavod za turizem Bled namerava za smučišča na Zatrniku kupiti sodoben in moderen teptalni stroj, pripravljajo se na izgradnjo objektov na golf igrišču. V gradnji je Že D trakt Park hotela, jeseni pa se bo začela obnova dependanse Jadran. Za obnovo hotela Jelovice so v pripravi načrti, in tudi za dozidavo hotela Lovec. Na Bledu se dogovarjajo za nujno obnovo Kazine, kjer naj bi bil zabaviščni prostor, ki ga Bled prav gotovo pogreša. Denar naj bi prispevala ne le delovna organizacija Viator, temveč tudi druge blejske delovne organizacije. Obisk turistov je iz leta v leto večji, turistični delavci beležijo tako dobro letno kot zimsko sezono. Letos je v prvih mesecih obiskalo Bled in njegovo okolico več tujih in domačih gostov kot leto prej, saj jih je bilo maja 33 odstotkov več, junija pa 12 odstotkov več. Naše najbolj znano in obiskano turistično središče ponuja posebno poleti več možnosti rekreacije in izletov, folklornih, kulturnih in drugih prireditev. Ze Znani so koncerti na otoku, pa koncerti godb na pihala v Zdraviliškem parku, ogledi kulturnih hiš, posebno v zadnjem času pa so na Bledu stalne razstave naših priznanih slikarjev. Gost ni tako prepuščen le lastni iznajdljivosti, ob vsakem času ima na Bledu kaj za svoj okus in razvedrilo. Da pa bi bilo gostov še več in da bi tudi Blejci praznovali svoj današnji in jutrišnji krajevni praznik v kar najbolj urejenem okolju in ob zadovoljivem življenjskem standardu, je bilo treba nemalo dogovorov, deia in truda v okviru krajevne skupnosti in turističnega društva. Uspehi so očitni, obenem pa so tudi porok za jutrišnjo delovno vnemo razrešitvi vseh problemov ob pri nadaljnji okolice. izgradnji Bleda in njegove D. S. Kmetijska zadruga Bled čestita vsem članom in občanom za praznik BUda in dan vstaje V vrtnariji in cvetličarni opravlja vse vrtnarske in cvetličarske storitve Poleg reprodukcijskega materiala za kmetijstvo prodaja tudi gradbeni material Kovinska delavnica Bled se pridružuje čestitkam za krajevni praznik Bleda in dan vstaje slovenskega ljudstva morali v bolnišnico, huje poškodovanih pa je bilo tudi 40 konj. Lekcija o potrpežljivem čakanju Lani je prišlo v Veliko Britanijo kar S00.0O0 mladih ljudi iz vseh koncev Evrope, da bi se naučili angleščine. Tudi letos so se prvi tečaji že začeli. Domačini pa niso kaj prida navdušeni za to. V vzhodnem Esscau m starejši pritožujejo, ker tu/i slušatelji povzročajo prevelik hrup m se prerivajo pred avtobusi, namesto da bi se postavili v vrsto. Zato /<■ V učnem načrtu za poletne jezikovne tečaje predvidena posebna lekcija o potrpežljivem čakanju v vrsti kot britanski značilnosti Greta Garbo in davki Pri 73 letih ima igralka dreta (iarbo težave z ameriško davkarijo, ki ji očita da ni vselej v redu izpolnjevala svojih obveznosti do države. Gre predvsem za davke na njeno posest v Bevertv Hillsu. najdražji ulici Holhumoda. Greta Garbo je kupila parcelo leta 1929 za $0.000 dolarjev zdaj pa je baje vredna okoli HO milijonov dolarjev. Priporočamo poldnevne planinske izlete Prek Zaplate na Jakoba Tokrat vam priporočamo i/let, ki bo za dobre hrihola/.ce trajal vsega skupaj štiri ure. Svetujemo vam, da se iz Kranja z avtobusom odpeljete ob (>.2.r> do Preddvora. Pot vas bo nato vodila skozi Mače do razpotja 10 minut nad vasjo Tu skrenite na desno in po OZnačani stezi mirno postaje tovorne žičnice, potem pa navkreber čez Kozjak do prečne poti Kališče-Zaplata. Do sem boste i/ Preddvora potrebovali uro in tričetrt. V nadaljnjih 15 minutah boste pri Hudičevem borštu, kjer je studenec in lovska koča, če krenete na desno od prečne poti Kališče-Zaplata. Za hojo prek vzhodnega dela Zaplate, Javoro-vega vrha in Potoške gore do Jakoba oziroma Francijeve koče boste rabili še uro in četrt, za sestop v Preddvor pa 45 minut. Z BVtobusom M lahko vrnete v Kranj ob 13.06, 15.00 itd., ob delavnikih pa vozi vsako uro. Delo kali Ne vem, kako to, ampak sama v »mladih« letih nikoli nisem imela priložnosti, da bi se vključila v mladinsko delovno brigado. Ne spominjam se niti. da bi se o njih tedaj kaj dosti pogovarjali. Morda pa mladinske delovne akcije niso bile tako pogoste kot zdaj? Ne vem. Karkoli je že bilo, ampak mlade, ki so delali s krampi in lopatami, vozili težke samokolnice daleč od svojega domačega kraja, sem vedno spoštovala. In jim hkrati tudi nekoliko zavidala, saj je bilo po moji oceni delo, čeprav naporno, tudi zanimivo, sproščeno, prijateljsko. Prav zato sem se v začetku tega meseca z veseljem pridružila skupini škofjeloških mladincev, članov občinske konference ZSMS in pred- Folkloristi tokrat drugače: ugani, kdo te je po zadnjici Zaposleni od jutra do večera naši brigadirji izkazali na udarniških dnevih. Težav z disciplino nimamo. Vsi brigadirji so prijatelji, delajo usklajeno in marljivo. »Da pa mladinke in mladinci v popoldanskem času ne bi bili prepuščeni sami sebi, smo pripravi/' foto krožek, tečaj prve pomoči in motoroznanstvo. Kulturna komisija dela usklajeno po skupnem programu s postojnsko. V avli Šole imamo ustni časopis, natisnili smo bilten Loka, še posebno pa smo zavzeti na športnem področju. Tekmujemo z brigado artiljerci-prekomorci iz Postojne in z ekipami iz Murske Sobote predvsem v malem nogometu. Sicer pa igramo še košarko, badminton, namizni tenis, odbojko in šah.« Doslej so imeli že štiri predavania (tri pridejo še na vrsto). »Ob teh prilikah so nam Sobočani predstavili svojo občino, pogovarjali smo se o aktualni mednarodni politični situaciji, obiskali pa sta nas tudi delegata na 11. kongresu ZKJ in sekretar komiteja občinske konference ZKS iz Murske Sobote.« Brigadirji resnično nimajo časa za počitek. Tudi če bi hoteli počivati, raje sedejo pred barvni televizor, berejo, gledajo filmske predstave in podobno. Prostore v domu pospravljajo in čistijo sami, vsak dan trije brigadirji pomagajo v kuhinji, izmenično pa so komandirji čet tudi dežurni v naselju. »Program dela in drugih aktivnosti je zelo natrpan,« je pripovedovala komandantka brigade Jože Gregorčič Nada Biček, ki je zaposlena v EGP Skofja Loka. Je predsednica komisije za mladinske delovne akcije pri občinski konferenci ZSMS. predsednica osnovne organizacije v podjetju in že prekaljena brigad irka in udarnica na zveznih delovnih akcijah Sava 74, 75 in 76. »V treh tednih moramo skopati dva in pol kilometra kanalov, kar zaradi starostne sestave brigade ne bo lahko Dnevne naloge v glavnem izpolnjujemo, še posebno pa so se lir; i i utka ,,'in inrišče. Ponavadi imajo Postom zagotovo f)reniugali Zemlja je trda, krampi in lopate pa po nekaj urah dela postanejo teki kot svinec in povezuje »dnikov njenih komisij ter mladih klavcev Gorenjske predilnice, ki so cenili obiskati svoje vrstnike na niadinaki delovni akciji Goričko 78. » veseli družbi so bili še folkloristi pred nedavnim ustanovljene skupine, ki deluje pod okriljem občinske konference ZSMS. Pot v skrajni vzhodni del Slo-**nije je bila dolga. Sonce je neomiljeno igalo in nas peklo, ko smo * po končani vožnji peš napotili na f*&o v Domanjševcih. A kako je peklo brigadirje iz Postojne, ki "»o jih prve srečevali? Nekoliko todno so nas pogledovali, ko smo todili mimo, kot bi hoteli reči: vam *Uhko... Snidenje obiskovalcev s škofje-jkimi brigadirji je bilo veselo, klavci« so se za hip oddahnili, /fcm pa navdušeno pripovedovali, •fiko metrov kanalov so ž"e izkopa, koliko jih še bodo, kako jim gre kio od rok in kako zadovoljni so, da I * brigadirji zaživela, je navdušila številne gledalce z belokranjskimi, koroškimi in gorenjskimi ljudskimi plesi. Glasna pesem brigadirjev in njihovih gostov se je nato še dobro uro, dokler se nismo odpravili domov, razlegala z dvorišča osnovne šole. Ko je bilo treba izbrati kuharja prve izmene mladinske delovne akcije Goričko 78, je komandant vprašal: »Fantje, zna kdo izmed vas kuhati?« »Znam«, se je oglasil ekonom Jože. »Kaj pa znaš kuhati?« »Asfalt in živo apno,« se je kratko odrezal Jože. »Dober boš,« je sklenil Geza. In res nam ekonom Jože kuha kot pravi kuhar. Ze prvi dan seje odrezal s kosilom: dušen nič. Še boljša je bila večerja: pogreto kosilo. Beseda brigadirjem ...... V liriMi ' - A prvi del obiska ni trajal dolgo 1 bilo pametno motiti dela Zato proti I se kar brž odpravili *>ovni šoli, preurejeni v dom bri-Wirjev tudi to poletje. Ze lani so se ^nireč v teh krajih oglašali vzkliki ^dzadirjev, med katerimi je bilo tudi 35 Skofjeločan o v. Srečali smo se spet popoldne, ko se * večina obiskovalcev in brigadirjev *raia ob igrišču za šolo. Gledali smo nogometni tekmi. V drugi sta JCrali ekipi škofjeloške in postojnske brigade. Slavili so Postojnčani, kar j* prijetnega vzdušja ni pokvarilo. . Ob šestih popoldne smo prisostvo-■ v*Ii zboru brigadirjev in spuščanju Ustave, za uro kasneje pa je bila r-apovedana kulturno zabavna pri-"editev Brigada se predstavi. Prije-kn večer, zasnovan na pesmih, "^itacijah, skečih je pripravila ngada Jožeta Gregorčiča. Brigadirjem so pomagali tudi plesalci hlklome skt *nce ZSMS Slobodan Stojiljkovič je učenec 9 skupine občinske konfe-Skofja Loka. ki so del programa. dobršen del program«. Vav je skupina šele pred kratkim Pokroviteljic^ irf^fe^oienjSa^ilnica iz fkoffe Loke, ki je brigadirje krnila« tudi z ličnim, maj.- »opremila« cami Komandantka škofjeloške bn-nde 7e Nada Biček, predsednik ■ aŽo konference pa Tone Biz-r/polegT teh dveh »glavnih« ima n*adaSe predsednike kulturne ErSSip komisije za «nfo komisije ran je, za dejavnosti šport, disciplinske komisije «i komisije za idejnopolitično tlelo. Brigadirji so razdeljeni v tri tete, ki jih vodijo komandirji. V mladinski delovni brigadi Jože Gregorčič dela 61 brigadirjev; od teh je 54 fantov in le 7 deklet. Približno polovica je delavske mladine, drugi pa so šolarji ----«m<> do visokih šol. Poseb- rmi-tehnične Ivo Popovič stanuje v Zabnici, star je 19 let in dela v LTH. V brigadi je prvič: »Na trasi delamo od sedmih do enih popoldne. Vmes si vzamemo le čas za malico. Delo seveda ni lahko, posebno v teh vročih dneh ne, vendar pa se kar da zdržati. Vsak teden imamo enkrat udarniški dan in tedaj se še s posebno vnemo vržemo na delo, ki kar hitro mine v prijetni družbi in tihem tekmovanju. Se bolj živo pa je popoldne, ko igramo nogomet, košarko, namizni tenis, odbojko, šah ali badminton. Imamo tudi razna predavanja, po večerji pa lahko gledamo televizijo ali se zabavamo na kak drug način. V brigadi mi je zelo všeč. Hrane je v glavnem dovolj, le zajtrki in malice so bolj .čudni'.« »V brigadi nas dela pet fantov iz Smederevske Palanke, občine, ki je pobratena s Škofjo Loko. Obenem pa dela pet Škofjeločanov v naši brigadi doma. Všeč mi je tukajšnja družba. Spoznal sem precej novih prijateljev. Poleg dela na trasi sem se vključil v foto krožek in tečaj prve pomoči, sodelujem pa tudi v nogometni in rokometni ekipi« ^Sa1^>v«jej dela 15 nost brigade j, poprečno emirjev Kar ^ j g ^ LO—~ ;~ Škofjeloška bri-kim se mlf° SX tek^posto^s ^fJrcem prekonv>rcem. ki se SSEfo7 poprečno starostjo.22 f^tStLt temu pa n. večj.h ih rezultatih med Kij"0 dosežen let. razlik ongadama 9. stran O Gibalno pomnenje V življenju pridobivamo nove izkušnje, ohranjamo določene vtise, spoznavamo okolje in utrjujemo določene gibalne navade. Te pa temelje na gibalnem pomnenju, na mišični dejavnosti in gibalnih sposobnostih. Gibalno pomnenje se povezuje z zapom-nitvijo, ohranjanjem in izvedbo gibanja, se posebno uveljavlja pri zapletenih opravilih, zahtevnih panogah, v težjih podvigih značilnih v športu in življenju. Gibalno pomnenje je v zavesti utrjenih informacijah, ki so nam v pomoč pri usmerjanju lastnega gibanja, vozil ali zapletenih priborov. Vsako opravljeno delo se vtisne v spomin. Posebno njegove težavnosti, posebnosti in nevarnosti. Vsebina gibalnega pom-nenja so podobe izurjenih navad, gibalno pomnenje dopolnjuje bistra prostorna predstavljivost. V spominu je način izvedbe, ritem in hitrost dela. Kadar je gibalno pomnenje izoblikovano in dovolj popolno, je gibanje bolj tekoče, uglajeno, zanesljivo, plastično in varno. V nasprotnem primeru je več motenj, zastojev in spodrsljajev. Izvedba zahtevnih opravil po spominu zahteva uspešno sodelovanje gibal z vnanjimi silami. To so predvsem sila težnosti, vztrajnosti in lastna teža. Na temelju preteklih izkušenj je potrebno preko gibalnih središč zagotoviti primerno mišično pripravlje- nost — stopnjo napetosti in sproščenosti. Spominske informacije so zmeraj dragocene. Dobro je poznati krhkost kamenin v hribih, drsnost snega, hitrost toka vode, nevarna mesta na cestah in ozka grla pri delu. Te informacije dopolnjujejo še neposredne in nazorne vna-nje, to so napisi, opozorila in ostala vidna sporočila. Spominska podoba gibanja omogoča uspešno zaporedje, nadhor lastnih gibal, natančnost in pravilno izvedbo posameznih prvin. Prav tako gre za preobrazbo ali prenos značilnih navad, ki oživljajo v pravem trenutku in na pravem mestu. Zato je dobro obvladati čim več koristnih navad, spretnosti in veščin. Gibalno pomnenje se boljša s športno kakovostjo in delovnimi izkušnjami. Dobri športniki zaradi boljšega poznanja proge dosežejo boljše izide, v njihovem spominu so vse značilnosti tekmovalnega prostora, posebnosti naprav in odzivnost množice. Gibalno pomnenje dopolnjujejo še nazorne predstave, ki pripomorejo k uspešni orientaciji v prostoru, kadar je potrebno predvidevati pravilno delovanje in ukrepanje. Tako kot vse ostalo urimo tudi gibalno pomnenje. Znano je, da je pri vrhunskih športnikih in mojstrih bolj izostreno kot pri nešportnikih in začetnikih. Čas večjih hitrosti in bolj zapletenega dela, s katerim se soočamo, zahteva poleg gibalne zbranosti še zanesljiv spomin, ki je naš zaveznik na cestah, pri delu, športu in razvedrilu. Tekstilna industrija Tekstilindus Kranj vabi vse svoje nekdanje sodelavce -upokojence, da se v petek 21 julija 1978, ob 12. uri udeleže proslave v počastitev 50-letmce obstoja delovne organizacije. Proslava bo v obratt1'pred' stavbo plemen.tilnice. lu 1 prea Vabljeni Tomo Jesenovec je najmlajši brigadir. Ima šele 10 let in je učenec osnovne šole Petra Kavčiča: »Všeč mi je v brigadi. Brigadirjem nosim vodo za osvežitev, pomagam v kuhinji, primem pa tudi za lopato.« Tomo je menda, kot so povedali drugi, najbolj nagajiv brigadir. Najraje »minira« postelje. (Pred dnevi sem zvedela, da je zlomil roko, a o vrnitvi domov ni hotel niti slišati.) Minka Frelih, 20 let ji je, dela v skupščini občine Skofja Loka: »Ni mi žal, da sem tu. Prijavila »em se na prijateljičino pobudo. Oelo je resda precej naporno, posebno težko^ je bilo prvi dan, ko smo ves čas kopali v vodi« Minka je članica disciplinske komisije, skrbi pa poleg tega še za rane. »V začetku so nam delali največ preglavic žulji, precej je tudi poškodb z lopatami ali krampi, za nameček pa marsikdo odnese praske še z igrišča.« Helena Jelovčan B.ed - '<> spanje n,Jt.pn„ml>t>.mu!>ryelnii _ ^ ft ^ Vojko Podveršček: malo možnosti za dobre priprave KAMNIK — Medtem ko vaterpolisti v prvi zvezni ligi počivajo zaradi priprav državne reprezentance za letošnje svetovno prvenstvo v Berlinu, vse tja do 8. septembra, pa bodo danes startala moštva v treh medrepubliških drugih ligah. Štiriindvajset ekip je razdeljenih v tri skupine; zahodno, vzhodno in južno. Med osmimi ekipami v zahodni ligi je osem moštev, med njimi so tu trije slovenski predstavniki. V ligi se bodo za najboljšega potegovali tako Koper. Delfin iz Rovinja, Kamnik, Incel (Banja Luka), Burin (Rijeka), TMB (Biograd na Moru), Brodograditelj iz Murterja ter Jedinstvo iz Zadra. Zanimiva raznolikost ekip, med katerimi je prav gotovo največji favorit za prvaka te zahodne skupine Jedinstvo iz Zadra. Ostala sedmerica je izenačena in jih lahko razvrstimo, da se vsa lahko pote-, gujejo od drugega do osmega mesta. Osmi pa se bo ponovno vrnil v republiško ligo. Med to druščino je tudi moštvo Kamnika, ki je v kratkih letih svojega delovanja osvojilo trikratni republiški članski vaterpolski naslov, njihovo mladinsko moštvo je bilo po enkrat prvak SRS, to sezono so bili drugi, pionirji pa so po enkrat osvojili prvenstvo in slovenski pokal. Njihov trener je že pet let Kranjčan Vojko Podveršček. ki je v teh petih letih ustvaril pravo klimo za vaterpolo v Kamniku med samimi igralci, vodstvom in peščico privržencev. Finačnih težav nimajo, saj jim stoji ob strani njihov mecen Svilanit, pa tudi Podverščkov delovni kolektiv IKOS gre sedemindvajset letnemu trenerju na roko. »Jutri startate v Banji Luki, kjer se boste pomerili z domačim Inclem. Na katere igralce računate in kako so potekale priprave za vas krst v drugoligaški druščini?« »To sta vratarja Cermelj in J. Homar ter igralci D. Homar, Slapar, Snahi, Raisner, Pibernik, Dojčinovič, Golob. Avsec. R. Planinšek, Farčnik in tudi sam bom zaigral. Skoda, da je padla v vodo kombinacija s Kodekom. Le-ta, čeprav že dve leti ne igra več, je se vedno registriran za Triglav iz Kranja.« Priprave niso potekale po načrtu, saj v Kamniku v bazenu se vedno ni vode in če bi bila, bi bila gotovo premrzla. Tako smo bili primorani, da smo trenirali v Kranju. Tu so bili včasih pogoji za vadbo slabi, saj smo vadili tudi v metrski vodi, v zimskem bazenu pa sele po dvaindvajseti uri. Zadnji čas bi že bil, da bi tudi v Kamniku imeli ogrevan bazen. Najbrž pa bomo tudi tekme zvezne lige morali igrati v Kranju. Temperatura vode v bazenu mora imeti najmanj 19 stopinj. In če bo tako vreme, kot je sedaj, potem v Kamniku ni nobene možnosti za tekme in nadaljnji trening. Se dobro, da gremo v prvih kolih na gostovanje. Danes startamo v Banja Luki. 16. julija smo v Zadru, 22. v Mutru in 23. v Biogradu. Tako bomo odsotni kar osem dni. V tem času bomo po tekmi v Banja Luki in Zadru nato trenirali skupaj z igralci TBM v Biogradu.« »In na kakšno uvrstitev računate?« »V naii skupini je izrazit favorit Jedinstvo iz Zadra, ostali pa smo izenačeni. Iz lige se poslovi le eden. Prvaki skupin pa bodo nato merili moči na kvalifikacijah za dve mesti v prvi zvezni ligi. Upam, da se nam ne bo treba boriti za slovo od lige. čeprav nismo tako pripravljeni, kot bi morali biti. Težave so tudi z Raisnerjem. Rudijem Planinskom in Farčnikom. Vsi ti imajo v tem času druge obveznosti. Toda kljub temu sem prepričan, da bomo ostali v ligi.« I) Humei Mednarodno poletno prvenstvo Francije v veleslalomu Moto-šport 978 Končana je druga dirka KRANJ — Kot smo omenili, je bila preteklo nedeljo v Prnjavoru (Boana) druga dirka cestno hitrostnih dirkačev. Kaj lahko napišemo po dveh dirkah? Veliko o uspehih slovenskih tekmovalcev in malo o tem, da vidimo te hrabre »fante« na jeklenih konjičkih samo v drugih republikah, nimamo pa možnosti, da bi jih videli vsaj enkrat letno tudi na kakšnem tekmovanju v naši republiki. Kje je moto sport v Sloveniji, kje so nafti tekmovalci v jugoslovanskem merilu, kaj lahko pričakujemo od naših tekmovalcev, v mednarodnem merilu, kako pridejo ti tekmovalci do tekmovalnih strojev, kje trenirajo in kaj jim sploh nudimo, da se spuščajo v vratolomno vožnjo po stezah. Ti tekmovalci kot tudi Kolesarstvo Reprezentanci v Izmiru KRANJ — Po enotedenskih pripravah v Preddvoru so kolesarji članske in mladinske reprezentance v torek krenili proti Turčiji, kjer se v Izmiru že danes začenjajo 11. balkanske igre. V članski reprezentanci Jugoslavije je deset kolesarjev, in sicer: Bulic, Fumič, Arsovski, Dostanič, Moravec, Zanoskar ter Savčani Kraker, Ropret, Frelih in Rakuš. V reprezentanco je bil predviden tudi Bojan Udovič, ki pa ga je zaradi nezadovoljive pripravljenosti zadnji hip zamenjal Ljubljančan Zanoskar. Danes bo četverica, ki pred odhodom se ni bila dokončno določena, startala v ekipni vožnji, medtem ko bo v nedeljo na vrsti cestna dirka za posameično uvrstitev. V Izmiru pa bo sodelovala tudi mladinska reprezentanca kolesarjev, ki jo sestavljajo Pirš, Zaubi, Kusar, Pavlic, Vitaševič, Teta nič in Kranjčan Marko Cuderman. Na lanskem balkanskem prvenstvu so se Jugoslovani kar dobro odrezali. Posebno so bili uspešni v vožnji posameznikov, ko je bil Ropret odličen drugi za Grkom Tima-mopulusom, tretji je bil Bobovčan in peti Marinkovič, medtem ko se je moštveno Jugoslavija uvrstila na tretje mesto za Bolgari in Grki. Tudi letos upajmo, da reprezentantje Romunije, Grčije, Bolgarije in Turčije ne bodo premočan nasprotnik našim. Glede na izkušnje z minule dirke J?o Jugoslaviji' želimo, da bi tokrat bili sposobni ponoviti vsaj lanske rezultate. H. J. Streljanje SS Iskra Dober start naših, Križaj drugi najboljša ' W *—' nuvhiKl.lk — Strelska dru/i ALPE D HI K/.K - Naii alpski reprezentantje, ki so na prvih letošnjih pripravah na snegu, so na poletnem prvenstvu Francije nastopili v dveh veleslalomih. V tem zimskem centru je bil Križaj četrti in Strel Aesti Močno zasedbo pa je imel drugi veleslalom v Val d'Iseru, saj so poleg naših, najboljših Francozov, nastopili tudi Avstrijci — ni bilo le Heideggerja in Enna — ter tekmovalci ĆSSR. Tu je sicer zmagal Čeh Sochor, ki si je zmago priboril z odlično vožnjo v drugem nastopu, drugi pa je bil naš Bojan Križaj. Presenetili pa so Francozi, saj se nihče ni nadejal, da bo njihov alpinec Palma zasedel izvrstno tretje mesto, kakor tudi ne, da se bodo Francozi v tako velikem številu znašli med prvimi desetimi. Med ostalimi našimi je bil kot drugi najboljši Boris Strel na osmem mestu. Rezultati drugega veleslaloma — 1. Sochor (CSSR) 2:36,22, 2. Križaj (Jugoslavija) 2:38,21, 3. Palma 2:38,26. 4. Lamothe 2:38,54, 5. Blanc (vsi Francija) 2:39.06. 6. Prieler (Avstrija) 2:39,13, 7. Zeman (CSSR) 2:29,18, 8. Strel (Jugoslavija) 2:39,85, 9. Orlanskv 2:39,94, 10. Steiner (oba Avstrija) 2:39,09. 11. Kuralt 2:40.07. 18. Magušar 2:42,12, 20. Zibler (vsi Jugoslavija) 2:43,05. -Hh r Nogomet m u »um — Minuli teden so na Hru-šici pripravili tradicionalno strelsko tekmovanje za prehodni pokal tal cev. Tekmovanje je organiziral krajevni odbor ZZB NOV Hrušica, nastopile pa so ekipe z Jesenic in s HruSice. Največ uspeha so imeli strelci iz krajevne skupnosti Pod mežakla, ki so s prvim mestom v ekipni konkurenci osvojili prehttdni pokal talcev. — Foto:«/. Rabič r Šahisti bodo zborovali LESCE - Danes (petek), 14. julija, bo izredni občni zbor Šahovskega društva Lesce. Na obenem zboru se bodo pogovorili o delu in o nadaljnjem razvoju društva, sprejeli program društva za leto 1978, razpravljali o sodelovanju z zamejskimi Slovenci ter izbrali novo ime društva. D**' Danes Triglav : Zagreb KRANJ - Nogometni klub Triglav bo danes izkoristil priprave nogometnega prvoligaša Zagreba v Kamniku in z domačim članskim moštvom izigral prijateljsko trening tekmo. Srečanje bo danes ob 17. uri na stadionu Stanka Mlakarja. Balinarski turnir v Bazi .IKSENICE - Na balinišču v Bazi na Jesenicah je bil minuli teden v počastitev krajevnega praznika Plavž in dneva borca balinarski turnir. Nastopilo je devet ekip krajevnih družbenopolitičnih organizacij in društev iz krajevnih skupnosti Plavž, Hrušica in Javornik — Koroška Bela. Zmagali so balinarji krajevnega odbora ZZB NOV Plavž, ki so tako že drugič osvojili prehodni pokal. Druga je bila mladinska ekipa Plavža. J. R. Jutri v nepoznano okolico Krvavca KRANJ - V okviru planinskih pohodov »Vsi občani hodijo v gore« planinsko društvo Kranj jutri prireja lažjo turo v nepoznano okolico Krvavca. Vsi, ki boste šli na to turo, se boste zbrali jutri ob 6.30 na kranjski avtobusni postaji na številki štirinajst. Tu bo odhod avtobusa do Žičnice Krvavec, od koder se boste z njo popeljali do Krvavca. Tura bo nato potekala s Krvavca — Medvedova jama v Mokrici — Mokrica - Kom-potela - Koren - Veliki zvok — Krvavec. Hoje je približno pet ur in ob poti je dovolj planinske flore. I epi so razgledi na vršace Kamniških alp. -dh PREDOSLJE - Strelska družina France Mrak je v počastitev dneva borca organizirala pod pokroviteljstvom ZZB NOV Kranj strelsko tekmovanje za prehodni pokal. Nastopilo je deset tričlanskih ekip, vsaka pa je imela na voljo tri vrste orožja - zračno, malokalibrsko puško in malo-kalibrsko pištolo. V ekipni razvrstitvi je prvo mesto osvojila SS Iskra s 520 krogi, drugi je SD Tabor Cerklje 473, tretji SS Tone Nadižar Cirče 461. četrti S D France Mrak 449. peti SD Bratstvo edinstvo Kranj 441, šesta pa je bila strelska družina France Mrak II s 436 krogi. Posamezno - zračna puška — 1. Z. Sitar (F. M.) 185, 2. Lipar (B. E.) 178, 3. Ogrin (Tabor) 176; malokalibrska puška - 1. Cerne (Iskra) 183. 2. Mili Brezar (Tabor) 169. 3. Zmitek (T. N.) 168; malokalibrska pištola - IV. Frelih (Iskra) 163, 2. Kern (Tabor) 128, I. Retelj (T. N.) 118. J. Sitar Rokomet Pokal Gumarju STRAZlSCE — Na rokometnem turnirju v počastitev krajevnega praznika je bil tudi zanimiv rokometni turnir. Na tem no namreč nastopila moštva Krvavca. Gu-marja in Save. Prvo mesto in pokal Straži-šča je osvojila ekipa C uma mi IZIDI: Krvavec : Sava 21.25 (10:13). Sava : Gumar 19:34 (8:16). Gumar : Krvavec 41:21 (15.8). VRSTNI RED: I. Gumar I. 2. Sava 2. 3. Krvavec 0. Vse tekme sta dobro sodila IIvhhIi in Zupan iz Kranja, najboljši strelce turnirja pa je bil Vidic (Gumar) n 27 goli. •J. K uha i Partizan gostoval JESENICE - Državni nogometni prvak Partizan, ki se je na Gorenjskem mudil na letnih pripravah, je v soboto gostoval na Jesenicah, kjer je z NK Jesenice odigral prijateljsko tekmo. Pred 2000 gledalci in skoraj enakovredni i K r i je n 4:0 zmagal prvak Partizan. •I. H Šah Simultanka Matjašiča OL8KVKK - Šahovski klub Crintovec je bil organizator simultanke t mojstrskim kandidatom Horisem Matjašičcm. Zanimanje za simultanko je bilo veliko, saj je nastopilo kar devetnajst domačih šahistov vseh kategorij. Zmagal je Matjašič s 16,5:2.5. Z njim je dosegel točko Alojz Blaznik. medtem ko so reme/irali Marko in Metod Logar ter Kajko l.edcrgas V(< moto kroaisti ne poznajo strahu in bojazni pred progami ali tereni. Ne ustrašijo se padcev, ki jih ni malo na tekmovanjih. Ni jim žal, da morajo iz svojega žepa plačevati tekmovalne stroje in zelo draga popravila. Moto sport v Sloveniji kot izgleda ne nazaduje. Napreduje, saj smo v Prnjavoru videli kar 30 tekmovalcev, ki ao se že v soboto na predtekmovanjih borili za vstop med najboljše v nedeljskem tekmovanju. Na finalna tekmovanja se v Prnjavoru lahko uvrsti za vsako kategorijo samo 12 tekmovalcev. Med razredi je bilo naslednje število prijavljenih tekmovalcev: 50 cem serijske izdelave 30 tekmovalcev, 50 cem sport 28 tekmovalcev, 125 cem 24, 175 cem 30. 250 cem 25 tekmovalcev, 1000 cem prikolice 9 tekmovalnih parov. Med temi se jih je v finale uvrstilo iz Slovenije: 50 cem serijski 1 tekmovalec, 50 cem sport (1), 125 cem (3), 175 cem (1), 250 cem (3) tekmovalci. 1000 cem (8) tekmovalnih parov. Torej je bila konkurenca močna in smo vendar dosegli zelo velik uspeh. Čeprav nimamo v Sloveniji nobene dirke za državno prvenstvo v CHD, tekmovalci osvajajo prva in najvišja mesta na teh tekmovanjih. Tudi trenirati ne morejo kot tekmovalci v ostalih republikah. Vsi pa se borijo za barve naše republike in za naša društva, ki jim nudijo lahko zelo malo. V letu 1977 smo imeli Slovenci kar tri državne prvake v cestno-hitrostnih dirkah. Tudi v letošnji sezoni nam gre po dveh dirkah kar dobro. Boris Baje AMD K rani namreč vodi v razredu 125 cem s 30 točkami, Janez Pintar AMD Kranj je tretji. V razredu 50 cem je imel v Prnjavora smolo tekmovalec AMD Domžale Peter Verbič. Le-temu je eden od sotekmovaJcev tik pred startom razbil tekmovalni stroj La dobra uvrstitev je šla po vodi. V razredu 260 cem ima AMD Kranj dva zelo nadarje na tekmovalca in sicer Borisa Bajca in Igorja Akrapoviča, ki je kot za salo v Prnjavoru postavljal absolutne rekorde na, progi. V tej disciplini vodi po dveh dirkah Boris Baje a 27 točkami pred Akrapovičem, ki jih ima 23. V razredu 1000 cem prikolice Slovenci nimamo konkurence. Naaploh pa par AMD Velenje Camlek-Pogorelec. Med ekipami je AMD Kranj osvojil v Prnjavoru tretje mesto in tako bronasto odličje. Po odhodu tekmovalcev a tekmovalnih stez bratov Pintar, Jame, Pivka. Močnika itd. nam torej v Kranju raste nov rod tekmovalcev, ki pa ne osvajajo prvih mest samo na državnem prvenstvu, temveč tudi na drugih tekmovanjih kot ao Rallv Sutjeska 78. Prvo mesto AMD Kranj, med ekipami spretnostne vožnje po Sloveniji. Za prva in najvišja mesta imamo tekmovalce tudi med kroaisti. Tudi za množičnost skrbimo kolikor je v naši moči saj smo v letu 1977 poslali na rallv Sutjeska kar 20 tekmovalcev in osvojili pet pokalov. Kaj nudi društvo tekmovalcem, vemo; čeprav imamo tudi telesno kulturno skupnost, od katere ne dobimo nobene podpore oz. dotacije. Sami se moramo boriti za vsak dinar, čeprav je tudi avto-moto šport. IDR PiununcHi H1SI11RK Na cestno hitrostnih dirkah v Prnjavoru sta se v kategoriji motorjev do 250cem odlikovala člana AMD Kranj Pintar in Akropovič. Pintar je bil drugi, Akropovič pa prvi. Komentiramo Uspeh gorenjskih ekip KRANJ — Končalo se je prvenstvo v zveznih, republiških in občinskih rokometnih ligah. Lahko rečemo, da so Gorenjske ekipe oziroma selekcije naredile korak naprej, kar kažejo tudi njihove uvrstitve. S prodorom mladih igralcev pa j? slovenski kot gorenjski rokomet zajadral v pravo smer. V drugi zvezni rokometni ligi — sever je bil več kol pravi boj za naslov prvaka med reškim Zametom in Senjem — jesenskim prvakom. Na koncu so zmagali rokometaši Zameta s prednostjo šestih točk, pred Senjem, ki jih je zbral 29. Najbolje uvrščena ekipa iz Slovenije po jesenskem delu prvenstva, ekipa Jelovice, je s šestega mesta zdrsnila na deveto ter skupno osvojila 17 točk, kar še vedno predstavlja uspeh. Pomlajeno ekipo je uspešno vodil trener Igor Stupnišek. V ženski ligi so si rokometašice Alplesa že nekaj kol pred koncem prvenstva zagotovile obstanek v drugoligaški druščini. Z uvrstitvijo na osmo mesto z 19 točkami so dosegle lep uspeh, kar je rezultat trdega dela trenerja Jožeta Rakov ca in vse ekipe, ki se je med prvenstvom srečevala z najrazličnejšimi težavami. Pomembno pa je tudi. da sta si obe ekipi, posebno še rokometašice Alplesa, zagotovili obstanek v ligi še nekaj kol pred koncem prvenstva in sta lahko igrali bolj sproščeno. V letošnji tekmovalni sezoni v republiški ženski kot moški rokometni ligi je sodelovalo 16 ekip oziroma selekcij, ki so bile razdeljene v vzhodno in zahodno skupino. V ženski republiški rokometni ligi — zahod so zelo uspešno nastopale mlade rokometaAiee Preddvora pod strokovnim vodstvom Boža Crijeviča in skupaj s selekcijo Obale nastopile v super finalu in bile na pragu največjega uspeha -vstopu v II. ZRL - sever. V super finalu sta nastopili tudi najboljši ekipi vzhodne skupine Drava in Velenje. Zaradi poraza v zadnjem kolu proti zelo kvalitetni ekipi Velenja in visoki zmagi Drave nad ekipo Obale, so postale republiške prvakinje in novi člani II. ZRL rokometašice Drave. Tako bo tudi Štajerska dobila novega drugoligaša med ženskimi vrstami. Za Preddvorčanke lahko rečemo, da so v vseh dosedanjih srečanjih pokazale fair, borbeno in dinamično igro in tako dokazale, da resnično sodijo v vrh slovenskega rokometa in da od njih v prihodnje lahko še veliko pričakujemo. V moški republiški rokometni ligi - zahod sta bili najboljši ekipi Tržiča in selekcija Obale, ki sta poleg Sevnice in Partizana iz Slovenj Gradca nastopili v super finalu za naslov republiškega prvaka. V zaključnih bojih so največ uspeha imeli rokometaši iz SI. Gradca ter poleg osvojitve republiškega prvenstva postali tudi novi drugoligaš. Rokometaši Tržiča so nadvse uspešno zastopali Gorenjsko v tem tekmovanju Vseeno pa so osvojili pod strokovnim vodstvom trenerje Štefana Jakšiča tretje mesto v Sloveniji; takoj za SI. Gradcem in Sevnico. Tudi v prihodnje lahko še veliko pričakujemo od tržiških rokometašev. ki so vsa letošnja srečanja odigrali na rokometnem igrišču v Križah. V ženski mladinski rokometni ligi center so z Gorenjske nastopile ekipe Trtica, Kranja, Preddvora in Kamnika. V letošnjem republiškem finalu ao »svojih tretje mesto prav tako tretji pa so bili tudi mladinci Tržiča v Hrpelj.hV finalu, ki bo brez gorenjskih ekip. bodo nastopile mladinske ekipe Lipe. Celja, KU*,B'ttJem'prvenstvu regijskih selekcij SR Slovenije *J^jmg£jm p£^ . . -vtomobil - Turški državljan Demir Ali je v sredo nekaj po TJiržlial z avtomobilom francoske registracije od Kranja proti Radov *Koie pripeljal do odseka ceste za Črnivec, mu je v blagem ovinku z *a. n.« y«r *>"^i^kel pred avto pes lastnice Ivanke Mlakar s Črnivca. Voznik l^jFnJltrečo preprečiti in je zavil v levo. Psa je kljub temu zadel pri tem JTL7aneslona levi-vozni pas in naprej čez jarek na travnik po katerem še dobrih 16 metrov. Vozilo seje končno ustavilo ko je z levim spred-irseise ** , , vrtno hišico pred gostilno Mlakar. V nesreči je bil voznik T^AThuje ranjen, materialno škodo pa cenijo na približno 60.000 dinar-(H. J.) — Foto: A. Zalar Občinska skupnost socialnega skrbstva Kranj, Cesta JLA št. 6 razpisuje prosta dela in naloge direktorja centra za socialno delo Kranj (za dobo 4 let) Za direktorja lahko kandidira oseba, ki poleg splošnih, z zako-določenih pogojev, izpolnjuje še naslednje pogoje: ~ orrokovno izobrazbo ustrezne s nom 'enih pogojev, lzpoiu,«,^--------- - da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo ustrezne smeri z najmanj 3 ali 5 let delovnih izkušenj pri opravljanju vodstvenih del in - da je' moralnopolitično neoporečen in družbenopolitično aktiven delavec Kandidati naj ponudbe z dokazili o izobrazbi in delovnih izkušnjah ter potrdilo da niso v kazenskem postopku, naslovijo v 15 dneh od'dneva objave na naslov: Občinska skupnost socialnega skrbstva Kranj, Cesta n a « 6/V z oznako »za razpisno komisijo«. Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po sprejetju sklepa. ČGP DELO TOZD Prodaja podružnica Kranj Kranj, Koroška 16 vabi k sodelovanju 1. več raznašalcev za dostavo časopisa DELO na dom naročnik«™ v Tržiču, Škof)i Loki in v Radovljici 2. več prodajalcev za prodajo v kioskih na področju Krani Tržiča a in #r>v I1KLO podružnica Kranj. Koroška Mi, do Pnjave sprejema CGP UM 20. julija 1978. Tržni pregled JESENICE Solata 14,40 din, špinača 14,40 din, •*tača 16 din, korenček 18 din, yn 36 din, čebula 11,50 din, fižol JjJi din, kumare 12 din, paradižnik 127 do 32 din, paprika od 41,65 do ^ din, slive 27,15 din, pomaranče . '50 din, limone 16,04 din, ajdova ,v>ka 18,40 din, koruzna moka 6,81 i, kaša 17 din, surovo maslo 79 , smetana 35,70 din, skuta 26,56 i sladko zelje 6,50 din, kisla repa i din, kislo zelje 8,50 din, orehi AO din, jajčka od 1,30 do 2 din, npir 8,40 din in stari krompir 3 j^ežurne trgovine V soboto, 15. julija, bodo ^prte naslednje dežurne trgo- KRANJ: Central — Delikatesa, Maistrov trg U od 7. do 19.30, v *deljo od 7. do 11. ure, Živila -?odajalna PC Planina, Kranj, Platna 56, prodajalna SP pri nebo- TV dnevnik 20.00 Jadranska srečanja -prenos iz Opatije 21.15 Razgledi: Žensko fledališče V dnevnik 22 00 R. Graves: Jaz. Klavdij - nadaljevanje in konec 22.50 Kontrapunkt Jehudija Menuhina 23.16 Šahovski komentar 23.45 Poročila Oddajniki II. TV mreže: 18.00 Poročila 18.05 TV koledar 18.15 Festival otroka v Šibeniku 18.45 Na obisku ... zabavno glasbena oddaja 19.30 TV dnevnik 20.00 Na dnevnem redu je kultura x 21.00 Včeraj, danes, jutri 21.20 Portreti: Dušan Petrovič-Šane 22.20 L. van Beethoven: Koncert za violino in orkester 23.05 Knjige in misli (do 23.35) TV Zagreb - I. program: do 20.00 isto kot na odd. II TV mreže 20.00 Jadranska srečanja — prenos iz Opatija 21.15 Noči in dnevi - TV nadaljevanka 22.10 TV dnevnik 22.25 Nočna premiera: Gospodar muh ADUSKI SPORED oddaje lah-„d na prvem _ vsak dan, ra- Z2 n af. 12.00, 13.00, 1« O« (Dogodki in 2«ki dnevnik), ajoTVa-O«, v nočnem Mrcda ob 1.00. 2.00, h ah 4.3©, 5.00, 6.00, VVIi. »oo, 1000' Vi VSo 14.00, 1900 St^Tinevnik), 22.00 3Jt; 24.00, 100, 2.00, UM**; radijskem prisluhnite m ob 8.00, 9-30, Jja 11.S0, 12.30. 13.30, S lOV^O in I«-*0- na 15. JUL Sfprocram <* Dobro jutro! '-"8 Glasbena matineja I *05 Pionirski tednik i '-35 Mladina poje I MMZ Finskega radia ■U-5 Kdaj, kam, kako in I po čem? i --30 Turistični napotki za nase goste i? tujine f J» ManueJ de FaJJa. Spanake skladbe zs klavir ^pianistka Jana Bučer -20 Svetovna reportaža •1.40 Mi pojemo ^10 Godala v ritmu '2JD Kmetijski nasveti dr. Jože Rihar: Nov postopek pri vzreji matic Veseli domači nape vi .«00 Danes do 13.00 *J0 Priporočajo vam... arije do arije Vedre melodije &45 S knjižnega trga ** »Vrtiljak* "SO Studio ob 17.00 (zunanjepolitični magazin) *fl6 Poletni divertim en to ■** Lahko noč. otroci.' -*-4§ Minute z ansamblom Franci Puhar Hi Zavrtite, uganite mam pogovorite Za prijetno razvedrilo -i* Oddaja za nade izseljence Popularnih dvajset Hi Nočni program - %srograiii **J 8obota na valu 202 j Iz parti tur velikih f labavnih orkestrov I Danes vam izbira f ^ Tudi tako nam je [. lepo £30 Klavir v ritmu £30 Iz naših sporedov 7^3 Srečanja republik Z vami in za vas 400 Na« podlistek ■ Z majhnimi zabavnimi ansambli I .-40 Glasbeni časi no .-30 Zrcalo dneva 40 Popevke jugoslovanskih a vtorje v Vročih sto kilovatov (Radio Koper) '40 Z ansamblom jazz-set •*a0 Svet in mi tretji program f 006 Za vas muzicira jo... '■■(f) Znani skladatelji — sloviti izvajalci Poročila -'--5 Zborovska glasba v prostoru in času 'Pesmi F. Men- delssohna in J. Brahmsji) • Vi Kultura danes ■ II Stereofon.ski operni koncert *00 Simfonični nokturno *-56 Iz slovenske poezije 10. JUL program <-30 Dobro jutro! ' V7 Radijska igra za otroke Prane Puntar: Dvojčka 1*2 Skladbe za mladino *05 Se pomnite. tovariši! ^05 Nedeljska panorama r lahke glasbe '■30 Humoreska tega tedna B. Jankovič: Snobizem po grsekm vzorcu IH Glasbena medigra I .Vadi poaluSalri čestitajo in pozdravljajo "30 Za kmetijske proizvajalce Obisk pri orkestru in zboru Henrv , Mane i m £06 Nedeljsko popoldne "00 Zabavna radijska igra — Frane Puntar: Športni dogodek /'15 Lahko noč, otroci! *-45 Glasbene razglednice ?'J0 V nedeljo zvečer <%) Skupni program JRT — studio Beograd Jugoslovanski umetniki pred I mikrofonom ^65 Literarni nokturno 5 J 5 Plesna glasba za van Ji*> Nočni program -glasba Drugi program 8.00 Nedelja na valu 202 13.00 Cocktail melodij 13.35 Izroda v rod 13.40 Zvoki iz studia 14 14.05 Mozaik glasov in plesnih ritmov 15.00 Mladina sebi in vam 15.35 Instrumenti v ritmu 15.45 Naši kraji in ljudje 16.00 Z lahko glasbo po svetu 16.33 Melodije po posti 18.40 V ritmu Latinske Amerike Tretji program 19.05 Večerni glasbeni studio 20.30 Poročila 20.35 Poj o pevci Partizanskega pevskega zbora iz Ljubljane in zbora JLA IZ Beograda 21.00 Nadi znmanstveniki pred mikrofonom 21.15 VV. A. Mozart: Odlomki iz opere »Figarova svatba« 23.00 Komornoglasbeni nokturno 23.55 Iz slovenske poezije PONEDELJEK 17. JUL Prvi program 4.30 Dobro jutro! 8.08 Glasbena matineja 9.05 Počitniško popotovanje od strani do strani 9.20 Pesmice na potepu 9.40 Vedre melodije 10.15 Kdaj, kam, kako in po čem? 10.40 Turistični napotki za nase goste iz tujine , 11.03 Za vsakogar nekaj 12.10 Veliki revijski orkestri 12.30 Kmetijski nasveti — ing. Mihaela Cerne: Kooperacijsko pridelovanje kumar v Sloveniji 12.40 Pihalne godbe na koncertnem odru 13.00 Danes do 13.00 13.30 Priporočajo vam ... 14.05 4. oddaja iz tekmovanja »Naša i pesem 78« v Mariboru 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo 15.30 Glasbeni intermezzo 15.45 Naš radio 16.00 »Vrtiljak« 17.00 Studio ob 17.00 18.05 Izročila tisočletij 18.25 Zvočni signali 19.35 Lahko noč, otroci! 19.45 Minute z ansamblom ' Toneta Žagarja 20.00 Operni koncert 22.20 Popevke iz jugoslovanskih studiev 23.05 Literarni nokturno M.Slana-Miros: Maligni razsevki 23.15 Za ljubitelje jazza Drugi program 8.00 Ponedeljek na valu 202 13.00 Iz partitur velikih zabavnih orkestrov 13.33 Ponedeljkov kritemkrat 13.55 Glasbena medigra 14.00 Z vami in za vas 16.00 Kulturni mozaik 16.05 Jazz na II. programu Lorez Alexandria — Diana Ross 16.40 Od ena do pet 17.30 Zrcalo dneva 17.40 Godala v ritmu 18.00 Glasbeni cocktail (radio Koper) 18.40 Lahka glasba slovenskih avtorjev Tretji program 19.00 V gosteh pri zborih jugoslovanskih radijskih postaj 19.45 Iz Beethovnovih komornih skladb 20.30 Poročila 20.35 E. Grieg: Glasba k Ibsenovi drami »PeerGvnt* 21.00 Literarni večer 21.40 Večeri pri slovenskih sdkladateljih »Zvoki in odmevi z naših r AMI 6 (1. 69). Ponudbe na tel. -«432 od 16. do 20. ure 5442 Ugodno prodam dobro ohranjen minskih obeležij Osrednia svečanost l>o oh ('.rahovoin. ko Isi predsednik zve/nega i/ , vršnega sveta Veseliti Djuranovil odkril ■ J siaimemk legendarnemu Savi Ki>\ačeviču j ho letnici gasilskih društev (lasilci iz Železnikov hudo - proslav I jati um Mil leimce obatoja druAtvi ihčeH drevi ob 20 uri z uprizorit vi |o drame Dežurna služIm V sohoto oh HI uri ho slovesna prosi.IVI h podelitvijo odlikovanj in priznam, v na deljo oh 11 uri velika gasilska parada vsili not občine Skofja Loka tar on Id uri Mi Zrnju gasilski vaji Potem pa Re veeehVi v kulturnem dom u Si l lil u u i i društva b«xlo praznovali tudi gasili i na Hohtii|ski Meli V nedeljo se hod o zbrali ob M uri pred obnovljenim gasilskim domom, nato pa ho na priredi I venčni pro štoru pred kulturnim domom slovesnost mi kateri bodo podelili pri/nania nn|hnl| za alužnim članom tih ii. iti se m laček veselica, na kateri !>o Igral ansambel Nik.i Kraigerja. Ob Jadranu Ae prontor Turistični delavci pravno, da je v teh dneh v litri in Kvarnerpi nekako 270.000 gostov Prostor le še v zasebnih sobah in kampih večji naval |mi pričakujejo konec tedna Nogomet Kranj : Osijek - V sohoto oh 17.10 Ihi v K tamu gostoval nogometni prvo hgas iz. Osueka, kier se bo pomeril v pripi teljski tekmi /. repre/.enl um c. K i .m |a Vreme - 1'rctcžno sončno, dnevna tem peralura 2.r< do .10 stopim I el/na H. J. J Odtis je uspel, ugotavljata Živoj in Mijatović in Milan Batista — Foto: J. Zaplotnik 90-letnica Ane Habjan, znane kranjske babice Kljub devetim križem je Ana Habjanova, znana kranjska babica, čeprav trenutno ne posebno zdrava, še vedno t idra in vitalna. Foto: J. Zaplotnik Čeprav je Ana Habjan z Golniški ceste 92 v Kranju svoj 90 rojstn dan pričakala v bolniški postelji, je nikakoi ni potrlo ne eno ne drug« Nasprotno — po gripi, ki jo je ceni; šest tednov priklepala na posteljo zdaj že počasi okreva ob pomoči svoje snahe Nežke Habjan. »Zlata je- pravi o svoji snahi, ta čas ko nje ni v sobi. »Ne bi si mogla želeti boljše Dete, ver je skrbi, kot jo imam pri njej O. zdaj že tudi vstanem in se malo pogrejem na soncu Uldi pletenje sem že vzela v roke • Rec ima pripravljeno pri postelji pletivo, iz katerega n že vidi da bodo nastale kratke nogavice za njene pravnuke. Kada jih ima. ka ipak pa ne za to. ker so ob njenem jubileju nanosili v hišo vse polno rož, ampak preprosto zato. ker je njihova prababica: dobra, s srebrnimi lasmi in dobrimi rokami. No, Habjanova Ana pa je bila babica tudi drugim otrokom. Slišala je njihov prvi vek jih prva poujčkala. skopala in povila ter dela v naročje materam. Štirideset let bahiškega poklica in niti ena porodnica ji ni umrla! »Koliko otrokom sem pomagala na svet? Kaj pa vem, pozabila sem Saj sem imela vse napisano, pa sem takrat, ko sem s 68, letom končno Sla v pokoj, vse v jezi požgala. Kar tako, požgala, v ne veni kakšno kategorijo sem bila uvrščena.« se še padaj jezi. Habjanova je doma iz Sele, M lina rjeva je bila. Najprej je svoj poklic opravljala v Selški dolini, celih 20 lat Spominja se, da je prvikrat pomagala na svet malemu kričaču v Lajšah. Začetnica kot je bila, |c potem, ko je bilo pri porajanju nekaj narobe, poklicala zdravnika iz Železnikov. Pa ji je, potem ko sta pomagala porodnici, dejal da sam ni porodničar in da naj ga odslei nikar ne klice k porodom. »Pa sem res odslei sama delala, .etudi |e bilo včasih bolj komplicirano, se ja vedno srečno izteklo. Danes je vse drugače. Otroci se rode v porodnišnicah, babice pa so v primerjavi I nami. prave gospodične Takrat sem morala tudi po dve uri gaziti \ Inih. če so me klicali k En rodu. No, potem ko sem prišla v [ranj. je bilo dosti lažje: nič več pes.i, en |.i, hoie v hrib, pa še zdravnik |e lahko prišel k porodu. Vat M K' spremenilo In prav je Nadaljnjih dvajset let je potem Habjanova pomagala na svet otro- kom v Kranju. »Kdo bi jih preste/ zdaj,« pravi. Veliko hudega sem vide.. elikc. revščine pp tu(jj ho-gatije veliko prepira in tudi veliko jubezni«. Videla je - življenje. Nato nadaljuje; »Včasih so bih ljudje bolj prijatelji, sosedje so se bolj obiskovali, posebn 6t it bu kdo bolan. Ja, zdaj je vse r'rugačt ljudem je dobro*. Potem si lene naročju roke, ki »o tolikokrat i življenju nežno prijele novorojen«! ke, in se zamisli > spon ine »O) reče nato, »samo, da bo opit je, pa me bo Nežka peljala ven na sonce, spet bom hodila iz hiše kot prec1 to presnet« gripo,« pribije tako odločno, da se nikomur ne more zdeti, da bi sploh lahko bilo kaj drugače. L M Gobarji v novih prostorih Gobarska družina v Kranju je po dolgem času le dobila prostore v Tomšičevi ulici 19, naproti delavnice steklarja Hlebša. Člani gobarske družine, ki jih ni malo se bodo sedaj lahko sestajali vsak teden. Dogovorili so se, da bodo sestanki vsak ponedeljek ob 19. uri. Z novimi prostori bodo člani gobarske družine povečali svojo aktivnost s tem, da bodo širili gobarsko kulturo o spoznavanju gob, predvsem pa se bodo seznanjali, katere so užitne in katere strupene. Na sestankih bodo tudi praktično preskušali recepte o pripravi različnih gobjih jedi. vlaganju in shranjevanju gob v zamrzovalni skrinji. V načrtu imajo tudi razne oblike predavanj o uporabi gob v izrednih primerih v okviru splošnega ljud skega odpora. Gobarji vabijo k sodelovanju tudi občane, ki niso člani njihove družine in želijo spoznati vse stransko uporabnost gob ter sodelovati s člani gobarske dru zine na področju varstva narave Na ponedeljkove sestanke lahko vsak član družine ali vsak, ki želi sodelovati, prinese gobe, ki jih želi spoznati in zvedeti kaj več o njihovi uporabnosti.