Osaovne in mešeanske šole na Ceškem. Izvirno poročilo »Učiteljskemu Tovarišu«. (Napisal E. L i p p e r t.) Praga v decembru 1927. Popolnoma nekriv prevrat, ki se je izvršfl 28. oktobra 1918 v Pragi in ikončal s pirogla= šenjem republike s prezidentomsfilozofom dr. T. G. Masarykom na če'lu si moremo razla= gati v visoki izobrazbi vseh vrst češkega na= rcda. Prebivalci takozvanih historičnih azemelj (Češke Moravske in Šlezije) že davno pred svetovno vojno niso imeli več kot 4% ne= pismenih. V teh treh dežolah je bila izvedena popolna osemletna učna obveznost, to je od 6.—14. leta, v mestih in večjih krajih pa so učenoi 6 —8. šolsko leto prdbili v meščanskih šolah. Novi »Mali šolsiki zakon« iz leta 1922. je razširil osemletno učno obveznost tudi na Slovaško in Podkarpats'ko Rusijo, kjer je bila pod Madžari samo šestletna učna doba od 6. do 12. leta. Navedeni zakon je zmanjšal tudi maksimalno število učencev v razredu tako, da je od šolskega leta 1927./28. dovoljeno ma= ksimalno število 70 učencev v razredu (na enoraarednicah 65) a od šolskega 1. 1932./33. samo 60 (na enorazrednicah 50 otrok). Češkoslovenske narodne šole so dvojne, osnovne in meščanske. Javne narodne šole so ustanovljene in upravljane v celoti ali le del^ no od države dežele ali krajevne oboine Na Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji so javne šole tudi cerkvene in šole -verskih družb ki olbstojajo z dovoljenjem države. Vse druge šole so zasebne. Osnovne šole imajo po številu učencev 1—8 razredov. Pouk je vedno razdeljen na osem šolskih let, čeprav ima šola 7, 6 5, 4 3, 2 aLi samo 1 razred, potem se seveda poiučuje v odddldh, v kafere se razvrščajo v poedinih šolskih letih učenci. Delitev razredov na od« delke se začne vedno pri najvišjih razTedih. Za prvo leto je samostojni razred na 8 7, 6, 5 in 4 razrednih šolah. Po mcstih imajo osnovne šole samo pet razredov. na kar od= idejo učenci v meščanske ali srednje šole. Meščanske šole, ki so jako številne, ima« jo tri razrcde abvczne za vse one učence, ki niso odšli v srednje šole često imajo priklop« 'ljen še neobvezen četrti razred. Podeželske osnovnč šole so večinoma me« šane, po mestih pa so osnovne kakor tudi me< ščanske dosledno ločene po spolu. Na vseh osnovnih in meščanskih šolah je uvedel zakon iz leta 1922. nove učne pred« mete. Državljanski nauk dn vzgojo ter deška ročna dela in dovolil da verouk ni obvezen predmet za one učence, ki se zglase pred za« četkom šols'kega leta in pismeno prosijo, da se jih tega predmeta oprosti. V manjšinskih šolah drugih narodnosti se v IV. in V. razredu osnovnih šol po me= stih lahko pcučuje 'tud.i drugi dežclni jezik, ali pa državni jezik. V drugonarodnih osnovnih in meščanskih šolah je učni jezik materni jezik na podlagi temeljnega načela, Iki ga priznava Češkoslovaška in ki ga je iz* rekel največji češki pedagog XVII. stoletja Jan Amos Komensky z zahtevo, da se mora vsak otrok poučevati v svojem materis nem jeziku. Kako se to načdo v češkosloven^ ski republiki izvaja, dokazujejo vsakoletna poročila in statistični šolski izkazi ki so se* stavljeni po učnem jeziku. Ti izkazi so jasen dokaz, da število posameznih šol odgovairja številu prebivalstva posameznih narodnosti, ki prebivajo v republiki. Ustanavljanje javnih osnovnih šol za* ukazuje zakon tam, kjer je v okolišu 4 km v petih zaporednih letih povprečno več kot 40 šolodbveznih otrok, Iki imajo v šolo nad 4 km. (Konec prihodn}ič.)