List izh*<« dvakrat na mesec.
Posamezna št. 75p
Naročnina mesečno 150 D.
Rokopisi se ne vračajo.
Nefrankirana pisma se ne sprejemajo.
VOJNI INVALID
Poštnina plačana v gotovini.
Uredništvo in upravništvo v ŠL Peterskl vojašnici.
Glasilo izvršnega odbora udruženja vojnih invalidov, vdov in sirot kraljevine SHS.
Poročilo iz kongresa.
Letošnji redni invalidski kongres se je izvršil z lepim uspehom. Zastopani so bili polnoštevilno delegati iz vseh pokrajin naše države.
Kongres je bil 6., 7. in 8. junija t. 1. v Skoplju. Naših delegatov iz Slovenije je šlo 14 in sicer 4 od izvršnega odbora 10 pa od raznih Podružnic.
Izvršni odbor v Skoplju je pripravil, lep »prejem. Na kolodvoru so bili zbrani razni za-»topniki udruženja in mnogo drugega^ občinstva, ki eo burno pozdravili prihajajoče delegate ob zvokih vojaške godbe.
Dne 6. junija ob 9. uri je otvoril predsednik izvršnega odbora pukovnik invalid tov. ^Peto Lazarevič predkonferenco v poslopju državne gimnazije. Dospeli so že vsi delegati, manjkali so samo še od sarajevskega izvršnega odbora.
Tov. Lazarevič je pozdravil navzoče, nato pa pojasnil nekatera važnejša vprašanja, ki bodo glavni predmet kongresa, pred vsem zakon, Vprašanje tov. Miodraga Stevanoviča glede
600.000	Din, zadružno poslovanje im obnove po-»topanja reducirancev.
Predkonferenca se je pričela baviti z nekaterimi vprašanji, ki »e dado rešiti že pred kongresom.
Najprvo so govorniki nastopili proti Klubn bivših aktivnih oficirjev invalidov. V tem klubu nekateri bivši aktivni oficirji popolnoma ločeno delujejo kljub temu, da so člani našega udruženja samo v svoj prid in celo v škodo Vseh drugih vojnih žrtev. Posrečilo se jim je prdobiti v beograjskem okrožnem odboru našega udruženja 75 odstotkov privržencev. Tako »e jim je posrečilo zasigurati za aktivne oficirje invalide skoro ves 100 milijonski kredit, ki se je pred kratkimi delil za povišanje pokoj-bin. Vojvoda Trifunovič - Birčanin je sam obsojal nastop invalidov aktivnih oficirjev. Le idealisti med njimi so ostali našemu udruženju tvesti, koristolovci pa so odpadli.
Drug nečasten čin, ki so ga delegati obsojali, je izvršil predsednik sarajevskega izvršnega odbora invalid podpolkovnik tov. Gardič. Posebno naš slovenski izvršni odbor mu je dal Povod, da je pisal ministru za socijalno politiko naj ne izplača udruženju več 4 pro mile od rionopola, ker smo baje mi preveč dobili na-Pram drugim in da se ta denar v obče: ne porablja pravilno. In res se mu je posrečilo, prepričati ministra, da je odgodil izplačilo.
Slučajno je ravno pred to debato dospel ba predkonferenco sam tov. Gardič, katerega je tov. Lazarevič pozval, naj se opravci..
Tovariš Gardič se je izgovarjal na zapostavljanje sarajevskega izvršnega odbora pri ' razdelitvi in da je pisal, z vednostjo in po sklepa izvršnega odbora v Sarajevu.
Tov. Baltič ga je ogorčeno napadel in pov-darjal., da bi moral, ako bi bilo kaj takega res, Prositi za boljšo razdelitev samo sarajevskemu ^vršnega odboru, ne pa preprečevati izplačilo vsem.
Poleg tega pa so navzoči bosanski delegati zatrjevali, da jim ni nič znanega o kakem sklepu v tem smilsu in je moral to tov. Gardič storiti sam in me po sklepu odbora.
Tov. Gardič je zapustil na to predkonfe-£cnco s 3 člani sarajevskega izvršnega odbora, s pa jih je ostalo.
Delegati so se zedinili na predkonfeernci Sede kluba invalidov aktivnih oficirjev, da se Vključujejo iz našega udruženja vsi oni, ki so cWii odboar, druge pa se pozove naj vi teku 6bega meseca izstopijo iz kluba, ali pa se jih Sjnatra za izključene iz našega udruženja. Vr-
se je na to še debata o izvestju upravnega
in nadzornega središnega odbora, ki je bila stvarna in kratka. Nato je bila predkonferenca zaključena.
Kongres.
Drugi dan ob 9. uri je otvoril tov. Pero Lazarevič letošnji redni invalidski kongres. — Prisotnih je bilo 97 polnomočnih delegatov. Kot častni udeleženci so bili navzoči načelnik ministrstva za socijalno politiko g. Novakovič, ki je tudi sam vojni invalid, namestnik vojnega ministra, v imenu skopljanske posadke pa armijski general Protič, delegat udruženja rezervnih oficira g. Jankovič, predsednica kola jugoslovenskih sestara, g. veliki župan Vildo-vae metropolit pravoslavne cerkve g. Vamara in nekaj novinarjev.
Kongres je soglasno in z navdušenjem sklenil odposlati pozdravne brzojavke Ni. Vel. kralju Aleksandru L, ministru vojne in mornarice, ministru socijalne politike, predsedniku vlade g. Pašiču, predsedniku narodne skupščine in predsedniku odbora za proučavanje novega invalidskega zakona.
Tudi je kongres prejel več brzojavnih po-edravov, med njimi tudi od g. dr. Ježa, ki se je slučajno mudil v Ljubljani. Za predsednika kongresa je bil izvoljen invalid pukovnik tov. Zisić, za L podpredsednika tov. Stefe za II. podpredsednika pa tov. Bogdanovič.
Izvoljeni so bili tudi zapisnikarji in overo-vatelji ter verifikacijski odbor. Isti je verificiral pooblastila vseh delegatov razun 2 ia Skoplja, ki jih je poslalo preveč in 1 od okrožnega odbora iz Beograda, ki mi bil izvoljen delegat.
V	začetku je obširno poročal predsednik središnega odbora tov. Lazarevič.
Najprvo je pojasnil stanje glede invalidskega zakona. V odbor za sestavo načrta smo dobili s težavo svojega zastopnika in to šele po kraljevem posredovanju. Ta odbor je sestavil še dokaj primeren načrt, ki ga je pa potem ministrski svet popolnoma prevrgel in mu odvzel skoro vse za nas važne točke. Središni odbor je sam uvidel potrebo takojšnjega nastopa in ga je tudi izvršil. Po zopetni avdijenci je intervencija kralja dovedla stanje k zboljšanju. Zakonski načrt bo popravljen in je upati, da bo vseboval našei temeljite zahteve. Tik pred odhodom na kongres je dobil središni odbor dobro zagotovilo od ministra za socijalno politiko. Za tem je prišlo na vrsto vprašanje tov. Stevanoviča, ki je pred par leti oškodoval udruženje za kakih 600.000 Din. Središni odbor je dovedel vprašanje pred gradsko sodišče in zahteval kazen. To sodišče je zavrnilo zadevo na civilno parvno pot, pozneje pa je prvostepeni sud odredil, da se bo imenovani zasledoval tudi kazensko. Tov. Lazarevič je konštatiral z veseljem koliko je pridobilo udruženje tekom časa na ugledu. Razni ustanovni člani so pripomogli približno s 300.000 Din, posebno pa je pohvalil >Fond Sv. Djordjac, ki je daroval v gotovini 100.000 Din in 200 oblek. Koncert dobrodelnih društev je vrgel okoli
800.000	Din. Invalidska zadruga v Zemunu je pokazala lep napredek tako, da imamo beležiti krasno napredovanje. Omenil je priznanje ministru za socijalno politiko g. Behmenu, ki je dal na razpolago za zadrugo delavnice v Zemunu.
Največje zlo, ki tare danes vojne žrtve so redukcije potom specijalnih komisij.
V	ministrstvu za socijalno politiko leži kakih 70.000 tozadevnih nerešenih aktov.
Treba je nujno obnov, ki jih je središni odbor poskusil po svojem prizadevanju vpeljati. V to svrho je središni odbor najel svoje 3 lastne uradnike, ki naj pregledajo akte v ministrstvu.
Pri tem je sporočil tudi odposlanec ministrstva g. Novakovič, da je sedaj zaposlenik tam 140 uradnikov, ki bodo uredili akte špeci-jalnih komisij.
Po ureditvi bo mogoče doprinesti obnove.
Središni odbor je imel tekom letošnjega poslovanja velike težkoče z aktivnimi oficirji-Invalidi in polkovnikom Gardičem iz Sarajeva,
Po poročilu predsednika tov. Lazareviča s* podali izvestja funkcijonarjj, upravnega im nadzornega središnega odbora. Za tem je bila zel* kratka debata in nekaj govornikov, ki so p* večini obsojali redukcije. Nastopil je tudi nai tov. Krušič, ki je doprinesel javnosti jako žalostne rezultate specijalne komisije v Sloveniji. Pozval je navzočega zastopnika ministra, da •e popravijo krivice storjene pravim invalidom. V kolikor se je moglo posneti iz odgovora naj bi bilo v Sloveniji po mnenju faktorjev žare» 30 do 40 odstotkov nepravih invalidov. Spriča tega je bilo izjavljeno veliko ogorčenje našik delegatov in tudi druge pokrajine so sledila n apr am enakim, ali še strašnejšim rezultatom.
Posebno so padali očitki, ker se ne postopa povsod enako. V Srbiji in Črni gori se pripušča obnovitve postopainj, v prečanskih krajih pa ne.	j
Sledilo jo nato glasovanje o delovanju sra-dišnega odbora.
Vsi so priznavali središnemu odboru popolno delovanje in sprejet je bil absolutorij a pohvalo.
Kongres je bil prekinjen do popoldne.
Popoldne ob 3. uri se je vršilo nadaljevanje. Prišel je zopet tov. Gardič z bosanskimi delegati, s katerimi se je predpoldne odstranil.
Pozvan je bil ponovno naj se opraviči. Zopet je povdarjal, da je dalo povod njegovem* postopanju, ker je sarajevski izvršni odbor prejel premalo imonopolskega fonda. Tovarii Lazarevič in Birčanin sta z ostrimi govori kritizirala nastop tov. Gardiča in njegovega pomočnika v tej zadevi tov. Grčiča.
Kongres je sklenil, da se tor. Gardič In Grčič izključita iz udruženja.
Na to so vsi bosanski delegati razun 2 zapustili kongres.
Na vrsto je prišel proračun središnega odbora za 1. 1925 in 1926, ki izkazuje po predvidevanju 1,294.800 Din na izdatkih, ki se krijejo z raznimi dohodki tako, da preostaja od dohodkov še. 90.400 Din čistega. Kongres Je proračun odobril.
Sledila sta program in taktika. Tov. UroS Stajič razvije lepo debato o programu. Najbolj priporoča zadrugarstvo, kjer se nudi jako lepa materjelna bodočnost za udruženje. Taktiko j» treba uravnali vedno po razmerah za kar popolnoma lahko prepuščamo vodstvo in prost* roke središnemu odboru.
Drugi govorniki so vsi povdarjali pred vsem red in disciplino ter močno organizacijo in potrebo modemih zadostnih oirtopedskih delavnic in ortopedske bolnice.
Na to so bile volitve novega središnega odbora.
Predlagan je bil cel stari odbor izpopolnjen s tremi novimi člani ter tudi soglasno izvoljen z velikim odobravanjem!.
Predsednik tov. Pero Lazarevič, polkovnik-invalid se zahvali v imenu celokupnega odbora za izvolitev.
Končno se je debatiralo o slučajnostih. Izvoljenih je bilo precej častnih članov med njimi tudi >Fond sv. Djordjac.
Nekaj članov je bilo tudi izključenih po predlogu izvršnih odborov. Razvila se je debata o resoluciji, ki je trajala do pozneja večera.
Stavljeni so bili k resoluciji različni novi dr. Kumanudija in socijalne politike g. dr. Žer-
predlogi, zato se je kongres preložil na prihodnji dan.
Dne 8. junija dopoldne je bila «predložena v pretres konkresu resolucija, katera je bila poprejšnji večer po prekinitvi kongresa izpopolnjena v smislu predlogov. Po raznih debatah • je bila resolucija soglasno sprejeta.
Konečno se je določil prihodnji redni kongres za drago leto v Cetinju.
RESOLUCIJA
se glasi:
Po izvestjih središnega odbora in referentov udruženja vojnih invalidov in po izčrpnih diskusijah delegatov, je V. redni invalidski kongres v Skoplju sprejel resolucijo:
1.	Zahvaljuje se iz dna duše za dobrosrčno zavzemanje do skrajnih meja svoje kraljevske moči Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru, Visokemu- zaščitniku, da je bila s stomilijonskim kreditom in popravkom invalidskega zakona olajšana težka usoda hrabrih pohabljenih borcev. Prosimo, da ostane v vseh usodepolnih trenutkih, polnih mučnih izkušeni vedno v duhu z nami, podpirajoč opravičene zahteve na korist, srečo in bodočnost drage domovine.
2.	Zahteva od novega «parlamenta, da o priliki reševanja invalidskega zakona istega izpolni v smislu izročenega memoranduma potom invalidskega udruženja parlamentu, ker bi bila to dobro pogođena pot k zadovoljitvi upravičenih invalidskih zahtev, katere vodijo^ ob enem k boljši konsolidaciji naše velike države, za katere srečo in velkost so doprinesli vojni invalidi in družine padlih najtežje žrtve.
8.	Dviga enoglasni protest proti nepravilni in škodljivi redukciji invalidov brez podlage in ne da bi dobili rešenja. Zgraža se nad nemoralno prakso favoriziranja lažiinvalidov in onih, ki so se znali skrivati med vojno, med tem, ko se pravim invalidom jgrnlje zadobljeno pravo. Zahteva vedno prisotnost svojih predstavnikov iz organizacije v vseh komisijah, ker se nudi le na ta način dovolj jamstva za preprečevanje nepravilnosti in morebitnih zloupotreb.
4.	Protestira proti redukcijam invalidov-uradnikov in ostalih uslužbencev brez krivice. Zahteva, da se reduciranji uslužbence sprejme na njihova mesta nazaj, ‘
5.	Od parlamenta in kraljevske vlade zahteva, da se uvede obvezna organizacija vojnih žrtev potom izvalidskega zakona in večji del delokroga ministrstva za socijalno politiko prenese na udruženje, katero je do danes storilo ogromne zasluge v ekonomskem in moralnem pogledu.
6.	Kraljevska vlada naj izpolni pismene obveze prejšnjih ministrov, kot finančnega g.
java, ki sta jih storila v imenu vlade, posebno glede zgraditve invalidskega doma, drugače se ubija ugled in avtoriteta najvišjih predstavni-nikov države in krajša verovanje v obetanja.
7.	Zahteva neodložljivo izplačilo neizplačanih invalidnin iz prejšnjih let, katerih znesek presega 200 milijonov dinarjev. Država dolguje vojnim invalidom, kar pomeni sramoto z ozirom na višino bednih pokojnin. Garantirati je treba v bodoče za redno izplačevanje, ker se od 1. januarja 1925 v raznilf krajih ne izplačuje redno in obstoji nevarnost, da ne zapade kredit in poveča stari dolg.
8.	Zahteva, da se vsi vojni invalidi osvobo-de plačevanja invalidskega davka, ki je sam po sebi za nje nesmiseln.
9.	Želi, da se zbližajo politične prilike v državi in da se vztraja pri 'započetem delu«, kako bi se ustvaril ideal vojnih žrtev: složna, velika in močna država. Pozdravlja jedinstvo In svoje jedinstvene troimene brate.
10.	Upravne oblasti naj imajo večjo toleranco napram invalidom in njihovi organizaciji, ker so to zaslužili s svojimi težkimi žrtvami in pravilnim zadržanjem.
11.	Z indignacijo odbija predbacivanja ljudi, ki imajo do vojnih žrtev samo mržnjo, p«a so zlezli iz vrst svojih tovarišev, postali brezvestni in kažejo s tem svoj sumljivi patriotizem;. Čvrsti ostajajo pa priljubljeni svojemu ljubljenemu kralju Aleksandru Karadžordzeviču, Visokemu zaščitniku in pokrovitelju vojnih invalidov in ostalih vojnih žrtev.
12.	Zahvaljuje se vsem, ki so izkazali pomoč v prošlem letu ter prosi široko javnost za moralno potrebo.
13.	Prosi gospoda ministra za socijalno politiko naj se zavzame, kraljevsko vlado in Narodno skupščino pa za hitri sprejem; racijonal-nega invalidskega zakona za enkrat in vselej.
14.	Zahteva preustroj obstoječih ortopedskih zavodov po vsakočasnih razmerah, da bodo odgovarjali svojemu namenu za moderno apa-ratiziranje onih oseb, ki pričakujejo modernih lahkih protez in nadomestke zgubljenih udov. V tem cilju naj se povečajo krediti za preureditev bolnic, v katerih se bodo vršile potrebne
operacije invalidov pred aparatiziranjem.
15.	Zahteva, da se dele vse državne mater-jelne pomoči preko invalidskih organizacij, ker se ima z dosedanjimi delitvami preko državnih inštitucij žalostne skušnje.
Ifk Za izvršni odbor iz Ljubljane se zahteva izročitev zgradbe na >Miriu<, ki pripada invalidom, ker je zgrajena iz invalidskih kreditov pa stoji že dolgo nezasedena.
17. V znak osebne hvaležnosti pozdravlja po posebnih odposlancih Velikega zaščitnika
I. A. Bunin — Dr. N. Preobraženski:
Gospod iz San-Franciska.
(Nadaljevanje.)
Dvorana je bila svečano razsvetljena z ne-
brojnimi luči kristalnih lestencev in pozlačenih svečnikov, prenapolnjena dekoltiranih dam v briljantih in gospodov v smokingih, slokih lakajev in spoštljivih maitre d’ hotel, od katerih je eden, ko je sprejemal samo naročila na vino, hodil celo z verigo okoli vratu kakor nekakšen lord-mayor. Smoking in idealno perilo so zelo mladili gospoda iz San-Franciska. Suh, nevisok, nerodno zložen, toda krepak, oglajen, da se je kar svetil — in primemo živahen, sedel je v zlatem in bisernem sijaju te palače pri steklenici jantarjevega >Johanesbergerja«, pri nešte-vilnih čašah in čašicah iz najfinejšega stekla, pri kodrastem šopku kodrastih hijacint. Bilo je nekaj mongolskega v njegovem rumenkastem obrazu s pristriženimi srebrnimi brki:	zlate
plombe so se bliščale v njegovih močnih zobeh, kakor stara slonova kost se je svetila njegova krepka plešasta glava. Bogato, toda starosti primerno je bila opravljena njegova soproga, velika, široka in mirna žena; izbrano, toda prozorno in lahko, nedolžno-odkritosrčno se je oblačila njegova hči, visoka, sloka, s krasnimi, dražestno počesanimi lasmi, z aromatično sapo od vijoličastih pilul v ustih, z nežnejšimi rožnatimi prišči poleg ustnic in med rahlo napudranih lopatic... Obed je trajal celi dve uri, po obedu pa so se pričeli v plesni dvorani plesi,
med katerimi so odločali moški z visoko podprtimi nogami, — gospod iz San-Franciska je bil seveda tudi zraven — na temelju zadnjih političnih in borznih novic usode narodov, se nakadili havanskih cigar in se do malinaste barve v licih napili likerjev v baru, kjer so stregli v rdeče suknjiče oblečeni zamorci z belino v očeh, podobno trdo kuhanemu, olupljenemu jajcu. Ocean je bučal in valoval za steno kakor črne gore, burja je ostro žvižgala y premočenem težkem vrvovju, parobrod se je ves tresel, ko je premagal burjo in vodne gore, — rezal je kakor s plugom njih zibajoče gromade, ki so vedno naglo privrele in visoko pljuskale, s penastim repom,.— v smrtnem obupu je stokala od megle zadušena sirena, zmrzovale so od hladu in od prenaporne, napete pazljivosti straže na svojih visokih opazovališčih, mračnim in žgočim globinam pekla, njegovemu zadnjemu, devetemu krogu je bil podoben pod-vodnji trebuh parobroda, kjer so gluho puhale velikanske peči; cele kupe premoga so požirala njih razbeljena žrela, kamor so ga z ropotom metali z jedkim, umazanim potom politi in do pasu goli ljudje, temno rdeči od ognja. — A tukaj, v baru, so brezskrbno polagali noge na ročaje naslanjačev, srkali konjak in likerje, plavali v valovih dišečega dima in se duhovito raz-govarjali, v plesni dvorani je vse sijalo in razlivalo svetlobo, toploto in veselje, parčki so se zdaj vrteli v valčku, zdaj se pripogibali v tangu — in godba je trdovratno, z neko sladko-ne-sramno žalostjo prosila vedno eno, vedno eno in isto... Med to sijajno množico je bil posla-
Njegov Vzvišeni dom, izročujoč mu to resolucijo.
18. Nalaga predsedništvu, da dostavi rednim potom to resolucijo predsedniku vlade, ministru za socijalno politiko, predsedniku parlamenta in ministru vojne in mornarice.
Invalidski davek.
Z uzakonjenjem« proračunskih dvanajstin je bil sprejet tudi 100% povišek invalidskega davka, ki je stopil v veljavo že s 1. aprilom t. ^ Davkoplačevalci so radi tega precej razburjeni posebno ako poleg tega čujejo same pritožbe invalidov, kako se jim slabo godi. In res kako hitro je šlo glede davka, z invalidskim zakonci» pa ne pridemo nikamor naprej. Poleg vsega pa je najzanimivejše, da bodo-, plačevali ta davek tudi po večini vsi invalidi in sie:',- v največ slučajih po več, kakor pa prejemajo na ime invaliditete.
Posebno, ako pogledamo, da danes cela naša invalidov pokojnin sploh ne prejema.
Pravilno bi bilo, kar zahteva tudi naša resolucija iz zadnjega kongresa, da se« vsi invalidi oslobode vsaj invalidskega kongresa, ki j‘-vendar za nje nesmiseln.
Inšpekcija monopol, uprave.
Pod tem naslovom so se ustanovili novi uradi po različnih pokrajinah naše države, pri čemur pa se je Slovenija čisto prezrla in se ji ni dalo samostojne inšpekcije, pač pa se je pri-deiila cela Slovenija v tem oziru Zagrebu. To pa ima veliko slabih posledic za nas vojne žrtve.
V	zadnjem času se je odvzelo podeljevanje trafik finančnim ravnateljstvom v Ljubljani in Mariboru in se je podelilo to pravo oblastnini monopolskim upravam. Sedaj po novem pa naj bi imela pravico podeljevanja trafik samo nova inšpekcija v Zagrebu.
Ako pomislimo, da ne poznajo tam popolnoma nič naših krajevnih in, drugih razmer, znamo imeti največie težkoče glede bodočega podeljevanja trafik, ki. so namenjene v prvi vrsti vojnim žrtvam.
Proti taki zapostavitvi Slovenije nastopajo kakor čujemo drugi faktorji.
Mi pa moramo iz našega stališča dvigati naiodločnejši protest glede bodočega postopanja s trafikami, ker bodemo gotovo zapostavljeni ali pa oškodovani.
Izvršni odbor hoče dvigniti protest na pristojnem mestu v kolikor se zadeva tiče našega vprašanja.
———————" «H.imM III U. fl I—
nik, suh, skromen »tarček, je bil velik bogataš,
brit, dolg, nedoločene starosti, podoben prelatu,
v staromodnem fraku, je bil znan španski pisatelj, je bila vesoljna lepotica, nekoliko že ovenela in dvomljive nravstvenosti, je bil eleganteD zaljubljen parček, ki so ga vsi radovedno opazovali in ki ni prikrival svoje sreče: on je plesal le z njo, pel — in z dobro šolo y' samo z njenim spremstvom, in vse je bil» pri njima tako dražestno, da je vedel edino kapitan, kako je ta parček najet za dober denar öd Ldoyda, da igra ljubezen in že davno potuj« zdaj na eni, zdaj na drugi ladji.
V	Gibraltaru, bilo je ko zgodnja pomlad, so se vsi razveselili aolnca; na krovu »Atlafl-tide« se je prikazal nov potnik, ki je vzbudil splošno zanimanje, — princ, prestolonaslednik-Mali človek je bil kakor lesen, dasi prožnih kretenj, širokega obraza, ozkih oči, z zlati»» očali, nekoliko neprijeten radi tega, ker so bil0 njegove velike črne brke redke kakor pri ibF licu, sicer pa prijeten, preprost in skromen. Sredozemskem morju je zopet zabrila zima, dvigali so se veliki in ko pavji rep pestri valovi f sneženo-belimi grebeni, ki jih je dvigala P01 jasnem solncu in popolnoma čistem nebu veselo in besno nasproti leteča tramontana... P0' tem, drugi dan, je nebo bolj pobledelo, obzor!0 je zategnila megla in približala se je zeml ja, kazala se Irki ja Capri, skozi daljnogled se j« z. videl Neapelj, kakor kosi sladkorja, posip»1^ pod nečim sivim — nad njim pa in nad te sivim se je prikazala vrsta odaljenih hrib°* * v^ nerazločnih in mrh o belih od snega. Veliko 1.1
Kako in kaj?
(Nekoliko razmišljanja.)
Materijalizem, glavni znak naše dobe, je ubil v nas vsak čut morale in poštenja in je napravil iz ljudi stroje na eni strani in zveri na drugi. Vse, kar zovemo ideal, je danes prazna beseda, ki veliki večini ne pomeni — niči
Kljub temu je vendar še vedno nekaj glasnikov, ki kakor mrki preroki obtožujejo ta naš grozni čas in svare pred posledicami. Tih, trpek glasnik boja proti materijalizmu pa smo zlasti mi, vsi oni tisoči, ki jih družba kratko imenuje: vojne žrtve.
Kakor morda nihče, tako trpimo mi, trpimo in čakamo in ne pričakamo ničesar. Gotovo pa ne pretiravamo, če pravimo, da je naše trpljenje sramota tistih, ki merijo in tehtajo našo usodo.
Vprašanje olajšanja položaja vojnih žrtev ni samo zadeva odgovornih ministerstev, ampak zadeva vso javnost. Zato bi človek, pričakoval..., toda raje nič o tem! —
Po našem mnenju in v tem nam bo morda pritrdil tudi vsak politik, bi morala vlada urediti vprašanje vojnih žrtev brez kritiška in na tak način, da bi bile vojne žrtve v čim najvišji meri uzadovoljene. Kajti ta korak bi bil svetel žarek, sveteč v minulost, sedanjost in bodočnost. Minula vojna prav ootovo ni bila zadnja. Kakšno pa naj bo v slučaju potrebe navdušenje generacije, ki bo vedela, kako se je pri nas godilo vojnim žrtvam?! Ali naj človek v navdušenju žrtvuje življenje ali zdravje, če ve, da bodo tisti, za katere se je žrtvoval, teptali po njem — pohabljencu, oziroma po njegovih sirotah?
V temi vprašanju vidimo mi močan ukaz, da ee vlada zavzame za vojne žrtve. To ni stvar računov, ki bi se dali odpraviti z enostavnim seštevanjem! ali odštevanjem s sveta, ne, to je visoka moralna naloga, ki je ne bo mogla prc zreti nobena vlada.
Invalidski zakon ie na vidiku. Dolgo smo ga čakali, toda — kakšnega bomo pričakali? Ali so pomislili oni, ki ga snujejo — menda brez nas — da sta jim dani dve možnosti? Lakho pomeni novi zakon najboljšo oporo pa-trijotizmu, lahko pa tudi kal onega razdirajočega bakterija, ki razkrqii vsako moč. To je nezadovoljnost!
Mi, ki smo za to zemljo trpeli, ki smo ji dali svoje najljubše in najdražje — svoje zdravje — smemo pač reči, da to zemljo ljubimo. Kato pa tudi smemo klicati odgovornim faktorjem:	>Premisiite še v zadnjem trenutku, kaj
di je stalo na krovu, mnogo lady in gentlemanov je že obleklo lahke kožuhe z nazven obrnjenim krznom; pokorni, vedno le šepetajoči boyi Kitajci, krivonogi dečki s smolnato črnimi kitami do peta in z- dekliško gostimi trepalnicami, so že vlekli polagoma k stopnicam plaide, palice, kovčega in necessairje iz krokodilovega usnja. Hči gospoda iz San Frančiška je stala poleg princa, ki je bil predstavljen včeraj zvečer vsled srečne slučajnosti, in se je delala, kakor da pazno gleda v daljavo, kamor ji je kazal, ko je nekaj razlagal in nekaj tiho, naglo pripovedoval; po postavi je bil med drugimi kakor deček, čuden in sploh nelep: očala, trd klobuk, angleška suknja, redke brke so bile ko žima, temna, tenka polt pa je bila kakor napeta na ploskem obrazu in kakor narahlo lakirana. Dekle pa ga je poslušalo in od razburjenja ni razumelo, kaj ji govori; njeno srce je utripalo od nerazumljivega navdušenja zanj — in od ponosa, da on stoji in govori ravno z njo: vse, čisto vse na njem ni bilo takšno, kakor pri drugih, — njegove suhe roke, njegova čista polt, pod katero je tekla prastara carska kri, celo njegova evropska obleka, čisto preprosta, toda na videz nekako posebno snažna; vse je skrivalo v sebi neumljiv čar in izzvalo čustvo zaljubljenosti. A gospod iz San Frančiška sam, v cilindru, v sivih gamašah povrh lakastih čevljev, je venomer s strani pogledaval poleg stoječo znamenito krasotico, visoko, krasno raščeno blondinko, z očmi, poslikanimi po zadnji pariški ftiodi. Na srebrni verižici je držala majcenega, zvitega, plešastega psička in se z njim vedno pogovarjala. In hči se je v neki nejasni zadregi baidila, da ne bi videla očeta.
boste storili z vojnimi žrtvami. Boljše nobenega zakona, nego sramotnega. Kajti trpljenje nedolžnih bi bilo potem ne samo povečano, temveč tudi osramočeno. In tega, vsaji tega nikar!«
Vidov dan.
Dne 28. t. m. se praznuje, kakor vsako leto, v celi naši državi Vidov dan. Po pravoslavnem koledarju je to dan 15. junija s cerkvenim praznovanjem Sv. Lida. V zgodovini našega naroda ostane ta dan v večnem spominu, ker se je dne 15. junija 1389. leta na žalosten način odločevala usoda srbskega im celokupnega našega tro-imenega naroda.
Takrat se je vršila zgodovinska bitka na Kosovem polju, ki je zadala muke in trpljenje srbskemu narodu. Na ta dan se je zbrala hrabra srbska vojska na Kosovem polju proti silnemu turškemu nasprotniku pod vodstvom samega sultana Murata. Tužne srbske narodne pesmi opevajo danes borbo, ki jo je utrpel narod v Kosovski bitki.
Na prostrani ravnmi Južne Srbije, obkoljen z visokimi planinami, ,po kateri teče reka Set-nica, se je zbrala takratna vojska.
Sultan Murat je pridrvel tja z močno organizirano vojsko Turkov, katerih pravi zgodovina, da je bilo okoli 80.000, kar je za takratne čase ogromno število.
Nasproti njem se je postavila v bran hrabra srbska vojska, obstoječa po večini iz konjenice, pod vodstvom kneza Lazarja, Vuka Brankoviča, Djordja Balšiča in Kralja Tvrtka.
Vnela se je grozovita bitka, pri kateri je tekla v potokih kri. Glave so cepale, ravan je bila pokrita z mrtvimi trupli in bil je strašen dan.
Srbska vojska se je borila napram velikanski premoči z nepopisno hrabrostjo. V prvih spopadih so imeli Srbi mnogo uspeha in se jim je posrečilo popolnoma razbiti levo krilo turške vojske. Srbski junak Miloš Obilic se je priplazil v sultanov tabor in ubil sultana Murata.
Kmalu je besni njegov naslednik sultan Bajazit pripeljal ojačenje in tako je vrgel v divjem naskoku omagano srbsko vojsko preko Selnice.
Turški premoči se je posrečilo razkropiti srbske; borce.
Sam knez Lazar je prišel v turško vjetni-štvo in ž njim nekaj drugih vojskovodij, katerim so odsekali glave.
Usoda jugoslovenskega naroda je bila s tem zapečatena do leta 1990, ko se je posrečilo Srbom zopet osvoboditi se iz turškega jarma.
Kakor vsi premožni amerikanci, je bil tudi on zelo radodaren na potovanju in je verjel, kakor vsi, popolni iskrenosti in razpoloženju onih, ki so ga tako skrbno branili in pojili, mu služili od jutra do večera in v naprej uganili njegovo najmanjšo željo, varovali njegovo snago in mir, vlekli njegovo prtljago, klicali zanj nosače in dostavljali njegove kovčege v gostilne. Tako je bilo povsod, tako na morju, tako mora biti tudi v Neaplju. Neapolj je rastel in se bližal; glasbeniki so že bliščali z bakrom, se gnetli na krovu in so vse nanadoma oglušili z zmagovalnimi zvoki koračnice, orjak-kapitan v paradni uniformi se je prikazal na svojem mostiču in je kakor milostivi poganski bog mahal z roko v pozdrav potnikom — in gospodu iz San Frančiška se je zdelo, kakor tudi vsem ostalim, da grmi samo za njega koračnica, ki jo tako ljubi ponosna Amerika, da ravno njemu čestita kapitan, k srečnemu prihodu. Ko pa je priplula »Atlantida« končno v pristanišče, naslonila svoje mnogonadstropno grmado ob nabrežje, posejano z ljudmi, in so zagrmeli mostički — koliko vratarjev in njih pomočnikov v zlatoobrobljenih kapah* koliko različnih posredovalcev, žvižgajočih paglavcev in krepkih razcapancev s kupi barvanih razglednic v rokah se je vrglo njemu nasproti in mu ponujalo uslug! On pa se je prijazno-zaničevalno muzal tem razcapancem, ko je šel k avtomobilu istega hotela, v katerem bi se lahko nastanil tudi princ, in mirno govoril skozi zobe, zdaj angleško, zdaj italijansko:
— Go away! Via!
(Dalje prih.)
Truplo padlega kneza Lazarja se hrani še danes v Ravanici, kjer se vrši vsako leto slavlje na čast padlim Kosovskim borcem. Srbska pesem opeva tudi smrt Jugovičev, sedem sinov, katere je na enkrat zgubila majka Jugovičeva ma Kosovem.
Vidov dan pa bo ostal za vedno praznik našega naroda, v spomin nekdanje Kosovske bitke.
Višina invalidskih pokojnin in podpor.*
Predlog finančnega ministra o finančnem razporedu invalidskega zakona.
Beograd, 17. junija, r. Finančni minister dr. Stojadinovič je predložil članom invalidskega odbora v proučitev naslednji finančni razpored invalidskega zakona.
I.	Osebni invalidi: 1. Lahki invalidi 20 do 40 odst. nesposobnosti po 480 Din (48.000 invalidov) skupaj 25,040.000 Din. 2. Težki invalidi 50 do 70 odst. nesposobnosti po 1440 (17.000 invalidov) 24,480.000 Din. 3. Polni invalidi 8 do 100 odst. po 2400 Din (7000 invalidov) to je
16.800.000	Din. 4. Pretežki invalidi mad 1Ö0 odst. nesposobnosti po 3600 in 4300 Din letno (650 invalidov) 5,460.000 Din. Doklade: za kaplarje 5 odst., skupno 500.000 Din, za podnarednike 15 odst. (260 invalidov) po 260 Din, skupno
501.000	Din, za narednike 25 odst. (1360 invalidov) po 360 Din 489.600 Din za niz. ofic. (808 invalid.) 8400 Din 2,747.200 Din, za višje oficirje (252 invalidov) po 4600 Din 1,159.200 Din, za obveznike uradniškega čina (1000 invalidov) po 3000 Din, 3,000.000 Din. Povečanje pokojnin oficirjem 1,639.000 Din. za osebne invalide vsega skupaj torej 79 milijonov 875 tisoč Din.
II.	Družine: vdove padlih vojakov (1100, povprečno z dvema otrokoma) po 1800 Din
198.000.	000 Din, vdove padlih oficirjev in obveznikov uradniškega čina (2000) po 5500 Din
11.000.	000 Din, sirote (brez očeta in matere,
24.000	otrok povprečno v 12.000 družinah) po 1360 Din 18,720.000 Din. Bratje, sestre ter roditelji (18.000, do 9000 družin) .po 800 Din po 51. 30. 7,200.000 Din, otroci osebnih invalidov in žene (180.000 oseb) 43,200.000 Din. — Skupaj
278.120.000	Din.
III.	Razne vrste podpore: 1. Proteze 6. mil. Din. 2. Zdravljenje 4 milijone Din. 3. Strokovni pouk 26 milijonov Din. 4. Podpore 7 milijonov Din. 5. Voznina 3 milijbne Din. 6. Pogrebni stroški 1 milijon Din. Skupaj 47 milijonov Din.
Vsi izdatki skupno so preračunani na
404.096.000	Din. Razen tega se določa za prva tri leta dotacija narodnemu invalidskemu fondu radi odstopa invalidnine po 20 milijonov Din letno. V proračunu ni določena razlika za napredovanje v višje čine in za pokojnine vdovam padlih oficirjev in uradnikov. Všteti tudi niso zaposleni reducirani in ostali odkupni invalidi (okoli 15 tisoč invalidov).
O tem predlogu finančnega ministra parlamentarni odbor še ni definitivno sklepal.
* Po »Jutru povzamemo kako bo izgledal bodoči invalidski zakon v pogledu prejemkov vojnih žrtev. — Poleg zneskov so tudi navedene statistične številke, koliko vojnih žrtev bo prejemalo pokojnine po posameznih postavkah. Končno so omenjeni vsi izdatki države, ki jih bo potrebovala v to svrho. In kar je za nas najbolj značilno navaja poročilo tudi, koliko reducirancev, ali onih, ki bi dobili odpravnine, ne bo deležno nobenih pokojnin, ker jih proračun ne jemlje v poštev. Teh je okoli 15.000. S tem se precej vidi, kako mislijo z reducirane!. Menda se ne mislijo ozirati na naše zahteve obnov postopanja? Kakor vidimo, bo imelo udruženje še mnogo dela, pri izvojevan ju pravic vojnih žrtev.
Omenimo naj še, da so mišljene pokojnine, ki jih navaja poročilo v letnih zneskih.
ČBajte stanovsko glasilo! Pridobivajte naročnikov!
Internacijonalna konferenca v Kolinu.
V kolinu (Kölnu) ob Roni v Nemčiji sklicuje Intemacijonaino udruženje nekdanjih vojščakov in vojnih žrtev konferenco za 27. in 28. junija t. 1.
To Intemacijonaino udruženje obstoja iz organizacij raznih držav, pred vsem Nemčije, Francije, Avstrije in Belgije.
Iz glasil tega udruženja, ki izhajata v Berlinu in sicer > Internationales Kriegsopfer Bul-letinc ter > Internationaler Bund< posnemamo nekaj delokroga, katerega je podvzelo v splošnem socijalnem pravu vojnih in tudi drugih žrtev.
Glavni tajništvi udruženja se nahajata V Berlinu, kjer vodi posle Karl Tiedt, ter v Parizu neki general Henri Barbusse. Zastopane pri dosedanjih konferencah niso bile samo gori navedene države, temveč tudi Italija, Ogrska, Bulgarija in mogoče še druge. Internacijo-nalno udruženje ne stremi samo za pravicami vojnih invalidov, vdov in sirot, temveč tudi za pravično zakonodajo civilnim delavskim žrtvam in za splošno socijalno zavarovanje. Eno glavnih vprašanj pa je med tem špecijalno vprašanje vojnih žrtev, za kateer hoče izravnati njihove pravice po vseh državah, s pomočjo cele evropske javnosti. Da se to interacijonal-no udruženje še bolj izpopolni in pridobi čim-več sodelavcev, sklicuje zopet glavno intemacijonaino konferenco za gori omenjena dneva v Kolinu.
Dnevni red je sledeči:
1.	Otvoritev in izvolitev komisije za verifikacijo delegatov ter pripravo in primerjanje došlih predlogov.
2.	Stanje preskrbe vojnih žrtev v državah, ki so se udeležile vojne. (Referat intemacijo-nalnega delavskega urada v Genfu.)
3.	Internacijonalna borba proti nedostatkom, v socijalni politiki in prisilne tendence k socijalnemu skrbstvu. (Referat Karl Tiedt, Nemčija.)
4.	Intemacijonalni problemi in terjatve za žrtvovanje v vojni, splošna preskrba, preskrba z zdravljenjem, protezami in vpostavitev dolžnosti. (Referenta Kainradl Avstrija in Gilbert Francija.)
5.	Praktično in solidarno skupno delo organizacij vojnih žrtev z ozirom na orgaiziranje, zamenjave materjala m posamezne preskrbovalne slučaje. (Referat iz Avstrije.)
6.	Socijalno zavarovanje in preskrba vojnih žrtev. (Referat Wiest Nemčija.)
7.	Razno.
Povabljene so organzacije iz vseh evropskih držav, ki so se udeležile vojne, med njimi je dobilo tako porabilo tuđi naše udruženje. Vsega skupaj je baje povabljenih do sedaj 45 organizacij vojnih žrtev1.
IZ ORGANIZACIJE.
Ruše pri Mariboru. V nedeljo dne 7. t. m. se je vršil shod tukajšnjih članov in članic. Zborovanje je otvoril tov. Fajhter, ke je uvodoma obrazložil vse težave, s katerimi se imajo vojne žrtve boriti in podal kratek pregled o delovanju poverjeništva v Rušah. Zatem je povzel besedo predsednik mariborske podružnice tov. A. Krepek, ki je obširno in poljudno obrazložil navzočim težak boj za dosego vojnih žrtev vrednega invalidskega zakona, zatem pa je povdarjal pomen in yaznost udruženja, ter o dolžnostih in pravicah članstva. Njegovim iz-vanajanjem so navzoči sledili z največjim zanimanjem, tako da bo imel shod gotovo hudi uspeh.
Pözor brezposelni. Neka ljubljanska stavbna tvrdka rabi za precejšnjo množino svojih delavcev, ki bodo gradili stavbe v Južni Srbiji, kantinerja obenem kuharja. Iz prijaznosti.je ponudila to mesto kakemu vojnemu invalidu, ako se zglasi. Stanovanje in prostor za kantino mu preskrbi tvrdka v novi hiši, ki se ho v' ta namen postavila. Najbolje, bi bil za to službo kak oženjen ivalid. Kr je mesto nujno za zasesti in moramo takoj odgovoriti, naj se eveniuelni re-flektanti do srede prihodnjega tedna javijo izvršnemu odboru. Izbirala bo dotična tvrdim sama in ne moremo prevzeti nikakega jamstva.
Zdravljenje t toplicah. V Dolenjskih toplicah je pričela sezona za invalide z dnem 1. junija t. 1. Zato opozorjamo vse invalide, ki bojujejo na revmatizmu, da izkoristijo čas in se talcoj javijo. Zdravljenje je jako koristno in za marsikaterega rešilno.
Doznavamo, da je med našimi invalidi precej revmatičnih, posebno ker telesne hibe rade puščajo take posledice.
Vendar pa je baje naše revmatične bolnike precej zadela špecijalna komisija in jih predlagala za redukcijo.
Zato pri tej priliki ponovno opozarjamo, da ima po rešenju ministrstva za socijalno politiko, katerega je izposlovalo naše udruženje vsak predlagani za redukcijo še vedno pravico do zdravljenja.
Radi tega naj tovariši ne opuščajo e voj ih prošenj in naj se oglasijo za zdravljenje v toplicah, ker traja to zdravljenje le v času sezone.
Razpis, Pri okrajnem sodišču v Kočevju je oddati mesto sodnega sluge, ali kje drugod po izpraznitvi. Prošnje je vlagati do 20. VII. t. 1. na predsedstvo okrožnega »odišča ▼ Novem mestu.
Invalidi, ki potujete radi zdravstva ali ortope-diranja.
Kakor znano predpisuje pravilnik ministrstva za promet, da ima invalid prosto vožnjo kadar potuje na poziv oblasti radi zdravljenja, ortopediranja ali drugih podobnih opravil. Za tako vožnjo mu izstavi pozivnico, ki velja potem poleg članske knjižice udruženja s fotogra-fijo.
Dogodili so se slučaji, da kdo ni imel članske knjižice, pa mu radi tega železnica ni hotela dati proste vozovnice.
Povrnitev vožnje je bila pa tudi potem nemogoča, ker navadno manjka za to kreditov, ali Jih sploh menda za to ni.
Dotični invalidi se potem hodijo pritoževal k udruženju in prositi podpore.
Članske knjižice niso drage in jo mora imeti vsak naš član. Vsi bi si jih že lahko preskrbeli, ako bi ne bili tako nemarni. Železnica pa postopa tudi čisto pravilno, ker je kontrola najboljša potom legitimacij s elikami. Na navadne listke pa se lahko vozi vsakdo.
Opozarjamo posebno invalide, ki imajo potrebe zdravljenja, ali za proteze, da nihče ne bo brez naše članske knjižice s sliko. Le na ta način ne bo nepotrebnih sitnosti.
Razne vesti.
Reklama »Invalid«.
Kot smo že na drugemi mestu poročali, je dala Uprava državnih monopolov v Beogradu Središnj upravi Udruženja vojnih invalidov privilegij, da sme nabavljati na spodnji strani škatljic od vseh vrst vžigalic, ki se izdelujejo v naši državi etikete, na katerih bodo večje trgovine, tovarnarji in drugi podjetniki lahko inserirali in s tem delali reklamo za svoje blago odnosno podjetje. Te etikete so lahko jedno- dvo- ali tribarvne, najmanjša naklada znese 50.000 komadov, največja pa do enega milijona izvodov. Če ivpqjjtevamo dejstvo, da noben časopis v Sloveniji ne izide v 50.000 izvodih, predstavlja ta reklama za oglašalce siguren uspeh, ker bo čital njegovo reklamo seljak v zadnji hribovski vasi, ker so dandanes vžigalice ineobhodne potrebne za vsakega človeka. Reklama po časopisih je omejena vedno le na majhen krog čitateljev lista, dočim je pri tej vrsti reklame dana garancija, da bo šel glas oglašalca po vsej deželi in v sleherno hišo.
Etikete bodo nalepile na škatljice tovarne same pod nadzorstvom monopolske: uprave in udruženja, zato je vsakemu že s tem zajamčeno, da bo oglas izvršen.
Agencija zavoda Reklama invalid je pri Izvršnem odboru. Ta bo dajal tudi vsa potrebna pismena obvestila.
Res obziren župan. V občini Paka v Konjiškem okraju živi močno pohabljen invalid tov. Jakob Mlinšek, ki bodi samo po bergljah. Tudi njega je zahtevala špecijalna komisija pred se, kljub temu, da revež ne more hoditi. Sicer ne vemo, kaj je mislila ž njim, vendar pa je storila jako časten čin. Zasluga za to gre predvsem domačemu županu na Paki, Mlinšek se je oglasil pri županu, da mu preskrbi sprem-
ljevalca in voz kakor predpisuje pravilnik k invalidskemu zakonu § 76. Župan mu je velikodušno odgovoril, da on ne bo skrbel za vojn® invalide, ker ima dosti opravka s civilnimi, vojni invalidi pa naj gredo beračit. Tako ni mogel Mlinšek pred komisijo, ker je revež brez sredstev z družino oddaljen,od železnice, špecijalna komisija ga je vsled tega reducirala in danes ne prejema pokojnine in nobenih ugodnosti, dasi je najbolj potrebep*, — Želimo, da bi g. veliki župan mariborski preskrbel tov. Mlinšk» in g. županu, vsakemu svoje.
Stanovanjsko vprašanje je pri nas vedno še samo >vprašanje<. Z omejevanjem zasebn® lastnine ne bode to vprašanje nikdar rešeno. Brali smo, da namerava mesto Zagreb, odnosno Praštediona sezidati 100 stanovanjskih hiš v mestu Zagrebu. V naših novinah beremo: Tudi Češkoslovaška vlada stremi že od prevrata z» tem, da spravi svoje nameščence pod streho. Stanovanjska beda je zelo občutna, kakor povsod na svetu, tudi na Češkoslovaškem, venda? ne tako hudo, kakor pri nas. Tam imajo pristojni činitelji pač več smisla za take stvari kol v Jugoslaviji. Praška občina, pa tudi drug* mesta in tudi trgi na češkoslovaškem, so porabili povojno ugodno konjunkturo in zidali. N* tisoče je hiš in posebno enodružinskih hišic, ki so jih postavile občine manj imovitim slojem. Pa tudi država ni zaostala. Storila je za svoj* uradnike vse, kar ji je bilo mogoče. Reči se mora, da kmalu ne bo več stanovanjske bede n* ozemlju mlade republike, ako gre v dosedanjem tempu naprej. Tako je vstavilo ministp-stvo za javna dela v zakon z dne 7. marce 1924 določbo, da se ima iz dohodkov državnih gradbenih srečk 600 milijonov češkoslovaških kron porabiti v letu 1924 za zgradbo stanovanj za državne nameščence. Do konca lanskega lata so podpisale občine približno za 82 in državni nameščenci sami za okroglo 44 milijonov kron gradbenih srečk. Do konca januarja 1. i. je bilo v delu 42 hiš s 522 stanovanji, ki so stale 42 milijonov kron. Kot nadaljni obrok r razvoju započete stavbene akcije za državn* nameščence se začne zidati ali je že v delu 65 hiš s 173 stanovanji. Te hiše bodo stale 52 milijonov češkoslovaških kron.
Za SMEH IN KRATEK ČAS.
Pijanec: Potrka pozno po noči na vrata m~ stavljalnice.
Paznik: Kaj razbijate v tej uri, česa želite? Pijanec: Odprite, da grem spat!
Paznik: Norec! Saj to vendar ni vaše stanovanje. to je zastavljalnica.
Pijanec: Že-e- ž-e dobroo. toda moja postelja je notri. —
IZ IZLETA.
Izletnik: Peljal sem se z državno železnico na Gorenjsko, po južni pa sem prišel nazaj.
Prijatelj: To je skoro nemogoče, ker vozi južna železnica daleč drugod.
Izletnik: Na Jesenicah sem se pošteno na-južnal in po južni sem prišel nazaj.
NOVE KNJIGE
A. L. V1E1RA - A. DEBELJAK:
^ AMADiS
Roman. Cena v snopičih Din 20'—, broširan Din 22'— s poštnino vred.
To prelepo delo, ki ga je iz portugalščine prevel naš priznani književnik dr. Debeljak ne bi smelo manjkati v nobeni naši hiši
Na željo pošlje založba tudi posamezne snopiče na ogled. Prodajalci imajo znaten popust. Naročila sprejema in pojasnila daje
Zaloiisa „VIGRED“ *1. Albrehti
Ljubljana, Škofja ulica 8, 1. nadstropje.
POZOR! Pri sklicevanju na ta oglas dobe vsi odjemalci tO°/o popust.
Odgovorni urednik: Peček Janez.
Tisk tiskarne Makso Hrovatin, Ljubljana.