Številka 342. Trat v sredo 13. decembra 1905. Tečaj XXX. lih*** Tud ob nedeliab id praznikih ob b. ari. ob ponedeljkih ob ?. ari zjutraj. Posamične številke se prodajajo po 3 tovft. (6 stotinki t mnogih to d* tarnali * Trsta in okolici, ^»jubijani, Gorici. Olji. Krmni a. Maribora. Celovca. Idriji, št Petra, Bdini. Vabrežini. Sovrdiumu itd. orla*? in naročbe sprejema uprava Usta „Edinost", nilee GUrti« »iaiattl it. ii — Uradne tre se e4 2. pep. de 7. zvečer. — Cene osiasom 16 st. na »mo petit; poslanice, oe> nrtnice. javne zahvale in domaći oglasi po pofodbi. Sdinost Sftasllt ptlitičN|i iruitvi „Ellmf za TELEFON ftev. 1167. v mdlnoMtl 10 mo* ' laietalat sa vss leto Si K. poi leta 12 K. 3 mesece « E. — Na-anvočbe brez doposiane naročnine §e oprava ne ozira yg| dopisi naj se pošiljajo na oredniitvo lista .fNefrankevana pisma se ne sprejemajo in rokoplrl se ae vračajo, ■aročnino, ofiass in reklamaciie je poftiljati ns opravo li«' a UREDNIŠTVO: nI. CHor*fte Oalattt 18. (Narodni do».» tsdajatelj in odgovorni urednik STRPAN GODEN A. Lasm k kanaorcij lista ^Edinost44. — Natisnila tiskarna konsorcra lista jMinoaT v Trstu, ulica Oiorgio Oalatti ftt. iS. Peltno-hranilnlini račun It, »41. «52. Pisma iz Prage. (Izviren dopis). l>ne 3. grudna 1905. (Dalje.) V ozadja na višini pa je stala prekrasna mlsda ženska, z hakijo v roki, predstavlja-oča delavskega gen ja. Ta alegorična skupina se je imenovala »Vstajenje dela« i» je spi- šao ugajala. Koa skupja man le« stant v je ncs la masko iz mavca onega nesrečnega I. Hubača, ki j« padel zadet o po-lic jsie k rogi je dne 5. 1 stopa i a t. 1. Tri in pol ure nepreateno se je pomikal sprevi d, k j je bilo ob 4. uri in pol pjpoludne »«taromestek«: Damee'fc tako napolnjeno, da mti za eno tsebo n bilo več prostorp. T. ko fo morali orati v soetdo iti ulicah mnogi ti-eoči, ki n.so mogii ns ti g. Balkon občinske zborn c? je bil napolnjen prslaccev, žurnt-1 sTov, mestnih eattopnkov in deputatov. — Kmalu na to ee je z balkona za?' šalo tro-I entanje. Zaamenje je bilo to, da pričenja n tj večji ljudski parit ment, ker ga pozna zgodovini* češkfga naroda, ker se ga vdeležu;* nad 4 milijona njeg* sinov in bčsrs. Grobna tibeti je zavladala na trgu. Kakor pr?i govornik je nastopil člen mlad >češke stranke m bivš: prašsi župan dr. P o d 1 i p n v. Govoril je jedrnato in n&vdusevalno, da-si je 1» i nego v govor tu patim ^ rek njen. Slišali se klici: » Miadočeh -1 izdali Moravo !« »S.mo če boste vi vztrajali v borbi« itd. — Kakor drugi govrroiz je nastopil dr. Sjukup, oboževani vod a češke ecc jalne demokracije. Vse je b.lo skrajno napeto, iz njeg>vih ust je vee pričakovalo n * tve današajegi dne. T ac«-9Ti radjitmb ki cev so pozdravljali njegov oa«top. Soukup je v posesti i zbornega rrgaoa; govoril je počasi in veličanstveno, tako, da ga je b la umeti vsaka beseda. Zato poda tem tu neko iko t >čk iz njegovega go vore, kdikor sem s zab.-lež 1 v naglici. Začel je : »Možje in žene dela! Narod češki! Danca -e obdržuj^ v prestolnici češkega naroda v Pragi pred zgodovinsko mart mestno zbor-cico največ, ttb >r tega naroda, kar j>h je v del ta cd p četka svojega obstanka pa do dtn's. Zmaga ruske revolucije, je zmaga vsega sveta, je tudi naša zmaga! (Burce aklame<> je ruski revolucij .) Govornik je oicenjal, kako da je ravno ruska revolucija verok. da se je pričelo pri nas to mogočno gibanje za v lilno reformo. P tem je nada-ijevai: >f>00 let gleda na nas ta slavna sta-romestna zb< rnies. Vsaki kamen govori o najslavnejši revoluc ji : husitski ! To je bila revolucija za svobodo in jednakost državljansko ! Husiti so padli, ali padla d i dj h ideja n ta ideja, kržaoa v XV. stoletju, vstaja s L riža v XX. stoletju. Na tem zgodovinskem mestu ai revolucijoaarji XX- stoletja poda* jemo rok« a onimi XV.« Na to je govornik raajašajeval vzroke ruski revoluciji in je končno navel svoj govor na daaadnjo Gau-tsebevo is aro v dunajskem parlamentu, o kateri je ravnokar prejel brzojavno izvestjs. »Gautech pravi, da v deželnih zborih ne bo uvedena obča in jednaka volilna pravica (velikanski nem r in vr šč), ali o tem ne bo odločeval noben Gautech, o tem odločimo, iz-lasti na Č škem, mi in Easi - delavski regimenti ! Do«ega občne in jednake volilne pravice v vat-h zakonodajnih zbirih pomenja za nas samo prvo etapo ! Mi se s tem še ne bomo zadovoljevali ! Ko dosežemo to, kar morem > doseči, kajti s car pojde drživa na kose, potom bomo deloralft na ost oboje nje tistih narodov v Avstriji, ki so sedaj tlačeni. Kar imajo danes Nemci, Poljaki in Italijani preveč, to Jim hočemo vneti in dati drugim, ki imajo premalo! (Pohvala.) Ali bo Avstrija zveza samostalnih demokratičnih narodov, ali je pa Sploh ne bo ! Češka BO \ demokracija je pripravljena od danes naprej na vse ! Če-ška Sf c. demokrtc ja je organizirana in mo-bilisirana do zadnjega moža in mi poznamo samo eno geslo : pravico ! Ali pa si jo priborimo z ognjem in mečem ! Če? ki nare d je danes pripravil Pragi defi 4 kakoršajega ni videla od pamtiveba. Danes imamo pa tudi pregled nad tisto armado Češ tega naroda, ki je pripravljena, ako treba, z lastno krvjo priboriti si prava, ki jej gredo! (Tisočeri klici: Pripravljeni smo!) Z giojenim srcem moram priznati, d* velika doba je našla v Čehih veliko pokoljenje ! B agoslovljen bodi ta trenetek, ki ;e razpalil to sveto navdušenje !« S temi besedami je govornik završil. Navdušenje je bilo neopisno. Nastopali so na to govorniki raznih strank. Med drugimi je nastopil tudi zastopnik radikalne stranke urednik Sokol. Komaj je cačel govoriti, mv-stal je med zborovalei grozen nemir. Panika se je večala od trenotka do trenotka. Že je bilo čuti klicev: »Vojaštvo prihaja !« Zmešnjava je bila strašanska. Zs se je premikal močan val maoifestantov, nekaterniki so hoteli bežati. Da je res došlo do kakšaega bega v pravem smislu besede, bila hi strešmska smrtna žetev. Kajti ljudje so bili natlačsni na trga kakor slaniki v sodu in brezdvomno bi bili pohodili eden druzega. Tudi mene se je polaščevaia grozničava mrzi ca. Svest sem si bi), de, ako je v tem treco:ku res vojaštvo v bližini, navstane krvava moritev. Trobente reditebev so se oglašale; z baikona doli so mahali poslat c in kričali : »S .oj te ! PODLISTEK. Prokletstvo. }.dcTiiki roman AvfaaU Aeaoa — Nadaljeva in dovriU X. SL Tomi* frevei ««. C—O. — Pred Latini ne velja — je nadaljeval škof — hrvatsko junaštvo, ki jih je otelu azijatskim barbarom, pred njimi ne veija hrvatsko poštenje, ki jim ohranja svo bode in pravicr. Vse to vlaiko pleme gleda preko morja in obrača svoje oč do zvonika sv. Marka. Tja jih vleče srce. Bsnečim vedo to predobro, niti ee ne mučijo mnogo da b: mamili in podkupljali dalmatinske Latine, ker so jim t itak gotovi kvočke v dvoru. Gospoda z Rialta ss spuščajo na {mmetneje in hitreje delo. Snubijo hrvatsko kri. Ko \idijo kako čvrsto zdravo koreniko našega jezika med piimorsbim meščanstvom, pa brenči ta becešaa muha okolo ušes krotkega Hrvata, vspava ga, zaciblje ga, prikazuje mu v stnjth sjaj in veličje, a ko se je siromak prebudil iz sna, krvnik je svojega plemena, aovrežoik svojemu roda, sto-Jin stokrat huji od tamega Latina. Bivši Močnik kolje ti Hrvate huje nego Močt-tigo, livši Zobnik dava Hrvatu strupa istotako kakor Zobenigo, a Benečan (i.aJe-nigo — nekdaj Hrvat Gradnik rasbija ti beta* last io zibelk svojo. Tako je bilo z Mikači v Trogiru. Stiro hrvatsko plfme je bilo to, mnogoštevilna zadruga nekdaj, ki se je že pred sto in petdesetimi leti prešel la iz Kliaa k morju v Tre g r. Bili so to vrli in delavni ljudje, kar morete vi leti že po tem, da jih je duia vlekla k morju, kjer se vsakako dobiva več dala, nego dalje na kemeaitih tleh. Bili so živi in okretai trgovci in na glasu po vsej dež§li radi svoje hitrine, kajti, četudi niso nikdar kršili poštenja, siti se ce pregrešali sleparjenjem vendar bj bili navihaneji nego Grki, a to ni šala. Ša bolj na glasu pa so bili radi j«dBratje ! Nič, prav nič se ni zgodilo! Ni kdo vam ni skrivil lasu! Bodite mirni ia nikari se ne dajte zavesti od izzivačev !« Soukupove besede so imele magičen upliv in urednik Sokol je mogel zopet nadaljevati svoj govor. Kaj je bilo na vsej stvari ?! Ničesar druzega, nfgo to, da je neki provokater (naj-biže najet od policije, kakor trdi poslanec Kl'fač) hotel delati zmešnjavo, in je nalagal okolico, da prihaja vojašivo s nasajenimi bodali. Bila je že trda noč, ko so bili govori dovršeni. To trgu je začelo gromko odmevati: »Hej Slovani«, »Kje domov muj«, pa tudi »Pfitn pra?e« (Pesem dela) je odmevala iz tisočerih grl. Krasno začenja prva ki-t ca pesmi : „O zavzni pisni vzne^enć o praci, k ter6 vrozena prirodou lidstvu jest, a vse co človek poživš z ilechetne pršce vvplvva. Bud' praci čest! Avstrijska poslanska zbornica. Dunaj 12. — Zbornica je nadaljevala razpravo o nujnem predlogu čeških radikal-cev glede dogodkov v Pragi. Posl. Klcfač je ostro napadal praško policijo ter je prečital poročilo, po katerem so redarji z deklicami grdo postopali tsr jih vlačili za lase. (Ogorčenje pr. čeških radikale h. Trajni klici : Kje je minister notranjih stvari ? Pokličite mini etra notranjih Btvari ! Trajen ropot. Poslanec Fresl je Ž ;ižgal. Nemir.) Posl. Klofač je predhgal, naj se na razpravo pozove ministra notranjih stvari. Podpredsednik Kaiser, ki je menit, da je posl. Kiofič zaključil svoj govor b tem predi gom, je dal be*edo prihodnjemu govorniku posl. Breznovskemu. (Živahen protest pri čeških radikalcih). Posl. Klofdč je nadaljeval svoj govor ob pohvali svojih prist8Š9v, doč m je Breznovsby po daljšem nemira pričel svoj gevor, ki ga je razumel samo blizo sedeč: stenograf. (Trajen nemir. Podpredsednik Kaiser je neprestano zvonil. Vsenemci so klicali : Prekinite sejo. Zaključ'te ! Zaključite !) Posl. Klcfač je govoril dalje vkljub temu, da je bil pozvan na konca ne kraja laskanju, ljubezni in prijateljstvu. Tu so če dajali darovi, delili privilegiji tregirs^i stari obitelji, ki je slednjič začela jemati tudi žene iz Banetk, a da se po Italijanki italijanči vse hiša, to veste sami Mikači so odpadli od svojega roda in jezika, le ime jim je ostalo kakor tažen spomin hrvatskega pokoljenja, a ti odpadniki so huje sovražili svoj nekdanji materinski jtzik, stare običsje in navade, nego prava latinska kri. Borili so se sicer proti nam ta kralja Sišmaas, ali to je .hib, verujte, le na vilez. Vsi ti ljudje po vseh tah mestih delujejo na skrivnem za Benetke, oni bi hoteli to našo staroslavno dedovino, kjer biva Hrvat že sedemsto let, izročiti v kremplje krilatemu levu. Jaz dobro vem tu, ker eem se mnogo motal med tem svetom v Benetkah, ter preial na kako važno tajnost, o kateri drugi ljuije niti senjali niso. A vse to, seveda sa lepa denarje. — Ali ne dobe je, je planil Berialav, kakor da se je zlila po njem ognjena struja, ne dobe je te staroslavne hrvatske postojanke Dalmaeije, te sibelke naše ne sme nadvladati vlaška kača. Vsaka ped semlje je napojena in posvečena a hrvatsko krvjo, in če tudi red. Nemir je trajal dalje, dočim sta dovršila oba govornika. Med tem je prišel v dvorano minister notranjih stvari grel Bylandt-Rheidt Posl. Iro je klical: Živio splošoa, enaka in direfetna volilna pravica! Med trajajočim nemirom je posl. Klofač ob živahni pohvali svojih pristašev zaključil svoj govor. Istočasno je tudi posl. Breenjvsk^ končal svoja izvajanja. Prišlo je do burnih prizorov med češkimi radikalei in vsenemci. Prvi so najostreje apostrofirali podp.edsednika KaiBerja. Nato je podpredsednik dal besedo posl. dr. Rybi. Med došli mi vlogami je interpelacija posl. Vukovida, Spinčići in tovarišev na voditelja trgovinskega ministerstva gleda uporabe slovenskega oziroma hrvatskega jezika na glavnem Bbodu delegatov zveze delavskih bolniških blagaja za Trst, Istro, Gorico, Kranjsko in Koroško. Zbornica je po daljši debati odklonila nujnost predloga posl. KlofaČa glede dogodkov v Pragi ter je na to pričela razpravljati nujni predlog posl. Sylvestra glede podaljšanja veljave aakona o lokalnih žalesoloah. Po kratki debati je bil sedanj: eakoa z do-8 ta v ko m : »Najdalje do 31. decembra li>08.« in z besedami : »dokler se ne izda novi J zakon o lokalnih žalezaicah«, v vseh č tanjih i vsprejet. Nato je bila razprava prekin>ena. Posl. Hanisch je urgiral rašitev obrtna reforme. Nemška napredna i o nemška ljudska etranka sta vložili nujen predlog gleda po-Ijasnila o razmerju državnih uradoikov. Prihodnja Beja jutri. Vlada in vprašanje italijanskega vseučilišča. Kakor smo že včeraj poročali v bizo-javni vesti z Dunaja, 6ta pofl. H ji t s in Mazorana umaknila svoja nujna preil ga glede ustanovitve italijanskega vseučilišča v TrBtu in pripoznavanja diplom, dobljenih na italijanskih vseuč liščih. Italijanski listi portčajo, da sta omenjena poslanci umakn i* Bvoja nujna predloga radi tegi, ker so se glede vprašinja o italijanskem vseučilišču vršila z vlado pogajanja v svrho, da bi se to vprašanje postavilo na novo podlago. Baron Gautsch da se je nasproti italijanskim poslaLcem obvezal, da umakne vlada definitivno svojo predlogo glede juridiČne lakultete v Roveretu ter da se pričao na novem temelju pogajanja z italijanskimi poslanci na eni in h tržaško občino na drugi strani. Baron Gautech je tudi izjavil, da je voditelj naučnega ministerstva j italijanskim poslancem na razpolago, da pe ž i njim pogajajo radi priznavanja vseučibščnih • študij, dovršenih na vseučiliščih v Itnliji. j Vsled takih zagotovil od strani barona ' je nekdaj povsodi vladai rimski cesar, istotako Vlah, pa so Latini Ž3 davno izgubili svoje medlo pravo, a Hrvatje so si je pridobili b krvjo svojega srca. Latin ne dobi divne Dalmacije nase, niti ne obmolkne na tej obali hrvatska pesem. Še je pri na* desnica, a v desnici Bablja. Res je sicer, da smo stokrat bili kukavice, ali vsakokrat smo se zopet opcšteneli in ne udarno se, ako Bog da, do kraja. V vsakem mestu imamo svojih zaupnih ijudij, ki poznajo vsakogar v dušo, pa tudi tiste strupene kače odpada ške, ki jih sres vleče v Banetke, ker to, kar je rekel škof Pavel, je čista resnica. Ali še je na nebu Beg maščevalec in pravičnik. Glejte tu primer njegovega maščevanja, pogubo hiše Mikačev v Trogiru ! Jaz sem jo g e lal na svoje oči in ša eedaj ne morem £ odpraviti iz-pred oči tistih krvavih slik: Pleme Mikačavo se je b lo izjalovilo. Od. štirih odraslih sinov, med katerimi je bil najstareji, Luka, tudi najbesneji, ni imel še nobeden deae, toda ljaije niso bili stari pak je bito nade da pride potomstvo. Ta nada se je izgubila, cd Mikačev ni nikogar več ratun udov. (Pride še.) ttautacha, ki so korak naprej aa ugodno ra-|iata država, ki «e najstareja šitev italijanskega voeučii ščnega vprašanja, hči katoliške ee»kve (F ancija). Mi pa nn-italijanska poslanca nataknila avoja nujna merjnmo v prmrnem čaou po avoji npo%tol-predloga. ski dolžnosti notončneje raapravljati o aako- Tako komami rnjo italijanaki listi korak ki bodo aed»i tamkaj razglašeni proti svoj* poelaccev, s katerim so umaknili avoja pravilo« ,rnvi«n. st Da ne izgubimo po-i jjaa predlega glede vseučilišča v Trstu in mora... *e a om inja ti. da je Kriet po- pr: poznavanja dipiom z talijannkih visokih »ovno rek*l t evangelija, dn bo taka usoda šoL Iz vsega tega razlaganja ja mežao ialu- ®*rkva na nemlji i. dn bodo njegovi učenci ščiti jedso samo poaitivno dejstvo, to namreč, | b.ijega mojstra obaovražem m da so Italijan: doeegli, da je vlada predlogo | pregani n-._ definitivno \ italijanski fakulteti v Roveretu umaknila. T„ je poaitivno. Glede vsega dru I Dogodki V RlISijL tega, ki ma prti, ee nam napovedujejo le Vgoitm izk.E rtaklk državnih blagajen. nova pogajanja ca rešitav vseučiliščnegn vprt sanja. Glavno vprsšanje je sedaj : kaka bo .zhodns točka temu pogajanju in kje c lj, proti ksteremu bodo strem le. Bo li morda v podlago tem pogajanjem vendar lo misel na1 pokazuje raamerno zelo ugodne rezultate. ^t italijanskemu vseučilišču v Trstu? 80 dohodki Ma4aj° 1276 miUj°nOV rab »Petrograjskn brzojavna agenture« poroča od 10. t. m. : Dane* objavljeni provizo-rični izkaz blagajen ruskega državnega gospodarstva za prvih esem mesecev tega leta I: Italijan: res dosegii ta v->p?h, da so vsaj viadae kroee pridobili za t) evojo zahtevo? V :em pogledu bi m> ifkal. glavno težo rse.aganja v italijanskih 1 st:h v naglašanju, da se bodo nova pogajanja vršila »na drug* strini« tudi z občino tržaško!! To nagiaeanje izz vije našo p< zornost. Zato apelujemo na na«e pos.ance, naj »» postavijo po koncu nb pravem ča«u, da Mo onvešSeni o tem, kar «e utegne pieeti ra?d I.aljaoi ;n vlado, da « morda to oe z»nerno vb ž no vprašanje ne bo reševalo brez nj 1» in preko njih ! Go-ep-da po? anci: nzrod elotenaki pričakuje n rabteva od va*», da se postavite na streŽ3 oiegov:h živijea»k h interesov. Razglasitev zakona o ločitvi cerkve od države. Kak^r javljajo :z Parica od 11. t. m. je >J turnal Offieielc razgksd zakon o ločitvi cera ve cd države in pi nk ep, da se osnuje kom sija. ki itdela navodilo za < b astnije glede zvedbe zak na. R-zun tega je uradni 1 -t razglasil navodilo na prefekte giede varstva umetn:n v cerkvah. Zadnja podajanja s turško vlado. Iz Carigrada poročajo, da je tur ška vlada v glavnih točkah popustila n nadejati a« je, da popusti tu h v postranskih t čkah, kakor eo označene v roiektivm noti od 8. t. m. V interesu gladkega poaiovanja fiaančne kontrole in da se države v bodoče :z"gnejo aporu, se Turčiji da nek'1 ko koncesij, ki pa ne bodo u o vate aa hitstvo fc »ntrole oaair. Papeževa alokacija. Iz K rna javljajo dne 11. t. m : V svoji a okueiji na dinašnjem tajnem koozistoriju je papež rekel, da bi r-d podal kardinalom pr -jetaih in tolažljiv.h poroči glede uprave eerfcve, toda redi sedanjih žalostnih razmer ne more dat: take tolažbe. Katal šk 1 vera se rarš rja po svetu čim dalje b)lj in obilni so plodovi, nabrani v deželth, ki ni:0 udane katoi.ški veri :n med poganskimi narodi. Globoka žalost in atrah mora pa napelaiti človeka, akt pogleduje na drugo stran, namreč h katol š&im narodom ; v tem pogledu nam priprav ja veliko vznemrjenje in skrb ljev, ca 70 več nego v minolem letu, redni stroški 1195 mi)., ca 16 manje nego v mino lem letu, izredni dohodki 747 mil., za 378 več nego v minolem letu in izredni stroški 789 mil, za 529 milijonov več nego v minolem letu. Drobne politične vesti. Cesar Fran Josip španski imejitelj polka. \z Madrida javljajo, da je kralj Aifjnz imenoval cesarja Fran Josipu imtjiteljem polka Laon št. 38. Koosevelt v Evropi. Iz Londona poročajo, da bo Rocssvelt koncem svojega predsedništva potoval po Evropi ter da poeeti v prvi vrati kralja Edvarda in cesarja Viljema. Zenite v španskega kralja. Londonski »Daiiv Maii« piše, da mu je njegov dop snik v Windsj>u brzojavil, da je izvedel iz dobrega vira, da je ncožiiev princes nje Batttmberg s španskim kraljem gotova stvar in da se ti< poroka vršila v kratkem času. Papež in predsednik Koosevelt. Kakor javljajo iz Rima, je papež Pij X. nalož 1 državnemu tajniku Men v del Valu, da mu nabavi govore predsednika Raoseveita, češ, da jih želi proučiti radi nazorov predsednika. Razlega temu je iskati v dejstvu, da namerava papež obelodaniti zelo < ažno izjavo glede s< cij&lnega problemi . Domače vesti. Imenovanje v finančni stroki. F i nančm koncipist Amedej Beuk je imenovan finančnim komisarem v IX. čioovnem razredu. Konceptni praktikant dr. Adolf C r i-atian fiaančnim kon?ipirtom v X. Činov-nem razredu. Imenovanje. Ministersko predsedstvo je potrdilo g. Joaipa K n a f J i č a definitivno v alužbi c. kr. korespondenčnega biio a pri podružnici v Trttu. Avdijenea V pjnedeljek je bil pn cesarju na avdijerci uamestniški svetovalec dr. Emil pl. F a b r i z c i. Vprašanje ustanovitve slovanske knjižnice. Prejeli smo : Gg. Jedlowski in Brejski sta v več notici h dokazovala potrebo slovanske knjižnice v našem mestu. Prvoime-aovaai je tudi v včerajšnjem izdanju »Edinosti« napiaal lepo notico v prilog tej pre- važni ideji. Stvar se^ približuje, kakor je apoznnti iz omenjene notice, pozitivnemu delovanju in tako je prav. Da se pa ne bodo mešali pojmi, dovolite, da tudi jaz povem svojo. Med slovenskimi in hrvatskimi mladimi gospodi vlada intenzivno zanimanje za ustanovitev vseslovenske bibiljoteke. Imamo tudi ža lepo število onih, ki s> se izjavili, za sodelovanje. Ker pa je ta messc najnepri-mernejši za začetek tega vsakako ogromnega dela: bi menil jaz, nej bi se stvar za sedaj razpravljala in širila med nami, a v moaecu januvarju, naj bi oni. ki ss pesebno zanimajo za stvar, sklicali prvo posvetovanje, na katerem naj bi se ukrenili nadaljni potrebni koraki. Glede knjižnica same pa mi bodi dovoljeno par opazk. Nujna potreba je, da se u»tanovi slovanska knjižnica, ki bi se je lahko posluževali naši ljudje iz mesta in z dežele, in to za malo tedensko, aH mesečno odškodnino. Čitalnica, kakoršnjo misli gosp. J., ni tako nujno potrebna — za sedaj. Naši delavci imajo svoje Čitalnice v obeh delavskih društvih. Res, da ti čitalnici nis^a bog ve kako preskrbljeni s čtivem, io res je tudi, da ogromna večina nalincev nima pristopa v ti društvi, ker do teh »čitalnice imajo pravico le členi. Na vsaki način je za začetek nujno, da ee ustanovi knjižu:ca, kateri bo, ako bo sredstev na razpolago, sledila tudi »Čitalnica* za širše ljudstvo. Dobro bi bilo, ako bi si gospodje, ki imajo prijateljev in priliko, preskrbeli pravila raznih ljudskih knjižnic, da se potem pride č:m prej do nečesa konkretnega. Na delo torej, naša vrla mladina, in hvaležnost naiodova Ti ue iz'stane ! Starec. Politično društvo za Hrvate In Slovence V Istri jo imelo dne 10. t. m. svojo skupščino ob Častni udeležbi. Predsedoval je podpredsednik dr. Dinko T r i n a j s t i c, ker je bil predsednik prof. Sp:nčic zadržan radi bolesni. Predstdaik je naglešal, da se je ta shod sklicil v Pulo izlasLi zato, da te odbor društva zahvali pulskim volilcem na njih junaškem vedenju povodom zsdcjih občinskih volitev. Z ozirom na potežkoče in zapreke, ki je stavljajo na pot vsakemu našemu napredku toliso močni Bovrtžaiki Latin;, kolikor avstrijski vladni zistem, je prosil predsednik zborovalce, naj ne sodijo prestrogo, ako ni storil vsega kar bi bil moral. Predsednik je pozival na složno delo, kajti le z združenimi močmi more odbiti močne nasprotnike. Iz poročila blagajnikovega je rezvidnr-, da ima društvo 162 udov. Taj-nikovo in blagajnikovo poioSilo je bilo odobreno bren prigovora. Tretja točka dnevnega reda je bila volitev novega odbora. Tu pa se je oglasil g. dr. Matko L a g i n j a, kije predlagal, da se preko te točke za danes preide na ' dnevni red. Utemsljevaje ta svoj predlog je naglašal govornik, da je predsednik Spinčic, ki je danes zadržan radi bolezni, izjavil, naj ee o v o1 i t vi novega odb.ira ne jemlje ozira nanj ; ker pa je ta bolezen le začasna in ni taka, da bi mogla biti r?zlogom, da g. Spinčic odklanja z^pet izvolitev v odbor, je stavil predlog naj se ta točka fetavi z dnevnega reda, dokler ne bo znan pravi rez1 og, a Legijonarji. Ofra a petje« iz Napoleonovih ćaoov v štirih dejanjih. SpaaJ FRAN GOVEKAR. prvikrat predstavljena v Trata, dee 10. t. ai.) V št nb letih svojega obstanka je »Dra-mat.čno drušivc v Trstu € uprizorilo razne, večinoma narodne ali ljudsae igro in s tem je omenjeno društvo zsveelo ob začetku avojega racijonalnega razvitka povsem pravo in jedino pravo stališče. Za take gre. kjer vidi k*di za eednj v prvi visti v glavnem namen eoiih predstav. Tnko je bilo tudi prošlo nedeljo ob pred stavi Govekarjevih Lsgijonnrjev. V igri Lc-gijonarji je Govekar spretno uvrstil sliko za sliko, jedno teatrnlično ifđktnejšo od druge, če tudi trpi vsled tega večkrat notranja zveza in čutstvena stran igre. Id:Ino ljubavna scena menja z objestno-veBeljaško, najivno komična s oojno-ropotno itd. — P(8.bno nudi nloga Ježa priliko igralcu, da razvija mnoge vrline in zmožnost*, to tem več, ker selo lahko zavaja igralca, da jo predatavlja pretirano, skiemženo in preveč karikirano. V tej ulogi se je tržaškemu občinstvu predstavil prvikrat gost Anton Verovšek, režiser ljuljan skega gledališča, predstavil nnereČnejše, in vabudil vseobčo željo, da bi akoraj in večkrat stopil pred nes tudi v drugih ulogab, ki mu dsdo še več prilike rasvijati svoje igralske zmožnosti. G. Verovšek si je takoj an prvem nsstopu pridobil vse simpstije posebno s tem, da igra rea — naravno. Tipe, ki ni ga je vat varil, ne uailjuje občinstvu a pretiravanji, marveč je akromen v porabljanju komičnih sredstev, ki pa učinkujejo tsmbolj, k« r jih rabi na pravem mestu in pravim naglaeom. Glade raba dijalekta ao si cer menenjn v navskrižju, nli sodbo o tem prepuščamo u kutu poeemičn.ke, kajti v te potem naj odbor skliče nov občni zbor. Predlog dr. Laginje je bil vsprejet. Ob 4. točki dnevnega reda je govoril g. posi. Matko Mandić obširno in krasno. Začel je z duvalizmom in njega škodljivimi r'Gsledisami za nas Hrvate in Slovence, potem je govoril o ogrski krizi in reški resoluciji, a zvršil je z brevspešnimi p o g p. janji z Italijani. Govcr gesp. prof. ManJići je bil viharno odobravan in so povrnemo k njemu, čim nam bo znana V£a njegova vsebina. Peta točka je bila : Splošna voli 1 n a p r a v i c a. O tej je govoril g. dr. I. Z u c c o n. Govornik je izvaja!, da caša stranka mora biti že zato ca to zahteve, ker je demokratična: vzrastla je ta stranka i t. naroda in z narodom mora delovati in boriti se. Soglasno je bila vsprejeta resolucija, s katero ae skupščina izjavlja za splošno, enako, direktno in tajno volilno prav co o b varstvu manjšin. Ob točki »eventuvalni predlogi« je predUgal g. L. Križ, naj bi odbor društva izdal manifest na vse prcsvetljece narode, v katerem naj opise grozno in neznosno stanje Hrvatov in Slovencev v Istri ! ! Predsednik je obljubil, da predleži ta predlog odbora v pratres. S tsm je bila zaključena ta lepa skupščina. Pasivni odpor tiskarjev v Ljubljani je včeraj se nadaljeval, zato niso listi mogli iziti v navadni oblik-. Tudi na Koroškem je pričel včeraj pasivni odpor stavcev. Postojnsko jamo je meseca novembra obiskalo 135 tsab. V prejšnjem letu istega meseca je bilo v jami 74 oseb. Umrl je v Logatcu tamošnji uč talj in šolski vodja Alojzij P i n. Obstrnkcija na južni železnici. — Uslužbenci južne železnice, kakor strojevodje, zaviraČi, premikači in drugi delavci so včeraj v jutro v svrho obstrukcije zopet začeii delati strogo po predpisih. Izjavili so, ra bodo vatrajali v lem pasivnem odporu, dokler ne bodo imeli Črno na belem, da ee jim bo res dalo, kar j m je bilo obljubljeno. Zvečer, ko smo to pisali, je pasivni odpor ee traja'. O-šel je pa že na Dunaj tukajšnji člen dunajskega osrednjega odbora delavcev, da se, skupno z vsem odborom, dogovori z vodstvom južne železnice. Akad. tehu društvo »Triglav« bo imelo jutri v četrtek 14. t. m. v društvenih prostorih svoj 4. redni občni zbor. Vspored: 1. Ćstanje zapien-ka. 2. Poročilo odboiovo. 3. Poroč.lo odseka za trides9tletnico. 4. Slučajnost!. Požar v sv. Križu. Kakor smo včf.raj na kratko poročali, je predsinočnjim gorelo v ejv. Križu. No, včeraj emo izvedtli, da so zgorela 3 poslopja pripadajoča hiši st. 37, ki jo last Ivana Terčak. Zgorela tri poslopja so bila : stiskalnica oljk, hlev in shramba za rtizoo poljtdelsko orodje. Požar je napravil 16.000 kron škode, ki pa je pokrita zavarovanjem proti požaru. Pazite na otroke. V hiši št. 202 stanuje družina LJršič. Včeraj popoiudce je mati, odidsa cd doma, pustila samo v kuhinji 2-letno Ivanko. Deklica je fpleeala na ognjišče in vzela v roke gorečo glovnjo pogledu se da reči mnogo contra in mnogo estetičnemu uku u. Istctako ee nam je zdelo pro. Pripoznati ee pa mors, da tipi, kakoršan njegovo izražanje obupa ob Lavrini nnrti je ravno Jež v >Legijonarjibc, dobivajo še nekaj previharno. Sicer pa je ta sedanji ca-lo pravo karakteristiko in pravi ton, ako eo- stop g. Stoke pekazal vzlio težki ulegi vse vorijo - rekli bi — po domače, in to tem- hvale vreden napredek. bolj, ako je igra vsoskozi konsekventno u-j V. la partnerica mu je bila Lavra vedena. Vsradustilo jo občinstvo vsakokrat, (gospa Zofsa Šiularjeva). F,ni čut, čutstvena ko je nastopil g. Verovšek. Isto ae jo zaba- j interpretacija, skozi in skozi dobro nijansirana vnlo izborno ob njega oveži komiki : s tem j mimika, nje jasno, (le sem in tja pretiho) izje doaezal, kar jo sploh možno dosezati po govarjanje ao li stnesti te igralke, ki eo zelo naravi te uloge. Po vssm tem jo umevno, da ! v prid ulogi. Poaebno sta ugajala ljubimski našo občinstvo z velikim zanimanjem priča- prizor z Baaajom in njeno umiranje v *ad-kuje njegovega Blaž* M>zola v »Rokovnja- njem dejanju. Grobni molk, ki je vladal ob tem prizoru po vsaj dvorani, je pričal, da Veliko zadoščenje nem je pripravila tudi je g.a Štalarjeva primerno izvela ta gaaljivt igra naših domačih igralcev-diletantov, ki eo prizor, ki le prerado zavaja do — karikiianja. Ba aploh tekmovali v tsm, da pripomorejo igri do ugodnega vsprejema od strani občinstva in do uglajene in zaokrožene uprizoritve vee igra. Ferdinand Basaj(g. Jaka Stoka) je bil početkoma res zelo neien in prikupljiv ljubimee, njegov glas aimpatično umerjen ; njegove geste v hvnlevredni moderaeiji tudi v hiju više emoeije. Le tam, v sadnjem dajanju, ko iave od Medveda o iadajatvu Brojača na Lsvri ter zbag pretresonooti kloni Dobra io zvesta prijateljica Lavri je biU Ana (gospica O iinalova) v igri in v — izvajanju. iiila jej je srčkana tolažiteljic i. Le nje kostim — sicer lep — ee oam je zdel.... premodern. Brojaka si mislimo mi salonsko gladkega, priliznjenega, ciničnega v govoru in nastopu, ki, 5 3 tudi je zrahljan po strasteh, zna iste nad v lafova t vsaj na zunaj. G. Mi' hajlov 6, ki ja predstavljal to ulogo, je sicsr našel to pot, al« zašel je tu pa tam, v drug m na miso, ni njegovn igra povsem odgovarjalaprokropok značaj in v preveč deklamatorično ter si t njo igrala. Pri tem si ja pa da* kletee zapalilo kr;lca in h kratu ja bilo *roU vse v plamena. Ko je prišla mati domov je našla re*i«o l«*«»o navesti na ognjišča. Seerečna mati je ukoj dala pozvati zdravnikn s« zdravniške postaje, ki pa m mogel u>riti drozega, nego to, da je dni aeerečno dete nemudoma prenesti v mtetno oolnišnico. ena utmreH e ognjem. 15 letnn «v:ija Ksrmeia Abaseen stanuje z roditelji v hiši .st- 73 v ulici Ginlis. 8 noči, koje prišla c dela domov, je deki ci ičla na ognj šče. Najbrž je pa reva tem zidremala. Hkratu ja pa začela vpiti : vnela ae jej je btia obleka. Njen oče je feomaj strgal ž nje gorečo cb'.eko in se pri tem jako hudo opekel po rokah. Za tem je pa oče šel nemudoma na tramwflvako direkcijo, ki ae nnbnja ram blizu, ter od ondod telefoniral po zdravniško pomoč na zdravniško postcjo. Z iravn;k, ki aa je takoj odzval pozivu, je kosatatoval, da j 6 nesrečna deklica grozno pečena po apodnjem delu ielesa, a posebno cd zadej, ter jej je podelil najnujnejo pomcč. Društvene vesti in zabave. Škrabar in Aauliji Verne na lepi n pr zon tvi igra. Prosimo jih ie nad al i ne on i pore. — Vstopnino so prsplaftali: g.* Žu an*ič 80 ■t., g.a Turk 30 stoL, g.a G- i aa 60 et»»t, g. Anton Grbec 40 st., g. Ž.daišč 1 K 60 bL, g.cs Vrvar 80 st. g J«k..b U-cmar 1 K 60 ct., g. Bremic 60 *t.f k. Gaiž na 60 st.v g. Josip Mi slej 5 K, g. Frank 1 K 20 st.T g a Hribič 40 *t>tink. Prierčno se zahvaljujem» vsem rodo ljubom m rodoijubknm ter se ob enem priporočan: o njihovi rndodamoati tudi v naprej. Brzojavne vesti. Podržavljenje severne železnice. DUNAJ 12. »Poljska koresp.« poroča: Ministarski predsednik je neki poljski deputaciji priobčil, da se pogtjanja gltds podržavljenja severne želfzvlce vrše gladko in da se bližajo zaključku. Kardinal Samasaa. DUNAJ 12. Cesar izroči v soboto dna 16. t. m. v dvorni župni cerkvi nadškofu v pomirjenje Rusije in Jtgru, Samasai, kardinalski baret. Cesar za dunajske siromake. DUNAJ 12. Na današnji 6eji občinskega p'd predsedstvom lorda Roseber ja vršil ehod liberalna l ge. Lord Rosebery je imel govor v katerem je čestital svojemu prijatelju Campbell-Bannermanu. Dejal je, da je vstop štirih podpredsednikov liberalne lige jamstvo aa uresničenje ekonomičnega finanč* nega gospodarstva in ca moč naše vnanje pol tike. Vlada ne bo m:g!a preživeti prihodnjih volitev, ako se ne izjavi o irski politiki. Ogrska kriza. BUDIMPEŠTA 12. >Ogr. kor. biro« poroča: Miniatereki predsednik baron Fe-jervary je danes zvečer odpotoval na Dunaj. Srbski minister vnanjih stvari odstopil. BELIGRAD 12. Minister vnanjih stvari Zujović je odstopil radi težkoč, nastalih v njegovem delokrogu. Papež škofom v Rusko-Poljski. RIM 12. »O jser satare Romano« priobči daoes zvečer pismo na škofe Rusko Poljske, v katerem jih opominja, naj sodelujejo za naj vsprejmejo novo ustavo. Dogodki na Ruskem. >Rokevnjati«. »Dramatično družtvo« usni ponudi zopet v nedeljo priliko, da se h »o naslaja i ob humorju gospDda V e r o v -v veliki dvorani »Narodnega doma«.j Predstava pr čne ob 4. uri popoludne. — Sedeži te prodajajo že sedsj od 2-4. ure : ipoludae. Občinatvo se opozarja na to, ker fle i sabora je pričela razprava o medkon-! carjevimi minhtri za uresničenje načel, ki so i zadnjič povodom predstave »Legijonarjev« fe8ijonalnem zskona. Nadškof dr. Potiiov 6 izražena v manifestu, toliko časa se mora j « P° mnogi tožili, ker niso dobili sedežev. Zitorej j« podal nastopno izjavo: Jaz vsprsjmem to smatrati položaj v resnici resnim. Brez mo- j ' " N©w-York. bi s bo treba stati med avstrijska ednotn* rent« K 09.-S5 99.6j ogrska kronska renta K 95.10 95'lt».i-ansi» trn" r —.— —.— trecUtcc nin^ K 664.— — 666.— državne železnico K 654.50 — ti >6.50 JiOmbnTm K 115.— 117.— LIoyajve akniu 750 — 760 — Srečke: lian K 331.75—<135.75, Kradrt K 496 — do 483.—, Bodenbecd t 1330 S. 302.— 310.—, B>-denkredit R 304?.— 310— futitVe X 146.— do 148.— Srbska —— to — OutkAj^tca borza ob 2. uri pop. Držiivm de.1* v papirju , are .ru Avstrijska n - v /.latu ., '-i runu h 4a/« Avbu inve&u« r^nta 3"g' Ogrska renta , „lat u 48,D „ ., „ krona). 4u-t Ql n »» f Akcije nacijonai.m b«ote Kreditne akcije London, 10 Latr, 100 državnih mari 20 mark 20 frankov 100 i tal. lir Cesarski cekini Parižka In londonska borza. P a r i z. (Sklep * — Francoska renta 99.82, italijanska renta —.— španski esierieur 92 82, alcije otomznske banke 599.-. Mmjice na London 251.20. P a r i c. (Sklep. > A^asrtjsi t. Citava* leitr«. —.— Loasherii —. — ualtv.mujt '.ni*** ssntfl 9 t-10, arour^ska t uu. r.si: 98f 5, ugiako 4a/, £«»• .'ran* 96 35, LCndo*l»x. ;sr*r.- flonBOliut1!^!-. *ioiK S9®/IC, Lambsrdl 5--, 30.spac*;a > uss 92*'^, ki - Irjanakn lt'5 min distciz^ 3'.,, aic^jit -i Uuiiaju 24.34 Mlačna i j zi.t, 12 decembra. Bu'iimpe^u. «.» april K. 16.76 d včeraj dauea 100.45 100.40 10i'.55 100.50 117.»i0 117.50 S9.65 99 5 M.75 90.60 113.45 113.45 9.^.20 95.15 80.10 86.— 1631.— 1631.— 665.60 664.75 •24^.02*/, 240.02*/, 117-80 117.72 •/, 23.52 23.52 19.14 19.167- 95.65 95.65 11.32 11.32 sveta je župan dr. Laeger priobčil, da je. LONDON 12. »Dailv Telegraph« po-cesar daro7al zq nabavo drv in premoga roga jz Petrrgrada: Grcf Witte je baje na dunajskim siromakom lif.OOO K. nekem razgovoru izjavil, da je mnenja, da Medkonffesljomlni zakon t hrvatskem dokler se ne edružijo vsi oni sabora. 1 eiementi ruske družbe, ki bo proti anarhiji, ! lendenca mirna. — Prodaja 16.000^ metersicih' sto- ZAGREB 12. (Ogr. biro) Na današnji ma se isto zatre, ter ne delajo sporazumno 8 j a r. v I «1. Dr.iga žita brez kupčije. — fHtipp.; Kav.« danvo« kg 45.fit marec .. če »a, .a vsakdo o pravem času preskrbi s predlogo po izvajanjih poročevalca in vlad- j ralne podpore družbe - tako je zakljnfiii | Job,^ - S^nespremenjeno, do 5 stotink nižje ega zastopnika v bistvenih doloSbab, ker Witte — bo anarhija trajala dalje, dokler! n^tur*. (fekla^ aa hm* good o da mu ne a« .e*ens, i ne nasprotujejo proti drgrnsm katoliške Simfonični koneert priredi drušivo onrkve. (Sploftaa pohvala.) Na spesijalni * Narcdoi dom v Trstu« doe 26. t. m. ob 5. debati stav m pa k posamičnim doloSbam bo narod konečno sam zahteval, da se revo* j averaae ;a dec. 36 1, maiecST1^, za maj 37.1/, ... j u x vr * september 3b1/, Mirno Reic hjo -oco lucija udusi z oboroženo tilo. Možno jecalo, ' 38_4 ntiVaduR 41-42 aa^o* dor>.,, 43 -45. da bodi naSela, izražena v manifdstu, pte-j Hamburg. (Sklep.J Sladfcor za za dec. uri popoludne v gledalilSai dvorani »Sa- evoje predloge v svrho izpremembe. (Živahni | klicana oziroma razveljavljena. Ne zatrjuje j 1660, ^ januvar^ 16 ,0, za tebrg 16.85,_za ^ r»iaeza. d« ma*. živio klici.) Srbski pravoslavni vladika Grui^ sicer, da to predvidja, dostavlja pa, d* ni to } Vrei^e : me^la \'a k* n<*erui se bido prozvnjale izključno je radostno pozdravil predlogo, ki pripravlja nemožao. j s 1 a d ko r tuiem-ki Centrifuga! 5 nromnfled " " BEROLIN 12. Neko petrograjako poro- K 70.- do 72.-, za nov.-avgnst K 6o;50 do 6b 50 čilo, dospelo preko Evitkuhceaa pravi: - ^ na .lAIflTVO I1M HH Iflt.llIB UUUinvvbM I* - vj^—j ---- — — ------' ----— l ' » » - * 72.50, za nov. dn. Concasse in Melisitl promptno K f vgust K 67.50 do 63-—. uoti .i.a 1K rs Ju I*itf.»» : Mirno. Pariz Lii rr. tekoči mest-v 16— »r eu pokrajinah, ;januvar 16.25, za jan.-aprii 16 50 marec-junij ki j b je Turčija iidaln proti u^aževanj represalij, se liganja skoraj v carinski vojni. posameznih Bol«riie in turikih re Dresa h i Se -nahajati'n,delje eafcrj®val°' 5fš» dft > aretovanje .narec-junijSl^, lioiganje turin.b represalij, se nabajaU Hrustel€cl le lokalen dogodek ridi katere "a tek .ci tneaec 55.50, r B proletarijat gospodar Petrograda, se vendar dobiva ut's, da so dogodki tako uplivali na ' voditelje revclucijonarnega gibanja, da je .« skladbe ruskih skladateljev. Glede na to konec dvestoletnemu boju. To izjavo ne pena deistvo, da se godba domačega daja le v avojem, marveč tudi v imenu i olka št 97. pod spretnim vodstvom g. srbskega naroda. ; Are to vanj a v Petrogradu in Moskvi ter are n-p.in.ka T.pljja priporoča sama po sebi,! Cnrlnak. Tojno med TorSiJo in tovao3« ®«>gih členov kmetske zvese, kt so c (H U u kcncert, na katerega slavno naše Bol^rJjo !86 v xadn3ih daeh 1ZVTf»jV P°kraJ1"h'j 16.75 ^irno). - z, tek. * m *ec ob*n*:v, t p zar j amo že danes, izvrsten CARIGRAD 12. vBied tek;h odredeb, j k"°r ^ ^^ , „ Z^Z« ^TLrat Č^luIŠL _ , ravno se ie v seji delavske dedutaotje minole za marec-junij .4.20 (mirno UM'.BS,: u ž tet ki jb je Turčija iidaln preti uvažavanju iz1 , . . t. _____ _ I mesec 31—, .a jan. 31.20 ^a jan -april 6. ->0 P i jrohue;aa razjašnjavanja Ki 99 i>odo proizvajale na koncertu, Turčija i- _______ . — , , x ^ . ... . - nnnh^imo ^, « , , . , . ne more kakor protest proglasiti generalnega E,icr i nt i ofne vstopa na koneert pno 0 m dobivajo v »Konsumnem , BEROLIN 12. D.iavni zber nastopi! prired.tev Renaraloeea štrajka ssdaj nemožna. I ™ mnčenica ; Dabro ; Vitaća. - Jutri: spincuj -uštvu« V K danu, v »Narodnem doma« v . . r gcuam.utg« « } škof; Vranislav: Zalica. —Temperatura včeraj: b'a ajniku g Rafaelu 8voJe božične pcčiinioe dne lo. t. in. Hrusteleca pe bo, kakor govore, tožilo j <2. uri popoludne + 7° Celsiua. — Vreme včei Odgovor Tnrćije. radi razžaljenja velečanstva in radi hujskanja: lepo. CARIGRAD 12. Danes po neti je av- oboroženo ustajo. poslanik barcn Cal ce, kakor i štr»jk po^jh in ;brzojavn h uradoi |- mirno). — Kb^j^ih olie ts j .u. 56.io Ci januvar-april 56 25 za maj-avgiwt Ud.tO mirno . — Spini tekoći meste 37.5J, za jan 37.5u, za jan.-april — za maj-avgust . 8.50 napelo). — dladkor surov nao tii,v 20.*/4—20.'/* mirno", bel za tekoči mesec 2l.6lS za j^ii m januvai-a jiil 251/,, za marec-juuij 25.7-, (mirno) r... asr-.- 57.---57.50. V reme: lepo. 13 pri Bsrkovliah p ačan<*n. V nabiranj« m lodarov po Rojanu, Gret n Šztrslji je odbor pooblastil go- stro ogreki Koledar in vreme. Danea: Lucija, devica in mučenica; Dabro ; Vitaća. — Jutri: 2?piridijon, ob vćeraj: - i C rn go) in Ljudmilo Katslao cekan prejel cdgovor Tuičije. Turčija je v _ kov utegnejo tudi vplivati aretovanja ; štrajk = ALBERT BROSCH Trst ul. Sv. Antona 9. Trst. ,liUr ,0 nadej8 da tudi to pet, kakor glavni stvBii veprejela zahteve izvzevši j t"ja «9 naprej, toda manjša se z vsakim s ehern . rodoljub stori svojo malin mod fiakacij. Danes «3 utegnejo radi tega | da«m- Dnevno povelje ministra Durnova, teetati posieniki. i kateremu oč.ti celo »Novoje Vremja« ne- Angleiko MlnisterstTO. spravljivost, upliva silno na poštne in brz> LONDON 12. '»Dai;v Chrrničle« i>ri-l^vae ielaati» kcr števi!o cdPu' ščecih is službe veliko in med temi je po na\aii, d ninost. t.enska podružnica družbe sv. Cirila ia Metodija v Rej a n u se zahvaljuje temi boouo.^ 12. .»uaiv ^nrrnieiec pri notom vsem onim. ki eo pripomogli k Mi- občuje vest, da fje m.rm Buti imenovani večera. V prvi vr"i ee zahvaljuje državnim podtajnikom vnnnj h atvan. ^ —go vieok.h uradnikov. Poštna elužbn « . !khču n Udovcu in gcap-cama Marici LONDON 12. Včeraj ,opom ine ee je P-baja počaa, zrpet v t:r «ocPo počasneje ga. -»»»uc« ^_* r ^MM— ! Pft brzojavna siužbs. Tukaj v Petrogradu Be ... . ... . . j zdi, da hočejo s a.ei, kakor v protest radi ; redavanje. Djber bi bi'f da je ostal kon- »«or ob ganljivem pnzotu ca zvršetku je za- -*k»«ot«o. ^ prave nkesnta. Radi ga bomo še večkrat - H a r b a, ki jo je Jgrain goepa Ponikvnrje- videli na našem odru. j TS « i,U Kark-iata',odgovarjajoča , clotsju.4 Drug! igralci in gr.Ik, manjih vlog eo BEROLIN 12. Brzojavka Petrogrsjake Rak Ponikvar) je ljubka in mar- trorili duber okvir k ceou.n-eti. agenture, dcepela preko Eydtnuhnena, pravi: rva.al svojo u ogo, foesbno p« v.a- Pe veke točk« so zvajali pavo: »Slov Braojavka poveljnika trdnjave Kuška, ge- čv«tku. Primeren je bil po maski in V«daajn pe% skega društva povcljoo, koliker je bilo! oertlnega majorja Praselova, |>oroča obširno, h le motno ob k r a t k o s t i časa, ki jim je da poakušajo revolucionarji od 25. novembrn naprej, kako da bi pridobili posadko. Železniški in breojavni uradniki so pričeli štraj- Trgovina s kožuhovino in kapami. odlikovan na rastavi v Trstu aretovanja Hrusteleca, vprizoriti štrajk. Iz trdnjave Kuška. jovijalnemu vvolj radočno. V bil nn rnapoinge. Priporočali b. jim več po zon trat t ee *voiia značajem pa je pršsl v aornonti n« kapelnika. S.lo-to5ne eo peli ^fcru, ko pripoveduje Lmvn, da je njen goepa Š t u 1 ar j e v n, ki e« • tudi to pot ktti. Dne 1. t. m. je 200 ear>čenec raa»nt knkor tat. Ćlove*. ki je Fokeziln dobro itvtibano pevko, gosp. A. aa t* tmjak, kakor je Rsk, ki ee vede a Bizjak, ki joesdu^e lep liričen tenor, ne-tnko revi( di šioetja ob nenadai zaroki svoje knj šibek v nitih legah, ia baritoa g. 8 t u r m, LČerr, ki m pozneje tako hitro apnjnznjuje fci mu je n^ioetajalo e-gurnosti, kar pa je s spremenjenim poletajem : lak človek ne bo amevno ob prvem nastopu, i-r tkii ; kal, ko pripoveduje Lavri, kaj aej« PredaUva je apolnila pričakovanje, ki egod 1» t njen m zarcčeccsm ; preje bo jeztn «e je gojilo do nje. O ten priča ogromna im v oe^riltki, morda celo ▼ zadreg? rndi udeležba, zanimanje ;n zabava ndeleftencev ♦•voje prevelike zaupljivoeti ; skušal bo ubln- tekom vee igre, načint kakor eo igrali poen-t.ti nti« nerrečae ve*, ti nn hčer. Ca pa joče, m imi igralci in ntia veeekupae v pri zor it ve. done za ee evojim jokom rnvno nasprotno. Za to poslednjo ee je posebna tiudil retieer G rspcd B o 1 e e 1 n ▼ e k i, ki j« igml našega »DrnmntiAnega društva., joep. Jnkn kramarja Medveda, je nastopil prvikrnt d t oka, ia le oni, ki ve, kaj je reiija igre ae našem oiiu. V reaaiei enao ee g« razve- a lolikiaai oaebaaai ia tako raznovrstnim . 12 decembra Triaika Napoleon« K 16 Iti aafte«Vr ^ k _ do Lonr — Vratek termin V 240 10 W 30 Francija Z ff «0----*> 75 Italija K 15 75—>6.90 itaaUiaaaki ha- K —.— - . — Nf»iii>a 117 M)--ll*i 95 ccmtzl feaakcvu. FL —■--■ — alka Teaa U«. 52. A#m ZALOGA: pinzzn ROSfiMO (M» Cene,4atenl kad Sprejemajo ee Jurist, ki zna slovensko in nemško stenografijo in pisati se strojem, želi vstopi?i kot stenograf v kako pisarno. Naslov pri »Rdinosti«. RnCniPO žel sprejeti službo blagajni-UUopitd čarke v Trst(, Ljubljani ali j kje na deželi. — Naslov |>ove upravništvo f ..Edinosti4*. Velik izbor InozerosKih in lokalnib vzorcev. ;Pekarna's,adeičarna in tovarna bi$kotov Pozor! Pozor! liro; 514^. Natječaj. Jfova krojačnica. Piazr.a detla liarricra 3 I. —— Slovenski napis. Izvršuje vsa v krojaško stroko spadajoča dela v popolno zadovoljnost. — Najnižje cene! Priporoča se udani Slaroj Šker!. Vinko Škerk TRST rc: ulica *cquedotto ftt, IS ^ TRST IV FHijalka v ulici Miramare št. 13 Raznovrsten kruh, moka prvih tovarn, sprejema na-1 ročbe na najflnejSe pecivo ter dostavlja kruh na dom. Za obilen obisk se toplo priporoča cenj. občinstvu. Na temelju zaključka obćinskoga zastupstva od -M. novembra 1905. razpisuje se natječaj za jedno mjesto obrin-skoga nadredara sa godišnjom plarom od 1000 kruna in 100 kmna godišnjih za oditdo i zu jedno mjesto oboinskog redara sa godišnjom pla<*om od 750 kruna. i 100 krtina godišnjih za odielo, plaća izplativa u posticipatnih mjesečnih obročih. Molbe za oba razpisana mjesta imaju se podnesti do 26. decembra 190'*. na podpisato občinsko poglavarstvo, priloživ istim krstni list. svjedočbu občinarstva, ponašanja, školsku i lječničku, te vojničke dokumente. Natjecatelji za mjesto občinskog nadredara imaju dokazati, da su služili u redarstvenoj službi ili kod oružničtva ili kao podčastnici v vojski i da su njim poznati redarstveni propisi. Občinsko poglavarstvo. KASTAV. :;<». nov. 1905. Jelušić, ; na <'cinik. . . i Barvanica, pralnica in čistilnica na suho ===== na parno moč — Albin Boegan Trst - ni. Farneto št. u - Trst. Ne da bi se razdrla, se obleka barva, pere in na suho očisti z največjo točnostjo. — Barva, pere in lika se pregrinjala, blago od pohištva, pokrivala itd. — Na par se moči snknjeno blago. Stavbinski materijal kakor korce, vsakovrstno opeko, pesek, apno, živo in ugašeno, se dobiva po najnižjih cenah, da se ni bati konkurence, pri t vrdki ====== Belil Sp Corsi ulica Economo št. 12 (stari mlin) Dobro znana zaloga manifaktur v partijah ki se je nahajala na Piazza nuova vogal ul. S. Caterina št. 8 se je preselila dne 24. avgusta v ravno-isfo ulico št. 1, zraven „Kavarne Metropole" (vogal Corso). mm LJUDSKA POSOJILNICA vpisana zadruga z omejenim jamstvom, v Gorici Gosposka ulica hšt. 7., II. nadstr v lastni hifil. Hranilne T lose 6 prejemajo »e od vsacetru če iu«1i n: tf društva in s-3 obratujejo po 4 Vi0/«, ne '1H bi He o 1 bi jal rentni davek. Posojila 'iaiejo s*^ nemo klanim in m eer n»-. mn.j ce p ) 6 °/0 :n uh vknjižbe po 51/,°/0 Iraduje v-aki d.-n od 8. do 12.'/j ure pop. rfc7.v#-ii n^rleij :o jnt>zr> kov. Stanje hranilnih Tlog leta 1904 K 1,485 60711 posojil . , , „ „ „ 1.573.812-34 „ glavnih deležev . „ „ „ 112.720— PoStno-kran. račun Str. 837.315. DHOGERIJA L Josip Zigon?! . Gaserma 8 Izbor drog, barv, do piće v, pokosti parfumov, fin. mile. — Zaloga mineralne vode, voska za parkete, na mrzlo pripravljenega sirupa tamarindo, mallnovca itd. Itd. Največja iznajdba novega stoletja Samo glfl. 2.55 stane ravnokar izumljena nikelj-nasta remont, žepna ura. znamka System-R0SK0PF-Patent, đ 36 urnim tekom svetleč'm se kazalcem in 3-letnim jamstvom. Ena krasna verižica in 5 predmetov za liSp se doda brezplačno. Ako ne ugaja, se vrne denar. — Pošilja na povzetje ali predplačilo M. J. HOL/iER, zalosra ur in zlatanin. Krakov, Dietelj ul. 73, Sv. Sebastj. ul. 26, Zalagatelj c. kr. državnih uradnikov. Cenik ur in zl&tanin brezplačno in franko. — ===== Iščejo se agenti. --_-— Suelko flanibal SkerI trgovec pri Sv. Ivanu -- priporoča svojo dobroznaiio prociajainico jestvin in pekarno ter lastno izdelane biškote. Vedno sveže blago. Cene zmerne. Posebno priporoča kruh. kojl tudi pošilja brezplačno na dom. " " J II f II ti !l II i) li li C I I naznanjata cenjenemu občinstvu, da sta prevzela na lasten račun trgovino in avtorizovano krojačnico U kakor tudi prve vrste štajerske perutnine in divjačine 3(arl 3(umar Trst, nI. delle iIcqiiG 20 FILJ ALKA c. kr. privit A VSI KREDITNEGA ZAVODA sa trgovino in obrt v Trstu sprejema : denai' z:i obrestovanje v kronali Stanje hranilnih vlog; nad 20 milijonov kron. Rezervni zaklad: nad 700.000 kron. Alla di Triestc v lastni hiši v Prešernovih ui 3, poprej na Mestnem trga zraven rotovža, sprejema hranilne vloge vsak delavnik od »S. do 12. ure dopol. in od 3. do 4. ure popol., jih obrestuje po 4°/0 ter pripisuje nevzdignjene obresti vsacega pol leta h kapitalu. IvenLni davek od vloženih obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne «i « '»i ga zaračunila vlagateljem. Za varnost vlog j : •< i poleg lastnega rezervnega zaklada mestna občina ljubljanska z vsem svojim premoženjem ir vso svoj«) davčno močjo. Da je varnost vlog popolna, svedoči zlasti to. da vlagajo v to hranilnico tudi sodišča denar maloletnih otrok in varvancev. Denarne vloge se sprejemajo tudi po pošti in potom ces. kr. postne hranilnice. Posoja se na zemljišča po 4 5/4% na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dolžnik toliko na kapital, da znašajo obresti in to odplačilo ravno 5°/0 izposojenega kapitala. Na ta način se ves dolg poplača v 62 in pol leta. Ako pa želi dolžnik poplačati dolg z obrestmi vred, na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto r>®/0 izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, svoj dolg tudi poprej poplačati. Posoja se tudi na menice in na vrednostne papirje. «a blagajniške nakaze prinoscu proti 4 dami odpovedi 2a» X 30 3' na naslovljena vlozria pisma proti i i!Bfv«i odpovedi?1 / f 30 j 31 I I t ul. T«»rreate št. 40 (nasproti rledišeu Uoldonii. Tam »e vdobiva velika zaloga izgotovljenih ooiek za odrastle in dečke. Delavske hlače prve ▼T*te kakor tudi blago vseh vrst in najposlednejše — novosti. :---------- v zlatih napoljonili na vlo/.na pisma proti 30 dnevni odpovedi 2% 3 me«. n n -2«///. i ° II ~ ■■» In Za dosedaj ?e v prometu se nahajajoči blagajni-k nakazi in v kronah glaseča «e vložna pisma Hiopi v veljavo spremenjen« obrestna mera po pogojenem odpovednem roku dne "JS. oktobra orla. 1 novembra odn. -H. novembra. Kaucogiro r kronali z 21.',".,, takoj v vHakem znesku. Krone in zlati uapoljonl na tekoči račun po dogovorjenih pogojih, koji ae stavijo o