FEBRUAR 12 P Lincolnovo r. 13 T Jordan, zvelič. 14 S Kv.-Valentin + 15 Č Faustin 16 P Kv.-Julijana + 17 S K v. - Silvin + 18 N 2. Postna 19 P Konrad 20 T Vilfrik 21 S Feliks * 22 Č Washing, roj. ŠTEV. (NO.) 33. V v Zbiranje angleških in francoskih čet ob vzhodnem Sredozemlju jo pripravlja v nervoznost. — Trditve, da ima-- jo te čete obrambni značaj, je ne prepričajo. — Utrjuje meje tudi proti Nemčiji in proti Jugoslaviji. Rim, Italija. — Na velikansko grupacijo angleških in francoskih čet v prednji Aziji. ob vzhodnem Sredozemlju, gleda Italija s kritičnim očesom in z nemirom. Kakor ostalemu svetu, je tudi njej Povse neznano, v kako svrho se te ogromne armade tamkaj obirajo, in upravičeno čuti, da bodo tudi njo prizadele te priprave, posredno, ali celo neposredno. , Ta zadeva, namreč bližajoči se dogodki na bližnjem vzho-c*u> je, kakor se trdi, glavni Predmet, o katere'm razpravlja italijanski vrhovni obramb-ni svet, ki je to sredo nadaljeval s svojim sedem dni zaporedoma trajajočim zborovanjem. Obenem pa je tudi časopisje pričelo posvečati intenzivno pozornost angleškim 111 francoskim načrtom v predaji Aziji. Eden listov povdar-la, da trditev, da ima Wey-fandova .armada le obrambni ?-}iačaj, ni prepričevalna, in listi se izražajo v po-^°bnem tonu. Weygand, ka-Znano, je vrhovni povelj-francoskih vzhodnih čet 111 Pričakuje se, da mu bo potrjeno poveljstvo tudi nad tamkajšnjimi angleškimi četami. Tajnost, v kake svrhe nameravate zapadni državi uporabiti to svojo vzhodno armado« je, kakor se zdi, glavni Vzr°k za nervoznost Italije, "^ko bi s sigurnostjo vedela, da so te čete namenjene pro-Rusiji, bi ji položaj ne de-Posebnih skrbi. Bolj jo vznemirja druga možnolst, namreč, da utegnete Anglija 111 Francija udariti na Balkan, preko njega dosežete Nemčijo. V tem slučaju pa bi se ^alija kot "pokroviteljica nad Balkanom," kakoršno sama sebe smatra, čutila dejansko Prizadeto ter bi jo ta okoliščina končno utegnila potegniti v vojno. Sicer pa se kaže, da se Ita-JJa najbrž £:. nega boja, ,se razvidi iz članka, ki ga je napisal v nekem listu načelnik nazijske delavske fronte, dr. R. Ley, ki je obenem načelnik cele strankine organizacije. Tako-le piše: "Ta vojna je vojna med denarnim gospodstvom in med delavstvom .. . Zato se mora delovno ljudstvo strniti in o-srednje geslo njih življenja mora biti: 'Delavci sveta, združite se, da stremo angleški kapitalizem! Vi mladi, upapolni ljudje cele zemlje, pridružite se, da uničimo starega angleškega zmaja, ki straži zaklade sveta in vam odjemlje bogastvo sveta!'... Mi Nemci ter z nami nemški delavci, smo ponosni, da tvorimo prve vrste mladega novega sveta v tej revolucionarni borbi. Navajeni smo, — in smo tudi odločeni — da udarimo z vsemi silami na svetovni kapitalizem, kjerkdli ga najdemo ter v katerikoli obliki ali osebi se prikaže, in, da ne bo'mo odnehali, dokler ne nje vode, nizka voda pa zamrzne še hitreje, kakor če je struga polna. Primrznila so kolesa vodnih žag in kovač-nic. V Kamni gorici kovačija po božiču po večini počiva. .V s: a k o jutro so primrznila vodna kolesa. Namesto da bi zjutraj v pričeli kovači kovati, imajo opravka- s premikanjem koles. Včasi se jim posreči, da jih spravijo v tek šele po več ur trajajočem napornem delu. Večkrat pa jih sploh ne morejo pretnakniti. S sekirami in krampi obsekavajo led s koles. Na tečaje vlivajo ženske vodo. Zgodilo se je, da so se kolesa pričela vrteti in dvigati mehove. Ko pa je pri vzhajajočem soncu mraz še hujše pritisnil, so kolesa ponovno obtičala in to nekajkrat za ves dan. Kako je bilo zadnje dni mrzlo na Gorenjskem, priča dejstvo, da je popokalo gozdno in sadno drevje. Mraz je razklal najprej divji kostanj, nato pa orehe. Hudi mraz je udaril tudi v kleti in shrambe, kjer imajo kmetje poljske pridelke. V mnogih kleteh, kjer še nikoli prej ni z'mrznil krompir, se letos na kupih krompirja le skeče srebrna pomrzlina. Po- li čerka posestnika v Učaku pri Moravčah, je šla k jutranji službi božji v župno cerkev v Moravče. Ker je bilo temno, si je med potjo svetila z gorečimi trskami. Požgala je že več trsk. Kojje prižgala novo trsko, se ji je po nesreči vnelo krilo. Naenkrat je bila vsa v ognju.1 V hudih bolečinah je začela vpiti na pomoč in teči. Ko je pritekla do prvih hiš v dolini, ji je zgorela že vsa obleka. V hudih bolečinah je padla na tla in obležala. Ljudje so ji takoj prihiteli na pomoč. Poklicali so tudi zdravnika, ki je odredil, da so jo takoj prepeljali na dermatolo-ški oddelek ljubljanske splošne bolnišnice. Težko prizadet posestnik 'V pii poljvanah je zadela posestnika Jožeta Kodriča nepričakovano huda nesreča. V živinskem hlevu je ponavadi prenočeval 19 letni domači sin. Zaradi hudega mraza mu je mati polagala v posteljo vsako noč razgreto opeko. Tako je napravila tudi v noči od 13. na .14. januarja. Slučajno pa to noč fanta ni bilo domov in zaradi preveč segrete opeke je začela slamnjača tleti. Dim, ki se je vsled tega nabral v hlevu in ki ni £mel nobenega 'izhoda, je tako vplival na živino, da se je vsa zadušila. Posestnik trpi tako več tisoč dinarjev škode. bo dom kapitalizma, Anglija, mrzel krompir izgubi na hra Frank Murphy, bivši governer države Michigan in pozneje generalni pravnik, ki je nedavno zasedel izpraznjeno mesto v vrhovnem sodišču Zed. držav. Murphy je že peti mož, ki ga je Roosevelt imenoval v vrh. sodišče. in njega mesto, ki je v razpadanju, premagano in razdejano. — Delavci sveta — vključno angleški in francoski delavci — združite se! Vaš skupni sovražnik so angleško-jtidovske-demokratične visoke finance!" RUSKO POSLANIŠTVO ZASTRAŽENO Pariz, Francija. — Okrog tukajšnjega ruskega poslaništva so dale francoske oblasti postaviti zadnji torek zvečer posebno policijsko stražo, ki bo ovirala svobodno občevanje poslaniškega osobja z zunanjim svetom. Ta odredba krši mednarodni običaj, ,po katerem se smatra poslaništvo tuje države za nedotakljivo, toda po objavi zun. minister stva se je korak ukrenil zato, ker je imelo poslaništvo zveze s prepovedano komunistično stranko v Franciji. 'ŠIRITE AMER. SLOVENCA' nilni vrednosti in na okusu. Najhujše bo pač to, da prizadeti kmetje ne bodo imeli krompirja za seme. Kakor kaže, bo pomladi v splošnem pomanjkanje semenske ga krompirja. Zaradi visoke cene bodo kmetje tem bolj prizadeti. Izreden mraz, ki je hitro sledil odjugi, je močno poledenel tudi gorake poti, koder vozniki vozijo les iz planinskih gozdov. Na hudi poledici je vožnja ali vlaka lesa zelo otežkočena in je seveda letos mnogo več nezgod kakor v preteklih letih. Več konj se je močno poškodovalo; nekatere, ki jim je na poledenelih potih spodrsnilo, pa je tovor pognal čez hude strmine, kjer so obležali s polomljenimi nogami. Tudi nekaj voznikov se je ponesrečilo. -o-- Živa bakla na poti v cerkev Ljubljana, J.8. jan. —Osem Smrtna kosa V Ljubljani je umrl Anton Skuli, uglaševalec klavirjev. — V Ribnici na Dolenjskem je umrla Marija Pust, bivša trgovka. — Na Glincah v Ljubljani je umrl Jakob Traun, zasebnik star 80 let. — V Brežicah je umrl Jože Krošl, star 83 let. — V Ljubljani je umrl Raj ko Stojs, pisarniški ravnatelj okrožnega sodišča star 53 let. letna Marija Praš,nikar jeva del šele drugi dan. Mati petih otrok pobegnila Strojni ključavničar Vid Siaolek iz Selnice ob Dravi je prijavil mariborski policiji, da je odšla od doma njegova žena Katarina. S šeboj je vzela le nekaj,denarja, in zapestno uro vredno 300 dinarjev. Doma je pustila pet nepreskrbljenih otrok. Gorelo je Pri Sv. Miklavžu pri Ormožu je neke noči izbruhnil požar v senik u posestnika in peka Frica Tramšaka. Prvi ga je opazil Alfonz Požgan iz Vuzmetinc, ki je zbudil nekaj znancev, ki so šli na kraj požara, toda niso mogli ničesar več rešiti. Tudi gasilci so prišli, ki so ogenj pogasili. Tram-šak, ki trpi do 12.0.00 dinarjev škode, je za nesrečo izve- Italije se pora nemir - Nemci a postaja rana AMERIKANSK! SLOVENEC ^ ^ ~ SLOVENSKI PRVI SLOVENSKI LIST S3 KMERIKI 1IST v ------ ZDRUŽENIH Mb Bfr vera in narod — r« 3Pravico in retnlčo — :o3 boja do mag$'i državah SLASEfa SLOV. KATOIi DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA ® AMERIŠKIH. CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH. (Official Organ of four Slovenian Organizations\ * — _ CHICAGO, ILL., PETEK, 16. FEBRUARJA — FRIDAY, FEBRUARY 16, 1940 LETNTK" (VOL.) XLIX. Stran 2 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 16. februarja 1940' Amerikanski Slovenec pisje. Le na ta način se bo širila naša miselnost med ljudstvo in le od širjenja te, moremo pričakovati ojačenja katolištva med nami. Katoliški Slovenci, po vseh slovenskih naselbinah ne prezrite kampanje za širjenje katoliškega lista dnevnika "Am. Slovenca". Naročajte in čitajte ga sami, pa skrbite in vaša naloga naj bo, da ga vsak kolikor mogoče tudi razširi v svoji okolici. Ako ga vaš sosed ali prijatelj še nima, nagovarjajte ga ob vsaki priliki toliko časa, da ga bo tudi on naročil. Delajmo in širimo katoliški tisk ob vsaki priliki! The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891 Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891. Izhaja vsak dan razun nedelj, pone^ deljkov in dnevov po praznikih. Issued daily, except Sunday, Mon day and the day after holidays. Dogodki wud Slovenci po Ameriki Zdrav se povrnil domov Calumet, Mich. — Rojak Mr. Frank Pontelo, ki je bil že dolgo časa bolan in je v slavni Mayo kliniki v Rochester, Minnesota prestal dve težki operaciji, se je živ in zdrav povrnil nazaj na Calumet, potem ko je nekaj tednov po ozdravitvi prebil pri svoji hčeri v Detroitu. Published by: EDINOST PUBLISHING CO. Address of publication office: 1849 W. Cermak, Rd., Chicago Phone: CANAL 5544 Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO. Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544 Subscription: For one year .................................... For half a year ______________________________ For three months __________________________ Chicago, Canada and Europe For one year ................................... For half a year ............................... For three months __________________________ Single copy........................................ Naročnina: Za celo leto........................................$ Za pol leta ....................................— Za četrt leta .................................... Za Chicago, Kanado in Evropo Za celo leto .......................................$ Za pol leta .................................... Za četrt leta ...................................... Posamezna številka ........................ Dva grobova v starem kraju Kemmerer, Wyo. — Mrs. Štefanija Podlesnik je prejela iz starega kraja žalostno vest, da sta ji v Ljubnem v Savinjski dolini umrla kar dva strica, drug za drugim in sicer; Frank Tostavarsnik v starosti nadl 70 let in Jožef Juvan pa v starosti nad 80 let. — Tukaj v Cumberland, Wyo., se je zgodila strašna nezgoda. Ubili so namreč gospodarja tukajšnje gostilne v nedeljo 4. februarja. Zločinca še niso dobili. Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti poslani na uredništvo vsaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne. — Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. Entered as second class matter, November 10, 1925 at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879. Za katoliški tisk Mi katoličani se vse premalo zavedamo velike važno- i sti in pomembnosti časopisja. Le vse preradi pozabljamo, kako ogromen vpliv bodisi v dobrem, bodisi v slabem smi- { slu vrši časopisje na ljudstvo, kako se pisana in tiskana beseda ukorenini v dušo in miselnost posameznika in ce- i lote, kako vzgaja ali pa zastruplja narode, jih združuje in zbližuje, ali pa jih tira v boj in sovraštvo. Marsikateri : prevrat političnega, verskega, kulturnega ali pa gospodar- • skega značaja moremo pripisovati vplivu časopisja, ki je služilo kot agitacijsko sredstvo. Tiskana beseda pisateljev predrevolucionarne dobe na Francoskem je pospešila v nemali meri veliki prevrat leta , 1789., ki je odjeknil po vsej Evropi. Ozremo se lahko tudi na materialistične smernice evropskega časopisja koncem 19. in v pričetku 20. stol. ter tik pred svetovno vojno, ki je pomagalo k razkristjanjenju Evrope in njenih narodov, k današnjim zmotam in zablodam k današnjemu poizkusu boljševizacije sveta. Vseh teh prednosti, ki jih nudi časopisje kot sredstvo propagande za širjenje neke ideje, se nasprotniki krščanstva in katolištva ter razni brezbožniki in boljševiki prav dobro zavedajo; Zato pa-izdajajo svoje liste v milijonskih nakladah in jih trosijo med ljudstvo, iz državnih in zasebnih virov črpajo sredstva za svoj razdirajoči tisk, za čim boljšo in spretnejšo ter zanimivo vsebino, da bralca potegnejo za seboj, da ga privabijo v svoj krog, da ^a pre-kvasijo s svojimi nazori in idejami. Čitatelj navadno še sam ne opazi, kako mu leze strup brezboštva nasprotstva do vsega, kar ima zvezo z vero, v dušo, ne zaveda se, kdaj podleže vplivu krivega preroka. In taki odpadniki in širitelji brezbožnega in veri sovražnega tiska se navadno rekrutirajo ne morda samo iz brezbožniških krogov, ampak zelo pogosto iz krogov katoličanov samih, ki tako radi prisluškujejo klicein nevernega sveta in mu sami pomagajo k širjenju. Danes vidimo pravzaprav ha svetu samo dve duhovni velesili: Socializem v svojem ekstremnem udejstvovanju v komunizmu in boljševizmu, ter krščanstvo v svoji poslednji konsekvenci evharističnega katolicizma. Deviza, med skrajnostima katere niha današnji svet se glasi: Rim ali Moskva. Eni izmed teh dveh velesil bo, oziroma mora pripasti bodoča Evropa. Med obema svetovnima nazira-njima, med krščanstvom in ateizmom se bije orjaški boj na življenje in smrt. V tem boju duhov in idej je tisk najostrejše in najuspešnejše orožje. Tisk je ona skrivna velesila in moč, ki bo pomagala enemu izmed obeh naziranj do končne zmage. Ali bomo mi katoličani dopustili v tem boju, da katoliška vera in njen nauk propade in se naseli med nami zopet poganstvo, somrak nevere, zakon nasilja, džungle. Nikakor ne, tega v svoji vesti ne smemo dopustiti. V Nemčiji so nekoč v boljših in svetlejših časih katoličani prirejali meseca septembra ali pa decembra nedelje tiska, za razširjenje katoliškega časopisja. Tega jim danes seveda ni mogoče, ko je ves tisk "gleichschaltan". Po-snemajmo tudi mi nemške katoličane in si n. pr. izberimo mesec februar, ki naj bo posvečen delu in propagandi za katoliški tisk. Vsi, prav vsi, predvsem pa starši, ki nosite pred Bogom odgovornost za vzgojo svojih otrok, ste poklicani, da sodelujete pri katoliškem tisku. Ne smemo biti tako mlačni in tako nepoučeni, da ne bi vedeli, da ne bi znali razlikovati dober tisk od slabega. Vplivu domače in šolske vzgoje se je danes v dobi tiska pridružil še vpliv časopisja na mladino, ki željno in z odprtimi očmi in usti srka razne tiskane zgodbice v časopisju. Le poglejmo, koliko slabega čtiva se danes po raznih smrdljivih kanalih pretaka med našo mladino. Tudi odrastli radi požirajo razne krirpnalne in opolzke romane in povesti, dočini za .lastna domača literarna dela ne dajo nič. Mi smo že tolikokrat povdarjaK, da ni vseeno kaj kdo čita. Povdarjamo zopet to resnico. Mi katoličani smo poklicani, da širimo ob vsaki priliki svoje katoliško Časo- Uspešno leto za S. D. Dom v Collinwoodu Cleveland, O. — Kakor kaže poročilo Slovenskega Delavskega Doma v Collinwoodu, je imela ta ustanova lansko leto $68,143.00 dohodkov. Od tega poročajo, je čistega prebitka %L5„359.51. Pač lepa svota. Pa "Proleta-rec" včasih pretaka solze, nad dohodki kake župnije in pravi, d,a pri njih ne zmorej^ kaj takega. Kaj pa to? Mrs. Frank Bruder se nahaja v bolnišnici La Salle, 111. — Naša znana in občespoštovana Mrs, Jennie Bruder, soproga Mr. Frank Bruderja, Sr., je obolela in se je morala podati v bolnišnico." Želimo ji, da se ji zdravje čimpreje povrne! Širite in priporočajte list Amerikanski Slovenec!" Nov grob v Waukeganu Waukegan, 111. — Tukaj je pred kratkim podlegel večletni bolezni srčni hibi rojak Frank Suštaršič, v starosti 64 let. Pokojni je bil doma iz Št. Jerneja na Dolenjskem. Zapušča ženo, šest sinov in dve hčeri. POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in najstarejšo jugoslovansko Radio uro od 9. do 10. ure dopoldne na WGES postaji 1360 kilocycle«. NAZNANILO IN PRIPOROČILO Vsem našim naročnikom, kakor tudi vsem drugim rojakom Slovencem v Bradley, Illinois in okolici sporočamo, da je sprejel zastopništvo za naša lista "Amerikanski Slovenec" in "Novi Svet" znani ugledni rojak Mr. Math Štefa-nič, kateri je pooblaščen, da sprejema naročnino za oba imenovana lista, naročila za oglase, knjige naše Knjigarne in druge zadeve v zvezi z našim podjetjem. Vsem rojakom ga toplo priporočamo, da mu gredo na roko in mu pomagajo širiti naše liste. Uprava '"Am. Slov. in "N. S." Pošljite o pravem času! Da bodo vaši dopisi ali prispevki za to kolono objavljeni o pravem času in v gotovi številki, v kateri želite, je potrebno,da dostavite ali pošljete uredništvu svoje dopise ali prispevke o pravem času. Določen čas, do kedaj morajo biti rokopisi v uredništvu za kako gotovo številko je dan in pol pred datumom lista. N. p. če hočete da bo vaš prispevek objavljen v sobotni številki mora biti rokopis v uredništvu ne kasneje nego opoldne v četrtek dotičnega tedna. Kdo? se ravna po tem redu,je vedno pravočasno postrežen z objavo. Tisti, ki radi zamujate ta čas, vzemite to na znanje! (Metropolitan Newspaper Servic«) Napisal: Edgar Rice BlllTOUghs TARZAN IN OGENJ V THORU (54) iNtTCD KEATUtUS ' wtfVWlV, Inc! "To bomo šele' videli." — "Ce no privoli njeni želji, nihče izmed nas ga ne more siliti, nihče izmed nas si tudi ne bo otel svojega življenja,'' je otožno spregovorila Jaunettc. — "Bomo videli kaj nam prinese jutrišnji dan," je zopet spregovorit Tarzau. Tudi njemu ni bilo lahko odločiti. "Jaz ne nameravam ničesar," je dostavil Dr. Wong; "vendar bi se izplačalo nekaj podvzeti —". Naenkrat je prenehal, kot da je že preveč povedal. V tem se je pred vrati pokazala široka postava Munga, ki je začel govoriti: "Athea hoče govoriti s Tarzanom in Wongom, možem iz Kitajske." Med tem ko so se ti tako pogovarjali in s strahom gledali v prihodnjost, je Ur. Wong sedel v naslanjaču in buljil pred se, nazadnje kot v sanjah spregovoril: "Ta zlati kip strašnega 1'antu in ta dijamantna ogrlica, to je vredno milijone." "Dr. Wong," vzklikne Jan-nette, "pa vendar ne nameravate —" "Takt?," je vzkliknil Perry O'Rotfr-lie, ko so bili'enkrat vsi skupaj sami'v odkazanem jim oddelku; "ta ženska lioče, da bi jo ti poročil in ostal v tej satanski deželi celo svoje življenje. Kaj boš napravil glede tega, Tarzan?" — Ob teh besedah se je Tarzan ozrl v zamreženo okno in rekel: O DELAVSKIH RAZMERAH 1 IN DRUGE ZANIMIVE VESTI IZ LA SALLE j La Salle, 111. ' Ker je naš poročevalec in Zastopnik katoliških listov že skoro mesec dni bolan, me je 1 opomnil, da bi kateri izmed J čitateljev sporočil vsaj malo no- 1 vic iz naše naselbine, zato sera \ prijel za pero. Najprej naj omenim žalostne slučaje, o pogrebih in ! smrtih štirih slovenskih oseb. Prosim pa vse čitatelje tega lista, če se ne bo dan smrti ali kraj kjer se je dotični rodil popolnoma ne ujemal, ni moja odgovornost. Poročal bom o tem tako, kot sem bil o tem poučen. — Iz cerkve sv. Roka je bila letos prva pokopana Mrs. Figurin in sicer 16. januarja. Drugi je bil Jerry Borjšek, star 59 let, ki je zapustil ženo in menda štiri otroke ter polbrata Fr. Drobne tu v La Salle. Doma je bil iz Polšnika po Humom. Tretji je bil Jožef Ferkul, star 50 let, ki je zapustil ženo in dva otroka. Rojen je bil v Šentjerneju, pokopan je bil 31. januarja. Četrta so bili Peletiče-va mama, stari 62 let, ki so zapustili moža in šest otrok, ki so vsi odraščeni. Doma so bili iz Šentjerneja in njeno dekliško ime je bilo Simončič. Pogreb je bil naravnost veličasten; maša z leviti. Naj še omenim, da je omenjena bolehala več let. Zvečer pred smrtjo, ko sta se z možem spravljala k počitku, se ni nič slabše počutila kot po navadi. Ko se je pa možu okoli tretje ali četrte ure zjutraj čudno videlo da tako mirno leži, jo je bližje pogledal in videl, da je mrtva. Menim', da kar naša cerkev obstoja, je bil to edini slučaj, da so rakev nesli pri tem pogrebu iz hiše nai'avnost v cerkev, ker njihova hiša stoji ravno nasproti cerkve. — V Prosveti je bilo objavljeno, da bo, ali je bil Josip Ferkol civilno pokopan,kar pa ne odgovarja resnici. Njegov pogreb je bil katoliški in s sv. mašo. — Vsem mrtvim večni mir in pokoj, ostalim pa so-žalje. Kar se dela tiče, se v jamah, ki so v tem mestu, dela po pet šihtov na teden. To je seveda sedaj, ko je zima. Ko se bo pa ogrelo, bodo rudarji po večini na "dopustu." — Cementarna, v (grabnu) Alp- ha. že tretji mesec počiva, i Tudi na Oglesby (Lihay) sto- j ji. To je dobro, da se je usta- ( novil brezposelni fond, iz ka- | terega delavci v času brezde- j lja dobe pomoč. — V cinkovni pri Heglarju so v obratu štir- j je furnazi ali peči in v "Roll- , mill," kjer izdelujejo pleh, ; delajo še ne na polovico časa. , Seveda, tudi ti, kolikor pre-malo zaslužijo, so deležni , podpore od brezposelnega fonda, kot to določajo pravila. ; — V tovarni ur se dela še dosti dobro in so v večini vsa tukajšnja dekleta tam zaposlena. Dekleta se druga za drugo može in tako napravijo za druga, ki so že dorastla za delo, prostor v omenjeni tovarni. — Za fante je pa tukaj slabo, ker jih ne morejo zaposliti in jih je,čedalje več brez dela. Da je temu tako, naj sledi slučaj, ki ga.je pravil Dominik Mišjak, ki je zaposlen v Market Cement Co. v kvari ali kamenolomu. Par let nazaj je v tistem obratu, kjer on dela, bilo zaposlenih 300 delavcev. Sedaj isto delo o-pravijo s štiridesetimi močmi. Tako mašinerija izpodriva delavce. — Mnogi so tudi zaposleni na WPA ali kot pravimo, na reliefnem delu. Tukaj so pred julijem delali po osem šihtov in štiri ure na mesec za $44.20, sedaj pa zmrzujejo 16 šihtov in dve uri za $48.20. Po nekaterih krajih so za-štrajkali in so proteste poslali, pa vse nič ni pomagalo. Poprej so plačali 65c na uro, sedaj plačajo pa 37c na uro. To je ravno tako, kot če bi berač zažugal, da ne pride več beračit. Vsak bi mu rekel; Bog s .teboj, Pa hvala ker smo se videli. Tukajšnji organizirani delavci so nam obljubili po'moč, da se bodo za nas zavzeli, pa je vse zopet zaspalo. Se pač drže hrvatskega pregovora, ki pravi da "svaki za se Boga moli. — Včasih so iz delavčev na WPA šale zbijali, češ, kako na šaflah slone. Jaz menim, da tisti, ki so takega mnenja, za tistih bo-rih 37c na uro, še na trebuhu, bi ne hoteli ležati, ker zdaj je premrzlo, po letu bi jih pa , komarji brihtali. Tudi jaz sem i bil zaposlen pri delih WPA, i sedaj nisem več, ker sem se i nalezel grošev kot berač uši in sem sam izprevidel, da ve-■ čina tega dela je brez koristi in velikokrat javnosti še v škodo. Tega pa niso krivi ljudje, ampak višji. — Naj to zadostuje o delavskih razmerah, zato pa kaj drugega. Tukaj se'm to zapisal, ker sem mnenja, da bo morda marsikaterega zanimalo, kako se "cesarski" imajo v La Salle, kot tukaj take delavce imenujemo. Vreme v tej okolici je bilo po januarju skoraj vedno hudo mrzlo. Termometer se je vedno držal okolu ničle. Naj-mrzlejše je bilo 14 stopinj pod ničlo. Februar je pa že topleji in termometer kaže od 20 do 35 stopinj nad ničlo Danes je po treh tednih plul prvi vlačilni čoln iz Ottawe proti Peoriji, ki je prelomil led, ki je zakrival reko. Led je bil debel do 18 inčev in ljudje so se čudili silni moči ki tarxe led in dela plovno pot po reki. Tako sem vam tukaj opisal nekaj novic, ki bodo tega in onega zanimale, zlasti tiste, ■ ki so svoj čas živeli v naši na- • selbini in poznajo kolikor to-; liko, tukajšnje razmere. Moj i namen je, da bi se nobenemu • ne zameril. Ce je malo kritike • ali humorja v tem dopisu, naj ! vsak za dobro vzame, ker no-1 benemu ne želim slabo. — Po- ■ zdrav vsem bralcem, Ameri-1 kanskemu Slovencu pa želim > v tej kampanji mnogo novih 1 naročnikov. Naročnik i --o- - IGRA "GHOST BIRD" KRAS- NO USPELA Joliet, 111. i Dramatični klub fare Sv. - Jožefa je dne 4. in 6. februar-' ja priredil krasno veliko igro i "Ghost Bird" za korist fare - sv. Jožefa, katera je ne-pričakovano zelo dobro uspe- ) la. Skozi vse prizore nas je - mikalo, kaj prinese prihodnji • prizor, kakšen bo konec, kdo - je zločinec? Vse to je bilo za- - vito v tako veliko skrivnost in - obenem zavite razburjene in j šaljive prizore,da je vsak gle-fi daleč, sedel kot na trnju, v a strahu, ali bo le nedolžen 6 kriv. Celi čas je grmelo bli- skalo, vihar za viharjem stra-hov so se prikazovali da je t- bilo še bolj grozno. Toda ko-)• nec je bil vendar tako lepo ), izpeljan, da je vsak najbolj >. kritičen gledalec moral priti znati, dobre nastope igralcev, e kajti vsak karakter v tej igri, ; je igral svojo ulogo neprekos-o Ijivo. Presenetili so najbolj iz-i- vežbane in razvajene gledal-li ce. 2e pred igro, pred vsake t- predstavo, so prišli pred igre i- na oder č. g. župnik Rev. Bu-a tala ter spregovorili nekolike d o igri ter obenem pripomnili da nekateri danes prvič dela i- jo svoj "debut" na odru. To 3- da, ko se je igra pričela, sc io bili gledalci priča najboljšin > igralcem, dasiravno nekaj iz u med teh, so v resnici prvič na ie stopali pi-ed javnostjo, a s< ia kljub temu dovršili svoje ulo m ge tako mojstersko, da se jil V, je sodilo kot najbolj izvežba se ne igralce. ši Da pogledamo nekolike e- globlje v igro, naj bodo ime ti novani tu .sledeči igralci. D j je bilo v igri dovolj šaljivosti, dovolj smeha in veselega razpoloženja, zato sta skrbela Mr. William Horwath v ulogi Tobias Tolliver, in pa Olga Erjavec v ulogi Andalusia Anderson. Da je bilo v igri dovolj skrivnosti, so skrbeli Miss Anna Muts v ulogi Mrs. Dore, William Koleto v ulogi Philip Graham, in Bernard Kambič v ulogi Brad Buckhart. Za resni dlel igre, so skrbeli Bernard Musich v ulogi Will Belmont in Agnes Widmar v ulogi Celeste, za romantični del igre so skrbeli, Rose Umelc kot nevesta in sicer kot Catherine Belmont in pa Albin Vidmar kot njen ljubimec. Za strogi del v imenu "postave" je igral Lud. Kuhar kot preiskovalni detektiv v ulogi Mr. Jenkins. Za razburljive prizore sta pa skrbele Josephine Zelko in pa Jennie Gombach v ulogah Bella Walker in pa Annie Bloom. Igra je bila v resnici zelo dobro igrana in je žela mnoge burne aplavze. Lahko je pa žal vsem tistim, kateri so zamudili to lepo priliko da niso pristovali tej prireditvi. Da pa ne bo dolgo ostala naša naselbina brez nadaljne igre, zato je zopet dramatični klub pripravil naslednjo igro "Death takes a Holiday," katera bode igrana v niesecu aprilu. Tudi slovenska igra bode na dnevnem redu v bližnji bodočnosti. Nastopil je čas posta in pokore, radi tega nam je bilo v nedeljo oznanjeno v cerkvi da bomo imeli sv. misijon in sicer se dne 18. feb. začne angleški misijon, naslednji teden pa slovenski. Gotovo se bodo vsi farani poslužili te lepe prilike in se x*edno udeleževali. Zveza Slov. Društev, bo tudi priredila veliki Slovenski Dan v Jolietu v mesecu juniju. Kaj več o tem prihodnjič, Pozdrav vsem čitateljem, Poročevalec _n._ Fin1? AO I Poglej na številke poleg naslova in | I IMUil! imena- Ako 3e liaročnina Potekla, — iin'FWHWl obnovi 3° in pomagaj listu! Petek, 16. februarja 1940 AMERIKANSKI SLOVENEC Stran S JUBILEJNA KAMPANJA DSD. SE RAZVIJA!! PRVI KORAKI, DA BO JUBILEJNA KAMPANJA DRUŽBE SV. DRUŽINE RODILA PRIMEREN IN LEP USPEH, SO NAPRAVLJENI. NAPRAVIL JIH JE GLAVNI ODBOR DSD. KO JE ZASNOVAL JUBILEJNO KAMPANJO IN DOLOČIL KRASNE NAGRADE ONIM, KI SE BODO TRUDILI IN DELALI ZA POVEČANJE VRST DRUŽBE SV. DRUŽINE. V zadnji številki Glasila DSD. je bil na tem mestu objavljen uradni razglas, kaj je glavni odbor določil za nagrade onim, ki se bodo podali na delo za pridobivanje nove zavarovalnine za DSD. Sobrat glavni tajnik je objavil zanimivo pojasnilo o zavarovalnini, katero je gotovo informiralo vse članstvo DSD. kako in na kake načine se lahko vsak zavaruje pri DSD. Upati je, da je vsak član Glasilo od zadnjega tedna spravil, da mu bo dotično pojasnilo služilo, kadar ne bo kaj na jasnem o tem in onem glede zavarovalnin. Vse informacije so pa tudi v pravilih. In komur še ni kaj jasnega, naj se svobodno obrne za nadaljna pojasnila na glavnega tajnika sobr. Franka J. Wedica, ki mu jih bo rade in drage volje dal. j Zdaj je pa čas, da napravijo svoje korake vsa lokalna društva jn vsak član(ica) DSD. Društva naj takoj na svojih sejah resno in z zanimanjem proučujejo vse možnosti, na podlagi katerih bodo razvila svoje aktivnosti v tej kampanji za pridobivanje novih članov. Vsako društvo naj izvoli poseben odbor iz par mož, kateri se naj pogosto sestaja na posvetovanja, če treba vsak teden, ta odbor naj napravi načrte, prvič, da zve kateri rojaki še niso Pod okriljem DSD. po naselbinah. Potem pa napraviti načrt, kako bodo obiskali v vsaki naselbini vse take naše ljudi, da jih seznanijo z Družbo sv. Družine ter jih pridobe za njene člane. Z lepo besedo in na prijazen način se da vse to napraviti. Vsak teden nekoliko in vrste naše dične DSD. bodo rastle in se množile. Poskusite to v vsaki naselbini in kmalu bote zapazili lepe uspehe. Naselbine, kjer pa še ni lokalnih društev DSD., je treba po kakih bližnjih članih obiskati in tam zainteresirati naše ljudi za Družbo sv. Družine. Ako bomo skozi vse to jubilejno leto tako delovali, potem ni vzroka, da bi se naša DSD. ne podvojila v članstvu. In če dosežemo to, bo to najlepša jubilejna nagrada za našo dično Družbo sv. Družine v njenem jubilejnem letu 1940. Zato sklenimo takoj in čimprej e: Družba sv. Družine se mora v svojem jubilejnem letu podvojiti. Podvojila se bo, če člani hočemo tako! —SOBRAT. -o- IZ URADA GL. TAJNIKA D. S. D. Tako da bo enim lažje raztolmačiti forme certifikatov in lestvice za eno ali drugo zavarovalnino, boste tukaj našli tabele za °drasli in mladinski oddelek. taki tvorijo družine same zase). Za vse take člane (ice) v eni družini Uprava "Amer. Slovenca" dovoljuje, da se taka družina naroči skupno na dnevnik in Uprava lista da za vsakega takega člana (ico) letno kredita 90c. Vsem takim članom (icam) se na to tednik Glasilo ustavi in se vsej družini pošilja dnevnik po 1 izvod. Take družine' potem doplačajo za dnevnik kakor sledi: Lestvica 1 član v družini doplača letno $4.10, za pol leta $2.05. 2 člana v družini doplača letno $3.20, za pol leta $1.60. 3 člani v družini doplača letno $2.30, za pol leta $1.15. 4 člani v drružini doplača letno $1.40, za pol leta .70c. 5 članov v družini doplača letno .50e, za pol leta .25c. 6 članov, taka družina prejema dnevnik brezplačno. Več kot 6 članom v eni družini se kredit pri dnevniku ne dovoljuje. Za člane, ki bivajo v Chi-cagi ali Kanadi ali kje izven Združenih držav, je naročnina na leto $1.00 višja, radi višje poštnine. Naročnina za Chicago in Kanado je $6.00 letno. Člani v teh krajih doplačajo letno $5.10, poletno pa 82.55. itd. za vsakega čla na vse skozi. Pri kreditiranju naročnine pridejo v poštev samo člani odrastlega oddielka. Člani mladinskega oddelka za Glasilo ne plačujejo in ga ne prejemajo, torej niso upravičeni do kredita pri naročnini. Pozor! To lestvico si naj člani izstrižejo in shranijo! Uprava "A. S," ( HOLY FAMILY MEN'S LEAGUE Kite of Feb. 7, 1940. Treasurers Doc Zelko ............ 152 168 151 A. Fabian .............. 177 121 139 B. Wedic ................ 167 135 133 M. Papesh .............. 159 126 148 Total Pins........ 655 550 571 Vice-Presidents B. Kunstek ............ 135 152 167 J. Laken ................ 148 107 165 H. Raub ................ 136 124 173 E. Snbar ................ 191 168 173 Total Pins........ 610 551 678 Secretaries L. Wedic ................ 174 190 138 C. Wedic ................ 135 148 178 F. Wedic ................ 183 190 222 J. Wedic ................ 181 161 152 R. Wedic................ 162 160 212 Total Pins........ 835 848 902 Presidents F. Ivnik ........150 162 145 L. Puce] ................ 102 135 142 V. Murphv ............ 209 158 156 J. Stranietz ............ 124 158 146 F. Korevec ............ 159 178 156 Total Pins........ 724 791 745 Standings Won Lost Secretaries ................................39 21 Vice Presidents ..............,. 30 30 Presidents ........................27 33 Treasurers ............................................24 36 BOWLING WONDERS | The Wedic Secretaries turned on the bowling current, and generated some powerful bowling Wednesday nite, on the Hub alleys in Jolict. They won three easy games from the Presidents. This enabled the Wedic Secretaries to gain a game on the second place Vice Presidents who won only 2 games from the Treasurers. Frank J. Wedic, middleman for the Secretaries, stepped right into kegline position for the nite, rolling 183, 190, and 222, a series of 595. This one of Frank's best nites of the season. Rumors were that he was going to throw his purchased hall into t^je fire, but not now, say Frank. Also Ralph Wedic, team captain of the Secretaries, banged a 212 game for the evening. Ralph still has that extra punch in him. The Secretaries also shot high for the nite with a 902 game. The Vice Presidents, who won 2 games Wednesday nite, need but one more bowler to enable them to win 3- games. That's perfectly O.K. with the leaders. Emery Subar, team captain, ditl.some fine bowling, to help his team capture two games. Had an average of better than 177, for the evening. Bill Kunstek still keeps his average above the 160 mark. Harold Raub, did not do so well of that nite. John "Red" Laken still is creeping along to a higher overage each nite. Frank Ivnik, captain of the Presidents, had a little trouble getting his team started Wednesday nite. They still hold 3rd position in the league. Vtfri'. Murphy, and Frank Korevec, had team honors for the nite. The Presidents still are in good standing and are fighting every bowling nite for high honors. The. Treasurers of the. Holy Family League have the toughest fighting team in the league. Wednesday they lost 2 games, but lost a game by merely one pin. That's tough going. Doc Zelko, team's captain, and lead off man, did a good job also. Bill Wedic, and Anton Fabian also did an even job of it. Mike Papesh, the team's highest average man, did not do so well Wednesday nite, but still kept his average above the 176 mark. He has a "mean" fast ball, quite a mixer. FLASH The Wedic Secretaries of the Holy Family League, are going to have a match game with the Harold Raub's Tavern team February 18. Harold Raub is also a member of the Holy Family League. Publicity Manager. LADIES STRIKES AND SPARES The Judiciaries in the Holy Family Ladies League, are well ahead of the Trustees; at one time it was sea-sawed. j The Judiciaries rooster includes some { swell lady bowlers. Eye Subar, is one HOLY FAMILY LEAGUE MEN AVERAGES Sept. 27, including to Feb. 7 Total Names Games Pins Aver. F. Korevec ........ 54 9624 178.12 M. Papesh ......... 39 6865 170.1 R, Wedic ........... 57 9582 168.6 L. Wedic ........... 60 9940 165.40 E. Subar .......... 57 9441 156.36 H. Raub ..... 42 6965 165.35 J. Wedic .......... 60 9817 163.37 Doc Zelko ........ 60 9805 163.25 B. Kunstek........ 45 7219 160.19 F. Ivnik ............ 60 9619 160.19 F. Wedic .......... 60 9536 158.56 B. Wedic .......... 59 9369 158.47 A. Fabian ........ 54 8439 156.15 V. Murphy ........ 59 9134 154.48 C. Wedic .......... 42 6428 153.2, J. Stranietz........ 54 822J 152.13 L. Slack ............ 21' 3099, 145.14 A. Kunstek........ 33 4623 140.03 L. Puce! ............ 42 5870 ' 139.41 M. Wedic .......... 30 5023 1.39.7 J. Laken .......... 60 8184 136.24 L. Wedic, Publicity Mgr. JUBILEJNA KAMPANJA DSD- traja skozi vse leto 1940. Zaključi se 31. decembra 1940 KVOTA JE $250,000.00 ALI EN ČETRT MILIJONA DOLARJEV ZAVAROVALNINE. TA KVOTA SE MORA DOSEČI, PREDNO SE BODO IZDALE POSEBNE NAGRADE. VAŠA DOBRA VOLJA IN NEKOLIKO POŽRTVOVALNOSTI DO DRUŽBE SV. DRUŽINE, BOTE VAM PRIDOBILE TE NAGRADE: HOLI FAMILY LADIES LEAGUE Kite of Feb. 7, 1940 Standings Won Lost Judiciaries ............................ 37 23 Trustees .............>..,......<......... 24 26 Judiciaries Francis Krall ........ 133 137 108 Dot Trcssler ........ 107 113 108 Eve Subar ............ 119 107 175 Dolores Wedic ...... 97 100 135 1. Prva nagrada je brezplačno potovanje v Florido za dve osebe. Ce zmaga žena, lahko vzame moža s seboj; če zmaga mož, pa vzame lahko ženo s seboj. Total Pins...........456 457 526 Trustees Zora Zelko ........................127 167 131 Anne Jerisha ........ 99 138 147 Nettie Wedic ................99 131 120 Betty Drake .............130 98 113 Total Pins.........455 534 511 2. Druga nagrada je krasen Electric Refrigidere. 3. Tretja nagrada je krasen R. C. A. Consulor Radio. 4. Četrta nagrada je ženska aH moška ura (Wrist Watch). NAROČNIKI, ki obnove v tej kampanji celoletno naročnino, dobe brezplačno krasen zgodovinski zemljevid z 32. strani. 5. Peta nagrada je Electric Mix Master. 6. Šesta' nagrada je lep bicikil, za dekleta ali pa za fanta. FARMA NA PRODAJ Prodam po nizki ceni dobro idočo farmo 80 akrov, in sicer zato, ker sva stara oba, žena in jaz, in brez družine. Na farmi je 50 akrov zemlje za orati, 30 akrov pašnikov ter zraven 6 akrov hrastovega gozda. Na njej je hiša z devet sobami, hie v s konji m živino, dva kokošnjaka, dva svinjaka ter prostor za orodje. Farma leži v sredini Ulinoi-sa, med dvema mestoma, vsako po 5 tisoč prebivalcev; blizu je šest velikih premogorov. Do šole je pol milje ter cesta je tlakovana. Prodam z živino in orodjem, ali pa brez tega. Pojasnila daje lastnik John Novak, R. R. 7, Carlinvill«, 111. — Za slučaj da bi kdo mesto nagrad v blagu rajši gotovino, mu je ista na razpolago v znesku, kolikor bi blago stalo. — Za slučaj da dva dobita enako število, sta oba u-pravičena do enakih nagrad. NA DELO IN PRIDOBIVAJTE NOVE ČLANE, DA ZMAGATE V JUBILEJNI KAMPANJI! PRILIKA JE VAM DANA!_ ' Ako rabite kakih navodil in pojasnil se obrnite m glavnega tajnika sobr. g. Franka J. Wedica, ki jih bo vam z Veseljem podal i LESTVICE ZA ODRASLI ODDELEK Ordinary Whole Life 20 Year Payment Life 20 Year Endowment Age 16 Monthly Rates Monthly Rates Monthly Rates $1000 $500 $250 $1000 $500 $250 $1000 $500 $250 Age 1.29 .75 .48 1.95 1.08 .65 3.58 1.90 1.06 16 1? 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 31 32 33 34 35 36 37 38 39 40 41 42 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55 1,31 .76 .49 1.97 1.09 .65 3.59 1.90 1.06 17 1.33 .77 .49 2.00 1.11 .66 3.59 1.90 1.06 18 1.36 .79 .50 2.03 1.12 '.o7 3.60 1.91 1.06 16 1,38 .80 .51 2.06 1.14 .68 3.60 1.91 1.06 20 1.41 .81 .51 2.09 1.15 .68 3.61 1.91 1.06 21 1.44 .83 .52 2.12 1.17 .69 3.62 1.92 1.07 22: 1.47 .84 .53 2.15 1.18 .70 3.62 1.92 1.07 23 1.50 .86 ,54 2.19 1.20 .71 3.63 1.92 1.07 24 1.53 .87 .54 2.22 1.22 .72 3.64 1.93 1.07 25 1.56 .89 .55 2.26 1.24 .73 3.64 1.93 1.07 26 1.60 .91 .56 2.30 1.26 .74 3.65 1.93 1.07 27 1.64 .93 .57 2.34 1.28 .75 3.66 1.94 1.08 28 1.68 .95 .58 2.38 1.30 .76 3.67 1.94 1.08 29 1.72 .97 .59 2.42 1.32 .77 3.68 1.95 1.08 30 1.76 .99 .60 2.47 1.34 .78 3.69 1.95 1.08 31 1.81 1.01 .61 2.51 1.36 .79 3.71 1.96 1.09 32 1.86 1.04 .63 2.56 1.39 .79 3.72 L97 1.09 33 1.91 1.06 .64 2.61 1.41 .81 3.73 1.97 1.09 34 1.97 1.09 .65 2.67 1.44 .83 3.75 1.98 1.10 35 . 2.02 1.13 .67 2.72 1.47 .84 3.77 1.99 1.10 36 2.09 1.15 .68 2.78 1.50 .86 3.79 2.00 1.11 37 2.15 1.18 .70 2.84 1.53 .87 3.81 2.01 1.11 38 2.22 1.22 .72 2.91 1.56 .89 3.84 2.03 1.12 39 2.30 1.26 .74 2.98 1.60 .91 3.86 2.04 1.13 40 2.37 1.29 .75 3.05 1.63 .92 3.90 2.06 1.14 41 2.46 1.34 .78 3.12 1.67 .94 3.93 2.07 1.14 42 2.55 1.38 .80 3.20 1.71 .96 3.97 2.09 1.15 43 2.64 1.43 .82 3.29 1.75 .98 4.01 2.11 1.16 44 2.74 1.48 .85 / 3.37 1.79 1.00 4.06 2.14 1.18 45 2.85 1.53 .87 3.47 1.84 1.03 4.11 2.16 1.19 46 2.97 1.59 .90 3.57 1.89 1.05 4.17 2.19 1.20 47 3.09 1.65 .93 3.68 1.95 1.08 4.24 2.23 1.22 48 3.22 1.72 .97 3.79 2.00 1.11 4.31 2.26 1.24 49 3.36 1.79 1.00 3.91 2.06 1.14 4.40 2.31 1.26 50 3.51 1.86 1.04 4.04 2.13 1.17 4.49 2.35 1.28 51 3.67 1.94 1.08 4.18 2.20 1.21 4.59 2.40 1.31 52 3.84 2.03 1.12 4.32 2.27 1.24 4.70 2.46 1.34 53 4.02 2.13 1.17 4.48 2.35 1.28 4.82 2.52 1.37 54 4.22 2.23 1.22 4.65 2.43 1.32 4.95 2.58 1.40 55 Torej tukaj vidite, da se lahko člani (ce j zavarujejo od 16 pa ^ 55 leta za svote $250.00, $500.00, ali $1000.00 in na forme Ordinary Whole Life, Twenty Payment Life in Twenty Year Endowment. Prva forma pomeni, da se asesment plačuje celo življenje, ■^uga forma pomeni, da po dvajsetih letih je posmrtninski ases-ment popolnoma plačan in ni potreba več plačevati. Tretja forma Pomeni, da ko poteče dvajset let, da se lahko dvigne cela svota ^ varoval nine., Na tabeli so vse te forme certifikatov posebej ter tudi kažejo Po koloni letnice in koliko znaša asesment na mesec na eno ali Jugo formo in za eno ali drugo svoto zavarovalnine. K tem lestvi-pa samo prišteje 10c za poškoclnine in operacije, če se ho-„e darovati tudi za bolniške podpore, se pa zrazen prišteje 35c r a $3.50 tedenske podpore, 50c za $5.00 tedenske podpore in 75c ^ $1.00 na dan, tudi nedelje vštete. Podpora se plača šest mese-. v v celoti in polovična pa eno leto. Torej, to je jako lahko za a'^unati za vsakega. LESTVICE ZA MLADINSKI ODDELEK AMERICAN EXPERIENCE 3'/2% JUVENILE RATES EFECTIVE SEPTEMBER 1, 1937. VJ'tiinary Whole Life 20 Year Payment Life 20 Year Endowment Age Monthly Rates Monthly Rates Monthly Rates 0 •nuuo 1 f\-1 $500 $250 ' $1000 $500 $251) $1000 $500 / $250 Age 1 1.03 .62 .42 1.60 .91 .56 3.43 1.82 1.02 0 2 1.05 .63 .42 1.63 .92 .57 3.48 1.85 1.03 1 3 1.06 .64 .43 1.65 .93 .57 3.50 1.86 1.04 2 4 1.07 .64 .43 1.67 .94 .58 3.51 1.86 1.04 3 5 1.08 .65 .43 1.68 .95 .58 3.52 1.87 1.04 4 6 1.10 1 1 4 ' -.6(j .44 1,70 .96 .59 3.53 1.87 1.04 5 7 l-ll 1 1 -1 .66 .44 1.72 .97 .59 3.54 1.88 1.05 6 8 1.13 1 1 A .67 .44 1.75 .98 .60 3.55 1.88 1.05 7 9 1.14 1 \'r .68 .45 1.77 .99 .60 3.55 1.88 1.05 ■ 8 10 1.10 1 1 0 .69 .45 1.79 1.00 .61 3.56 1.89 1.05 9 U i.18 1 In .70 .46 1.81 1.01 .61' 3.56 1.89 1.05 10 .70 .46 1.83 1.02 .62 3.56 1.89 1.05 11 Družb a Hp sv. Družine (THE HOLY FAMILY SOCIETY) V stanovi jena 29. novembra 1914. v Zedinjenih Državah C.J^. Ulj«* 111 Inkorp. v drž Illinois Severne Amerike. ^cUCi. JUUll, lil. 14. maja 1915. Naše geslo: "Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse." GLAVNI ODBOR: Predsednik: George Stonich, 429 N. Chicago St., Joliet, 111. 1. podpredsednik: Joseph Klepec, 903 Woodruff Rd., Joliet, 111. 2. podpredsednik- Kathrine Bayuk, 528 Lafayette St., Ottawa. 111. Tajnik: Frank J. Wedic, 301 Lime Street, Jolict, 111. Zapisnikar: Paul Launch, 414 No. Broadway St., Joliet, 111. Blagajnik: John Petric, 1004 N. Broadway St., Joliet, ill. Duhovni vodja: Rev. Anzelm Murn, Willard, Wis. Načelnik publikacijske propagande DSD.: Rev. Aleksander Urankar, OFM., 1852 W. 22nd Place, Chicago, 111. Vrhovni zdravnik: Dr. Martin J. Ivec, 452 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: Andrew Glavach, 1748 W. 21st St., Chicago, 111. Joseph L. Drasler, 1025 Wads worth Ave., North Chicago, 111. Joseph Jerman, 20 W. Jackson St., Joliet, 111. POROTNI ODBOR: Joseph Pavlakovich, 39 Winchell St., Sharpsburg, Pa. Mary Kremesec, 2323 So. Winchester Ave., Chicago, 111. John Nemanich, 650 N. Hickory St., Chicago, 111. Predsednik Atletičnega odseka: John Rolih, 528 Bluff St., Joliet, Illinois. URADNO GLASILO: "Amerikanski Slovenec", 1849 W. Cermak Rd, Cli.cago, 111. Do dne 1. januarja je D. S. D. izplačala svojim članom in članicam, ter njihovim dedičem raznih podpor, poškodnin in posmrtnin, ter bolniških podpor v znesku $177,062.30. Sprejema se člane in članice od 16. do 55. leta. V mladinski oddelek pa od rojstva do 16. leta. Zavaruje se lahko za $250.00, $500.00 in $1000.00. Izdajajo se različne certifikati "Whole Life", "Twenty Payment Life", in "Twenty Year Endowment". Vsaki certifikat nosi denarno vrednost, tudi Centralna bolniška podpora. Družba sv. Družine 113.70% solventna. Rojaki(inje)! Pristopite v njeno sredo. Za nadaljna pojasnila se obrnite na Glavni Urad — 301 Lime St., Joliet, Illinois. 12 1.21 .71 .46 1.85 1.03 .62 3.57 1.89 1.05 12 13 1.23 .72 .47 1.88 1.05 .63 3.57 1.89 1.05 13 14 1.25 .73 .47 1.90 1.06 .64 3.58 1.90 1.06 14 15 1.27 .74 .48 1.92 1.07 .64 3.58 1.90 ' 1.06 15 Tukaj se vidi, da se otroci lanko zavarujejo oa rojstva pa cio 16. leta, ravno na take forme, ko jih imamo za odrasle. Na primer, da bi otrok zavarovan ob času rojstva na dvajset letni certifikat, ta otrok, ko bi izpolnil 16 let, bi avtomatično prestopil' v odrasli oddelek. Posmrtninski asesment bi bil ravno isti in ko bi otrok izpolnil dvajset let, bi pa imel certifikat popolnoma plačan. Ravno tako avtomatično prestopijo v odrasli oddelek ob starosti 16 let na ta druge dve forme in asesment je ravno isti. Na te forme se otroke tudi lahko zavaruje za operacije in poškodnine in se samo j k lestvicam prišteje 10c. | Na te forme certifikatov mladinskega oddelka se lahko zraven zavaruje tudi dedič. Na primer, da je na certifikatu kot ponavadi oče dedič, in ta oče ali pa če je mati cledič, slučajno umrje, potem' tisti certifikat otroka postane popolnoma plačan, dokler tisti otrok ne izpolni 21 leto, zato se pa zraven lestvic prišteje 10c za $250.00 zavarovalnine, 16c za $500.00 in 32c za $1000.00 zavarovalnine. , V mladinskem oddelku so pa tudi navadne zavarovalnine, in tako rekoč za 15c na mesec se izdajo certifikati za posmrtninsko izplačilo do $450.00. Torej, predragi mi člani in članice, tukaj sem poskusil vam vse natančno pojasniti, tako da bo vam lažje stvari za razložiti, če pa ni še kateremu vse jasno, prosim, dajte meni takoj naznaniti in bom vam pojasnil. Že je poteklo par let in smo takorekoČ se počutili zadovoljne, da nismo nič kaj posebnega sklepali v namen povečanja števila članov in članic, zdaj ko pa praznuje Družba svoj srebrni jubilej, je pa res v resnici dolžnost nas, da se vsi podamo na delo, da bomo dosegli kvoto nove zavarovalnine in da bo ta kampanja popolni uspeh. Lepe nagrade so določene v denarju in posebne nagrade so tudi vredne našega truda. Kdo bo zmagal? Prosim, da se tudi oglasite v našem glasilu, ker zdaj prihaja vsak petek. Vaša reklama je tudi potrebna. Vsak lahko malo napiše ter pošlje na uredništvo. Uredništvo je nam jako naklonjeno ■in vaš dopis bo našel pravo mesto in se boste počutili veseli, ko boste svoj dopis čitali, zraven pa boste tudi veliko pomagali clo večjega uspeha in napredka. Druga pojasnila in navodila so že bila v zadnjih dveh številkah našega glasila in ker se tukaj vam podajajo pojasnila za asesment itd., svetujem, da si te številke glasila shranite za vašo pomoč, ko boste pridobivali člane in članice. Geslo je: SREBRNA KAMPANJA MORA ZMAGATI! S spoštovanjem in bratskim pozdravom ostanem vaš udani za napredek DSD. FRANK J. WEDIC, glavni tajnik. NAROČNIKOM, ki so člani Družbe sv. Družine, 3 sedežem v Jolietu, 111. zopet objavljamo novo lestvico. Baš, ko smo objavili zadnjo lestvico koncem januarja, je nas čez par dni na to obvestil glavni tajnik DSD. da je glavni odbor odločil, da bodo člani DSD. prejemali za dobo enega leta od 1. febr. 1940 pa do 1. febr. 1941. Glasilo vsak teden, radi jubilejne kampanje in raznih jubilejnih aktivnosti. S tem pa'seveda pride zda; za to leto od 1. febr. 1940 do 1. febr. 1941. druga lestv.ica v veljavo in sicer tako-le: LESTVICA Ako so član (ica) Družbe sv'. Družine naroči na dnevnik, da prejema vsako številko lista "Amerikanski Slovenec," tedaj ima doplačati na leto §4.10, za pol leta $2.05. Družinam, pri katerih spada več članov k Družbi sv. Družine, to se pravi člani ene in iste družine, ki so: oče, mati, sinovi in hčere. (Poročeni sinovi ali hčere se ne štejejo, i of the best lady bowlers in the league. Two weeks ago she had a better 200 game, also averaging 177. Zora Zelko her chief competitor, rolled very well Wednesday night, to enable her to gain a few pins on Eve. Maude Sheufelt did not come to the alleys, to put her bit in for high honors of that night. Anne Jerisha, is coming along in fine style, after being laid up with a sore back. Where is Jennie Konopek, haven't seen her in a month. Nettie Wedic, still holds on to her average, each week. She sure has a swell deliv-erment. Frauds Krall, is swell on her way to the top. She passed four of the leading ladies in the league. Must be doing a bit of practice work, or else natural. Dot Trexler, and Dolores Wedic, ^rc running neck and neck with their averages. They each roll together on the same team. Betty Drager, sure likes bowling, bringing her average up to the best, nice going, Betty. L. J. Wedic, P. A. Stran 4 AMERIKANSKI SLOVENEC Petek, 16. februarja 1940 Heseti brat IZVIREN ROMAN Spisal Jos. Jurčič S komer je imel kaj opraviti, s tistim je besedoval samo toliko, kar je bilo potrebno. Za prvega je njegov sosed Slemeni-ean včasi prišel k njemu; ali tudi temu je gospod Piškav kmalu videti dal, da mu ni nič dolžen in da ga ne vidi rad pri sebi. Zato se ga je tudi le-ta ogibal. Tolika je bila gospodova odurnost, da je nekdaj, ko je videlj da ga gospod fajmošter, častitljiv starček, gre obiskat, zapoveclal Krivčevi ženi, naj reče duhovnemu gospodu, da ga ni doma. To se ve, da je Krivčevka sklenila roke, klicala Boga in vse svetnike na pomaganje, ker ni mogla razumeti, kako ne bi bil človek takega posvečenega gosta vesel. Bala se je legati in je fajmo-štru, po pravici povedala, da je gospod doma in kaj da je rekel. Lahko se pa ve, da je Piškav imel tudi od fajmoštrove strani potem za vselej mir. Odkod je Piškav prišel, tega ljudje niso vedeli. Da je deželan, to se je dalo iz tega sklepati, ker je po božje govoril kakor drugi ljudje, kedar se je menil s Krivcem ali kmeti, ki so mu najemnino plačat prinesli. O poletenskih nedeljah je včasi jezdil v cerkev, pa le včasi. Tam je imel spredaj klopico zase plačano in je ves čas iz nekih črnih bukvic bral, ne ozrl se ni na levo, ne na desno. Nekdaj je bil pozabivši, to knjigo v cerkvi pustil in kraljevi Mihelj, ki se je bil svoje dni pri kanonirjih v Nemškem Gradcu brati izučil in je te bukve pobral in gospodu nazaj nesel, raztrosil je bil med ljudi, da niso pisane ni po nemško, ni tako kakor kakor kakšne navadne poštene molitevske. Tz tega so povzeli umni možje'v Obrščakovi krčmi, da je ta knjiga najbrž "koloman" ali tisto pisanje, ki, se uči, kako se hudič — Bog ga nas varuj! — kliče v ris?. O eni lastnosti se pa niso mogli možakarji zediniti. Eni so namreč dejali, da je za druge ljudi skop, drugi pa, da ni. In res je včasi ostro tirjal od kmetov, kar mu je bil kateri na najemščini dolžan; včasi je pa zopet pravil kakov berač, ki se je bil ponevedoma v Polesek zaletel, da je pri gospodu le-tam dobil tak dar vbogaime, kakršnega še živ dan ne. Star pregovor hoče vedeti, da se otroci radi po starih zvržejo. Ali pri Piškavo-vem sinu to ni veljalo. Marijan je bil ves drugačen ko njegov oče. Kakor je oče večno doma tičal in sam v se zamišljen preživel pri tobaku, vinu in starih knjigah Zimo in leto, tako je človek Marijana dobil, kjer je hotel, samo doma malokdaj. Ako ni s puško in psom taval po gozdu za zajcem in lisico, bil je v gradu na Slemeni-cah ali v vasi v tovarišiji, ki mu nikakor ni bila enaka. Pa ker je hotel veselo dražbo, ni imel kje izbirati. Zato pa so mladeniča kmetje veliko v čislih imeli in stari so z mlajšimi vred poudarjali: to je pravi gospod. Nobeden vaških fantinov ni znal boljše spevati navadnih, dostikrat ohlapnih in obaltnih popevk in zdravic ko grajski Marijan. Dasitudi si še sam ni bil prav za prav v svesti, kaj ga veže na Sle-menice, pogodile so bile vendar stare žene _ in malo je bolj modrih na svetu, kakor so bile obrške babnice —, da bo grajsko Manico vzel. Ker -sta bila po tem takem oče in sin malo vkup, misli se lahko, da zveza med njima ni bila najožja. Tn zares je bilo čudno videti, kako malo se je stari gospod pečal za dejanje in nehanje svojega sina. Če je cele dni preživel zunaj doma, ni ga zvečer še prašal ne, kje je bil. Istotako kakor z drugimi je tudi s sinom — le redkokdaj kaj več govoril. Le do petnajstega leta je moral Marijan vsak dan ob gotovi uri doma biti; tačas ga je oče učil brati in pisati in početke najimetnejših znanosti, tako da je bil Marijan povrhu izobražen. Ali po petnajstem letu je oče pustil učenje in sinu je bilo to popolnoma povšeči; kajti ker ni imel do uka nikakršnega veselja, zdele so se mu tiste ure, ko je moral očetu nasproti sedeti in v dolgočasne knjige zreti, najpustejše v svojem življenju. Govoril ni stari ž njim nikdar drugače ko nemško. Kaznoval ga ni še v otročjih letih nikdar drugače kakor z osorno, ostro besedo. Vendar se je Marijan tudi te same besede tako bal, da si ni nikoli upal niti ugovarjati mu. Dasi je bil vzrastel mladenič tako popolnoma opuščen, brez ljubeče matere in po očetovi neskrbnosti živel čisto po svoji glavi in volji skoro v vsi svobodi, ne bi bil tudi njegov sovražnik reči mogel, da nima dobrega srca. Zakaj četudi ni od* očeta nikdar očitnega znamenja ljubečega srca in ljubeznive besede prejel, ljubil je vendar pri vsem tem starega kakor sin, in ko ie bil stari Piškav preteklo zimo nevarno zbolel, postal je mladenič celi čas njegove bolezni ves drugačen človek in res po sinovsko skrbel zanj. Bil je že od otročjih let vajen videti očeta pod to osor-nejšo skorjo, in ker ni nikdar veliko premišljeval, zato mu še na misel ni prišlo, da bi mogel njegov oče drugačen biti, kakor je bil. Razen gospodarja in sina je bilo na Po-lesku še troje glav prebivalstva. Ko se je bil namreč gospod Piškav naselil na Polesek, povprašal je po kakem človeku, ki bi mu bil za postrežbo in oskrbovanje takih vsakdanjih reči, za katere se sam ni. hotel pečati. Čevljar Andrejček, po svojem orodju Krivec imenovan, ki je ssvojo ženo poprej ■ vasi osebenkoval, bil je tako srečen, da je v Polesku dobil dve izbi in velik kos njive zato, da je njegova žena in pozneje njegova hči Franca gospodu postregla, on pa včasi okrog hiše pogledal, zvečer vrata zapehnil, očedil in otrebil, kar je posebno vpilo iz nesnage in nereda. Iz vsega, kar je bravec okrog Poleska videl, pa se da posnemati, da se je oče Krivec bolj brigal za svoja kopita in šila kakor za snažnost in red grada Poleska. Zato je bila res zanj in za njegovo pristavnikovanje velika sreča, da se stari in mladi gospod za drago nista dosti zmenila, če je le Krivčevka vsak teden dvakrat mesa in tobaka prinesla iz bližnjega trga in če je konja očedil in psa napasel. (Dalje prih.) OBNOVITE svojo naročnino tekom te kampanje, da tako glasujete za enega ali drugega kandidata! I zdeluje vse vrste tiskovine, za društva, organizacije in posameznike, lično in poceni. Poskusite in prepričajte se! P. Kazimir Zakrajšek: PO DVANAJSTIH LETIH (Spomini iz mojega obiska Amerike.) fcftv (Dalje) Zelo, zelo se je spremenil ta lepi Rockland Lake. Že ko smo se pripeljali do prvega jezera, smo to videli. Vse je mrgolelo new-yorskih izletnikov. Jezero je mrgolelo kopalcev. Vse ceste polne sprehajajočega se ljudstva. Žalosten pogled je nudilo zlasti župnišče in bivši sesterski samo-stanček. Oboje je zapuščeno in prazno. Posebno župnišče, preje pravi biser, ležeče na hribčku, visokem kakih 40 m, je kaj žalostno. Šipe na oknih so pobite. Vse plezalke, ki so ga preje tako ljubko objemale in krasile s svojim cvetjem in zelenjem, so suhe, vrtiček po strmini, tako lepo in skrbno negovan, zanemarjen. Posebno sestra Uršula, ki mi je tu dve leti gospodinjila in s toliko skrbjo negovala hišo in vrt, ki je bil njen ponos in njeno veselje, je imela solzne oči, ko je gledala to razvalino svojega dela in svoje skrbi. Še bolj žalostno sliko je nudila sesterska hiša. Že se podira. Hitro smo zapustili ta prostor žalostne zaptiščenosti in šli po vasi iskat starih znancev. Toda vse je, ali pomrlo, ali odšlo. Seveda, petindvajset let ni majhna doba. Prostor je tudi doživel veliko spremembo. Ljudstvo se je tu preživljalo poleti v velikem kamnolomu, ki je bil ob reki Hudson prav pod vasjo. Pozimi pa je spravljalo led iz treh jezer v velike ledenice, od koder so ga po leti vozili v čolnih v New York. Sedaj je oboje proč. Prav na nasprotni strani reke Hudso-na je jetnišnica Sing-Sing in posestvo petrolejskega kralja Rockefeller j a. Reka je sicer nad 4 milje široka, vendar pa se je streljanje iz kamnoloma preveč slišalo v to posestvo in je, kajpada;, motilo živce Rocke-fellerjeve družine in proč so morali kamnolomi. Led se danes tudi nič več ne nabira iz jezer pozimi,temveč si ga vsaka hiša sama dela poceni s svojimi modernimi Ice boxa-mi, — omarami z električnim strojem, ki sproti dela led,kolikor ga omara potrebuje. Tako je šel ves zaslužek za Rockland-Lakečane in .zato so morale proč. Samo družine, ki hodijo delat kam drugam, ali ki se preživljajo z letoviščem, so ostale, pa še od teh ni več nobene stare, temveč so vse nove. Niti enega starega znanca nisem več našel, niti en človek me ni poznal in jaz ne njega. Tako se na svetu vse spreminja! Zelo otožen sem sedel v Troštov avto, da smo odšli. "Star si! Star si!': sem si mislil, pogledal še enkrat na lepi kraj, kjer sem snival, da bo naš "Lemont," naša materina hiša, naš kolegij in bogoslovje, za kar bi lepšega kraja v celi Ameriki ne mogli najti. Pogledal sem še enkrat na pokopališče, kjer spi toliko mojih dragih Rock-land-Lakečanov, in odpeljali smo se v Congres, kamor ta kraj zopet spada kot župnija in naprej v sosedno mesto Ila-verstraw, kjer je dolgo let župnikoval kot slovaški župnik naš Ljubljančan Rev. Al. Blaznik,' ki sedaj tam počiva. Njegova sestra še živi v mestu. Tudi tu so vsi stari znanci in dobrotniki pomrli, zlasti plemenita irska gospa, ki je toliko storila finančno za našo cerkev v Rockland Lakeu, je pred dvema letoma umrla. Črni oblaki so se medtem navlekli nad Haverstraw in nad Hudson, ki ima tu obliko velikega, najmanj 10 milj širokega jezera in se prav nič ne vidi, da bi bila to reka. Leži sredi zelo lepe narave, precej visokimi griči, poraščenimi z gabri, bukvami in drugim takim drevjem. Odbrzeli smo nazaj v New York, jaz in sestra Urška zelo razočarana in žalostna. So pač tako lepi spomini, katere imava oba na te kraje, sedaj pa tako srečanje ! Na svetu pač vse mine. (Dalje prih.) -o- ČEŠKI REDOVNIKI V SVETI DEŽELI Edini češki samostan v inozemstvu je na Oljski gori. Red "Tolažnika z Getsemana", ki mu samostan v Sveti deželi pripada, je bil ustanovljen konec minulega stoletja. Ob priliki tisočletni-ce svetega Venčeslava, varuha Češke, so na Oljski gori sezidali cerkev, samostan in kolegij za ta red. Cerkev, ki so jo okrasili slavni češki slikarji, izraža v najčistejši obliki češko katoliško tradicijo. -o- Širite in priporočajte list "Amerikanski Slovenec!" 1849 West Cermak Road, CHICAGO, ILLINOIS Pisano polje J. M. Trunk ONIM, KI BI RADI NAROČILI MOHORJEVE KNJIGE Naši naročniki nas poprašujejo, če bomo tudi letos sprejemali prednaročila za Mohorjeve knjige za leto 1941. ki bodo izšle v jeseni in kakor smo to doslej delali vsako leto. Radi nezanesljivih zvez in radi vedno strožjega postopanja angleških in francoskih oblasti, ki strogo pregledujejo vse poši-ljatve in celo pošto tudi nevtralnih držav, zlasti tistih, ki mejijo z Nemčijo in ker je bodočnost v Evropi tako nejasna in negotova in nihče ne ve, kaj in kdo vse bo še do jeseni zapleten v vojno, zato iz teh razlogov naša Uprava nikakor ne more sprejemati kake odgovornosti za taka naročila. Zato letos nismo še objavili vabila za prednai-očbo Mohorjevih knjig za leto 1941. Ako pa kdo izmed rojakov želi kljub temu na svojo odgovornost naročiti v naprej Mohorjeve knjige za prihodnje leto, kakor smo to delali vsako leto, mi nai-očila radi sprejemamo in bomo za take drage volje poslali naročila Mohorjevi Družbi v stari kraj. Le odgovornosti, da bodo sigurno knjige prejeli v teh vojnih časih, mi ne sprejemamo. V slučaju, da bi kdo izmed takih naročnikov Mohorjevih knjig ne prejel, v,iled vojnih težav, ali drugače, se bodo morali sami obrniti na Mohorjevo družbo, ali kjerkoli bo že vzrok, da bi knjig ne prejeli. V takih razmerah naša Uprava ne more sprejeti nobene odgovornosti ne za povračilo kakih svot, ne za dostavo naročenih knjig. Toliko v vednost vsem,* ki se na nas obračajo v tej zadevi. Ako pride v bližnji bodočnosti do drugih razmer v tem oziru, bomo čitatelje takoj točno obvestili. TISTIM, KI SO NAROČILI PESMARICO ',BARČICO" že v jeseni, pa jo še sedaj niso prejeli sporočamo, da pošilja-tev iste še dosedaj ni došla. Kje so jo zadržali in kje leži nihče ne ve. Ker je pa možno, da v bližnji bodočnosti le pride, prosimo vse tiste, ki so jo naročili, da naj blagovolijo potrpeti do 1. APRILA 1940. Ako jo do tistega časa ne bo, potem bomo vsem naročnikom iste naročnino za pesmarico vrnili, ali pa jim na željo za kaj drugega kreditirali. Toliko v pojasnilo vsem, ki so "Barčico" naročili, iste pa še ne prejeli. KNJIGARNA "AMERIKANSKI SLOVENEC". O eknemskih razmerah v Rusiji je mogla večina takih, ki se zanimajo, le slišati. Eni so rekli, da je pravcati raj, drugi, da resničen pekel. In doživeli smo še to: taki, ki so jo prej hvalili in povzdigovali v deveta nebesa, zdaj preklinjajo, da jim sape primanjkuje. Enako je pri vojnih poročilih. Fincem' bo kmalu že Rusov zmanjkalo, Rusi pa so po finskih poročilih ubili le eno mrtvo babo, in še ta se je sama ubila. In Rusi poročajo uradno, da posnemajo zapad-no fronto in je le nekako pik-nikanje, samo saiamensko mrzlo je. Iz Helsinkija ali Moskve pride poročilo v par urah, ampak — kakšno poročilo? ! Ali si mandelc, ali bajbca? * Neki Orešnik, pravi slovenski Ahasver in večni van-drovc, je prišel iz Finskega. "A. Slovenec" ima, kakor je poročal časnikarjem. Zelo zanimivo pri posameznih točkah, ako kdo zna med vrstami či-tati. * Saj ste sami čitali. Navadno prinašajo vse po trikrat, kako Finci Ruse brijejo. Rusi imajo le eno, zadnjo stran. Citali pa ste. Kako da so se obrnili, ne vem, ampak čitali ste,da so se in kar na tisoče jih je bilo, ki so se obrnili, in sam Boreas ali bog vetrov in mraza ne mara ruskih in boljšijev, jaz tudi ne, — no — in od mraza je sapa v grlu zmrznila, tako je bilo mraz. Alston, Rusi so se obrnili, puške na ramah, roke v žepih, ker je bilo peklensko mrzlo. Sam se kak Rus ne obrne, čaka, da pride — ukaz po stari navadi. Morali so komisarji ukazati, naj se obrnejo, čemu, za to je ruska pamet prekratka. Poročilo pravi, da so jih Finci mirno čakali, da "pridejo v mesnico," kakor ste čitali dobesedno, in vse stotine ali celo tisočine so pokosili, kakor kosi kmet deteljo. Well, jaz ničesar ne razumem, toraj najm'anj ničesar o strategiji. Razločujem le med Rusijo, kjer je še vedno precej Slovanov, in med "Rusi," ki imajo tam besedo. Ce bi Finci te "Ruse" dobili v mesnico, bi bilo za te "Ruse" hudo neprijetno, meni pa prav, ampak teh ne bodo dobili,ker imajo že aeroplane pripravljene, če bi mesto mraza prišla vročina. Ampak če ima tudi Rusija brez "Rusov" tako malo štrategije, da kar tisoči mirno marširajo pred strojnice, v močvirja, pod led... in če ima ta Rusija take zrakoplovce, da če se jih petnajst dvigne, samo eden pride nazaj saj ste čitali, al-ston, potem pravim, da se našim slovenskim socialistom m treba preveč jeziti na Stalina in ruski imperializem, ker, upajmo, Stalina bo že jutri konec, in konec bo tudi slovanske Rusije, če je je kaj. Vsaj jeziti se ne bo trebi* prav nikomur, in slovanske kolonije bodo od Prahe do Vladivostoka. Kar čitate o mesnicah, to morate verjeti, saj čitate, ampak jaz imam le — zmešane možgane. Lahko noč. DR. J. E. ZDRAVNIK IN KIRURG 1901 W. Cermak Road CHICAGO, ILL. Uradne ure: 1—3 popoldne in 7 —8 zvečer izvzemši ob sredah. Rezidenčni telefon: La Grange 3966 Uradni telefon: Canal 4918 PO DNEVI NA RAZPOLAGO CELI DAN V URADU. "BALONSKE LADJE" Angleški listi poročajo, da je naročila angleška admiraliteta v angleških ladjedelnicah celo vrsto novih transportnih ladij-Načrt za ladje je izdelal konstruktor največjega francoskega parnika "Normandie", ruski emigrant Jurkjevič. Nove ladje so baje tako zgrajene, da jih ni mogoče potopiti niti z minami, niti s torpedi. Prve ladje te vrste bodo zgrajene že do konca februarja in jih bodo pred vsefli uporabljali za pobiranje nemških min na angleški obali. P° angleških informacijah polagajo angleški pomorski strokovnjaki zelo velike nade na te nove ladje, ki jih imenujejo "balonske ladje". Listen to and Advertise ovei' PALANDECH'S YUGOSLAV RADIO Folk Songs and Music Tamburitza Orchestra Station WHIP, Every Saturday 3 to' 533 S. Clark St., Chicago —Har. 3006 ROJAKI SLOVENCI! Kadar želite o-krasiti grobove svojih dragih, ne pozabite, da imate na razpolago lasnega rojaka. Postavljam in izdeljujem vse vrste nagrobne spomenike v vseh naselbinah države Illinois. Cene zmerne, delo jamčeno, postrežba solidna. Se priporočam! Kadarkoli nameravate kupiti nagrobni spominski kamen, pišite na podpisanega za vsa pojasnila in za cene. V Vašo korist bo. Joseph Slapničar SLOVENSKI KAMNOSEK 527 North Chicago Street, JOLIET, ILL. Telefon 2-4787 VELIKONOČNA DARILA je čas, da zdaj odpravite domov. Zdaj obratuje promet med Evropo in Ameriko vedno bolj p0' časi. Zakasnitve so na dnevnem redu. Vendar s® pa denarne pošiljatve dosedaj še redno dostav Ijajo v Jugoslavijo in Italijo. Da bodo vaši domači prejeli vaše velikonočno denarno darilo do časa, ga odpravite čimpreje $ ne čakajte zadnjih tednov pred Velikonočjo, še cene so zdaj: JUGOSLOVANSKI DINARJI: Za $ 2.40.................. 100 Din Za $ 4.60.................. 200 Din Za $ 6.70.................. 300 Din Za $ 8.80.................. 400 Din Za $10.50.................. 500 Din Za $20.5.0.................J 000 Din Za $40.00..................2000 Din ITALIJANSKE LIRE: Za $ 3.05................ 50 Za $ 5.90................ 100 Za $ 11.50................ 200 Za $ 17.00................'300 Za $ 28.00................ 500 Za $ 55.00.............1000 Za $108.00_.............2000 1» tir L* tit ti< ti t ti' Vse pošiljatve naslovite na: JOHN JERICH 1849 W. Cermak Road, Chicago, lllin«