cena 700 dinarjev številka 35 (941)
glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje
titovo velenje. 1. septembra 1988
12. September, praznik Občine Mozirje
7. osnovna šola Šalek
Solidarnost temeljni pogoj napredka
Prebivalci mozirske občine svoj praznik 12. septembra, v spomin na ta dan leta 1944, ko so borci Šlandrove brigade štrli še zadnjo okupatorsko postojanko v Mozirju. S tem je bila osvobojena celotna Gornja Savinjska dolina in na tem področju, v osrčju okupirane Evrope, so nastali temelji povojne ljudske oblasti. Ta dan je pravzaprav rojstni dan te družbenopolitične skupnosti in delovni ljudje ter občani ga bodo tudi letos primerno proslavili.
V mozirski občini si za največji dosežek v zadnjem obdobju upravičeno štejejo uspešno izglasovan referendum za 4. samoprispevek, ki je prvi pogoj nadaljnjega razvoja in napredka, zlasti posameznih krajevnih skupnosti. Ponos je toliko večji, ker je bil samoprispevek potrjen z doslej najvišjim odstotkom, vsem težavam v naši družbi navkljub. Presenečenje bi lahko dejali, vendar ni tako — Gornjesavinjčani so svojo solidarnost v preteklosti neštetokrat pokazali, v sedanjih težkih trenutkih pa le potrdili, da je pristna in resnična. Po posameznih krajevnih skupnostih že obirajo sadove majske odločitve.
To se bo pokazalo tudi ob letošnjem praznovanju praznika občine Mozirje, saj se lahko v slehernem kraju, vasi ali zaselku pohvalijo z navidez drobnimi, pa vendarle še
kako pomembnimi pridobitvami. Slavnostna seja zborov občinske skupščine bo v soboto, 10. septembra, v Solčavi, ves prihodnji teden pa bo po vsej dolini kopica prireditev. V ponedeljek popoldne bodo otvorili daljnovod na Križu pri Gornjem gradu, v torek posodobljeno cesto do Rečice ob Savinji, v sredo poslovno-stanovanjski objekt v Gornjem gradu, v četrtek vodovod v Solčavi, v petek novo papirnico v Mozirju, prav tako v petek pa bodo v Savinjskem gaju slovenski vrtnarji proslavili 10-letnico obstoja te enkratne razstave cvetja v naravi z mednarodno »Cvetlično formo vivo«.
j. p.
Pošteni politiki se ne boje demokracije.
RUDI R1NGBAUER
Pomori rib
Letošnja suša je udrihala vsevprek. Skrbi je povzročala tudi ribiškim družinam. Nizki vodostaji, nečistoča in precejšnja toplota pospešujeta rast alg, te pa v nizki vodi hitro črpajo prepotreben kisik.
Na vreme ljudje ne moremo vplivati. Mnogokrat pa s svojo svinjarijo izdatno vplivamo na svoj življenjski prostor. Ribiči RD Titovo Velenje so letos zabeležili že tri precej hude pogine rib v vodah s katerimi gospodarijo. Vsem poginom moramo reči pomori, saj bi brez vpliva neodgovornih ljudi, ribe zagotovo ne poginile!
Prvi tak žalosten dogodek beležimo v začetku poletja. V Škal-skem turističnem jezeru je bilo odkritih kar precej mrtvih krapov in nekaj plemenitih smučev. Obstaja utemeljen sum. da je pomoru botrovala gnojevka, ki jo v izdatnih količinah »pridelajo« na posestvu, ki je locirano na Turnu. Poleg tega velja pripisati, da smetišče nad jezerom gotovo ni nedolžna reč, še posebej zato, ker nihče ne ve točno, kakšne vrste smeti so tam zakopane in ali je med njimi kaj strupenih ter koliko? Prav mogoče je, da ob samem Škalskem jezeru počiva ekološka bomba!
Suša je gotovo narekovala tudi neznanemu kmetovalcu, da je v dneh okoli 7. avgusta letos, spiral cisterno z gnojevko kar v zelo upadli Lepeni. Tako je pomoril
ves ribji zarod do prvega ribogoj-nega bazena v Hrastovcu, v katerem so ribiči našli 236 mrtvih postrvi.
Teden dni pred tem pa je bil zabeležen še en tak žalosten dogodek. V reki Paki, za tovarno Vemont, so ribiči odkrili okoli trideset mrtvih lipanov in preko sedemdeset postrvi. Vzrok pogina je bila pregosta cementna odplaka v vodi. Drobna svetla točka v tem primeru je ta, da so krivci prevzeli odgovornost in bodo RD Titovo Velenje plačali odškodnino, s katero bodo ribiški gospodarji na Paki skušali z vlaganjem drugih rib, zapolniti povzročeno vrzel.
In še lo! Letošnje leto so ribiči vseh vrst pričeli z množičnim ribolovom na tako imenovanem »Plevelovem tajhtu«, ki je največja vodna površina v Šaleški dolini. Dejstvo, da so v tej vodi ribe. bi lahko bilo razveseljivo. Vendar velja opozoriti, da za takšno početje ni opravljena analiza vode, ne analiza rib! Žal, je res, da so ribe prišle v to jezero tudi lansko leto. a so pozno jeseni množično poginjale! Kakovost vode in dna zaenkrat še ne omogoča normalnega življenju in raz-ploda rib. Zato si z ribami iz »Pleve-lovega tajhta« vsaj do opravljene analize, še nikar ne bogatite svojega jedilnika!	Peter Rezman
fc£fWl 1 "
VELIKA, KAJ PA DENAR? Na avto sejmu v Titovem že dolge ni bilo takšne gneče kot to nedeljo. O cenah pa a 5. strani.
Začetek pouka prve dni oktobra
Na ponedeljkovi seji so člani gradbenega odbora za izgradnjo sedme osnovne šole v Titovem Velenju osrednjo pozornost namenili vprašanju, kako daleč je i/gradnja tega objekta.
Po zagotovilih predstavnikov Zavoda za urbanizem Velenje kot nadzornega organa naj bi bil objekt A, razen nekaterih manjših instalacijskih del, končan in tako pripravljen za tehnični prevzem. Do 15. avgusta bi moral svoje pogodbene zahteve pri montaži opreme uresničiti tudi Slovenijales, ki prav tako kasni. Objekt B — kuhinja z jedilnico — je v fazi finalizacije in naj bi bila naslednji teden njegova izgradnja zaključena.
Povsem brez zamujanja ne gre še pri zunanji ureditvi. Ta naj bi bila nared do 25. septembra. Kot pravi Jože Kavtičnik, začasni poslovodni organ šole Šalek v ustanavljanju, bodo učilnice in kabineti, še zlasti fizikalni, kemični laboratorij, matematično-raču-nalniški oddelek, učilnica za gospodinjski in tehnični pouk, opremljeni z najboljšimi učnimi pripomočki. Vanj bi lahko učenci sedli že danes. »Res je, da v tej fazi šola nima opremljenega prostora za izvajanje pouka telesne vzgoje. Vendar bomo delavci šole storili vse, da bi bili naši učen-
ci pri tem delu učno vzgojnega procesa čimmanj prikrajšani. Z vsemi močmi si bomo seveda prizadevali za kar najhitrejšo izgradnjo tudi tega objekta.«
Zaradi kasnitve izvajalcev del bo okrog 470 otrok v 19 oddelkih sedlo v nove. prostrane učilnice prve dni oktobra.
Kako je gradnja sedme osnovne šole potekala, bolj ali manj vemo. Zaradi nezadostnega priliva sredstev je bilo potrebno podpisati poseben samoupravni sporazum. Pa tudi to ni bila, vsaj praksa je tako pokazala, najboljša rešitev. Čeprav je izgradnja objekta A finančno pokrita, za objekt B pa nakazan 100 odstotni predujem, mora investitor izvajalcu del plačati še dodatnih 950 milijonov dinarjev, »prinesle« so jih podražitve. 350 milijonov dinarjev pa znašajo obresti. Če do danes, 1. septembra, kljub dogovorom in vrsti obljub podpisniki samoupravnega sporazuma svojih obveznosti ne bodo poravnali, bo znesek seveda še večji, konec gradnje pa se bo od-mikal in odmikal. (tap)
Na Muti od 7. do 11. septembra
Desetič »Sreča v zelenju in cvetju«
Ob praznovanju 400-letnice delovne organizacije Gorenje Muta, Tovarne poljedelskega orodja, kmetijskih strojev in livarskih izdelkov Muta, se je porodila zamisel, da bi z manifestacijo »Sreča v zelenju in cvetju«, na Muti predstavili dosežke in razvojna hotenja enega od integralnih strateških sistemov sestavljene organizacije združenega dela Gorenje, tako imenovanega Zelenega programa.
Manifestacija, letošnja je že jubilejna, deseta, kaže ob razvojnem in proizvodnem napredku največje delovne organizacije v občini Radlje ob Dravi, tudi napredek krajev, kjer živijo delavci Gorenja Muta, posebej tudi v krajevni skupnosti Muta.
Poslovne cilje »Sreče v zelenju in cvetju«, zadnji čas jo pripravljajo vsako drugo leto, pa dopolnjujejo nastopi društev in klubov, v katerih so v večini prizadevni delavci Gorenja Muta.
Letošnja manifestacija »Sreča v zelenju in cvetju« bo na Muti od srede, 7. septembra, do nedelje, II. septembra. Svečano jo bodo odprli v sredo, 7. septembra ob 9. uri. Istega dne popoldan bodo odprli razstavo »Umetnost, delo in naš kraj« ter galerijo Antona Repnika, delavca Gorenja Muta. Od srede do sobote se bodo zvr-
stili nastopi Pihalnega orkestra Radlje ob Dravi, Godbe na pihala Pernice, Godbe na pihala Vuzenica in Pihalnega orkestra Muta. V soboto se bo predstavila še folklorna skupina Svoboda Muta. V petek, 9. septembra bo na Muti tekmovanje članov gasilskih enot iz delovnih organizacij Gorenja. Destič »Sreča v zelenju in cvetju« (2)
Zadnji dan manifestacije, v nedeljo, II. septembra, bo popoldan najprej revija pihalnih orkestrov, ob 15. uri pa se bo začela že tradicionalna »Parada cvetja«.
Manifestacijo »Sreča v zelenju in cvetju« si bo mogoče na Muti ogledati od 7. do 11, septembra vsak dan od 8.30 do 19. ure, dopoldan in popoldan pa bodo demonstracije male kmetijske mehanizacije in orodju Gorenju Muta. Vsak večer pa bo na Muti tudi zabava.
V dneh manifestacije »Sreča v zelenju in cvetju« bo mogoče na Muti kupiti izdelke Gorenja Muta in drugih Gorenjevih delovnih organizacij pod ugodnejšimi pogoji.
(N. K.)
V novi šoli so učilnice sodobno urejene
Stanarine
Še ne bodo višje
Občinski sveti celjskega območja so na regijskem posvetu med drugim priporočili skupščinam samoupravnih interesnih
»Sprevod cvetja« privabi vsakič na Muto na tisoče gledalcev od blizu in daleč
skupnosti in izvršnim svetom posameznih občin, naj stanarin ne bi povišali s 1. septembrom kot je bilo to prvotno načrtovano.
Ali je vzrok to ali kaj drugega sicer ne vemo, znano pa je, da se v občini Velenje stanarine s I.
septembrom ne bodo povišale. To so potrdili na Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Velenje, kjer so navodilo za takšno ravnanje dobili iz Zveze stanovanjskih skupnosti Slovenije.
(mkp)
Komentar brez komentarja!
LJUDJE! Smo res izgubili še zadnji kanček zdrave pameti, okusa in spoštovanja do lepe narave, do življenjsko pomembnega okolja? Mar res nimamo nikakršnega občutka več za lepoto, smo v vsakodnevni ihti izgubili sami sebe? To je le nekaj vprašanj, ki se vsiljujejo ob pogledu na prelep del Mo-zirskih planin, na priljubljeno »muldo«, kot ji pravijo domačini, sicer pa na Moravo, streljaj od planinske postojanke mozirskih planincev. Ta pogled in podoba spravita pravega ljubitelja planin in neokrnjene (?) narave v obup in ma-lodušje.
Kdo, v čigavem imenu in s čigavim dovoljenjem si takšno svinjarijo sploh lahko in sme privoščiti? Zaman so očitno vse vzvišene besede o pomenu okolja, varovanju izgleda naše planinske in siceršnje krajine! Nekaj minut hoje in že smo pri hotelu na Golteh, nad katerim se dvigajo »spomeniki« naše nespameti in kratkovidnosti -več ali manj nezasedene DE-PANDANSE, mi pa si vsemu navkljub upamo privoščiti no-
Naša tema
vo skrunitev in novo rano v podobo idilične Morave.
Nesreča nikoli ne pride sama, pravijo, če jo spremljata nesposobnost in malomarnost, je dvakrat hujša. Kdo in zakaj
si graditelj lahko dovoli »napako« in si za začetek privošči razkopavanje in razstreljevanje na napačni lokaciji, pa potem barbarsko dejanje prestavi nekaj deset metrov stran? Brez kančka slabe vesti. Sramota! NEKDO je to dovolil in sedaj vse skupaj z naslado opazuje.
Nekaj deset metrov stran je bila torej v nedeljo proslava ob
gradi na tem lepem kraju pravzaprav ni važno. Že sme! Kako
95-letnici Savinjske podružnice Slovenskega planinskega dru-
štva. Slavnostni govornik je bi! predsednik občinske konference SZDL Mozirje Zdravko Novak. Sposodimo si dva izvlečka iz njegovega govora, neločljivo povezana z zgoraj omenjenim.
»Ob tem slavju želim, da bi tudi planinci v skrbi za naravno in čisto okolje povzdignili svoj glas, posebno še, ko' sodobna civilizacija in tehnika vse bolj brezbrižno posegata v naravni prostor, ko rušita njegovo ravnovesje, ko se vse premalo zavedamo, da vse bolj podiramo to veličastno zgradbo narave, ki ne more nenehno le dajati, saj se tudi ona enkrat izčrpa in ječi od bolečin in trpljenja.«
In v nadaljevanju: »Posebna prošnja pa naj bo namenjena tistim, ki tej naravi najtežje rane prizadevajo bodisi iz nevednosti, nevzgojenosti ali celo objestnosti in koristoljubja, da bi prizadevanjem za zaščito človekovega naravnega okolja tudi prisluhnili, saj tisti, ki uničuje naravo okoli sebe, tudi človeka ne bo spoštoval.« Je razen slike treba še kaj dodati?
Janez Plesnik
OD ČETRTKA DO ČETRTKA
2. stran * nSS CSS
titovo velenje *
1. septembra
Kakšne osebne dohodke imajo delavci?
90 delavcev je prejelo manj
dinarjev
Zelo različno je približno štirideset premogovnikov, kolikor jih je v Jugoslaviji, reagiralo na možnost, da poviša ceno premogu za dovoljenih 34,8 odstotna. Kakšno ceno bo kateri oblikoval in kdaj je v pristojnosti poslovne politike posameznega premogovnika.
Na Rudniku lignita v Velenju so se odločili, da premog podražijo za 34,8 odstotkov in to z današnjim dnem. Tako so tudi potrošnikom njihovega premoga dali na voljo nekaj časa, da si ga
nabavijo še po stari ceni.
»Ocenjujemo, da bo s to novo ceno, ki je bila v bistvu uveljavljena z zamikom, saj so se drugi energenti podražili že prej, in z uveljavljanjem notranjih ukrepov naša proizvodno-stroškovna cena, pokrita,« je povedala Dragica Kotnik, članica poslovodnega organa Rudnika zadolžena za področje gospodarjenja.
V zadnjih dneh avgusta je bilo tudi povpraševanje potrošnikov po lignitu nekoliko večje. Do konca avgusta je tekoča proizvodnja zadoščala za pokritje tega povpraševanja. Za razliko od
Na Rudniku lignita Velenje so dobro pretehtali možnost
Velenjski lignit od danes dražji za 34,8 odstotka
Stališča sindikata, naj bi najnižji osebni dohodek delavca v združenem delu ne znašal manj kot 323 tisoč dinarjev v občini Velenje upošteva večina organizacij združenega dela. Prejšnji mesec je manj kot 323 tisočakov v kuverti prejelo še 90 delavcev, vendar pa so razlogi zato zelo različni, tudi bolniški izostanki, recimo.
Zajamčeni osebni dohodek, ki ga marsikje še vedno zamenjujejo z najnižjim, znaša samo 220 tisoč dinarjev, pa velja le za organizacije združenega dela, ki poslujejo z izgubo. Pa tudi ti delavci naj ne bi prejemali takšnega
osebnega dohodka neomejeno dolgo. Le kakšen mesec ali dva, v katerih se mora najti rešitev.
Republiški svet Zveze sindikatov pa pripravlja pobudo za po-
večanje meje tako zajamčenega kot najnižjega osebnega dohodka. Najnižji naj bi znašal okoli 500 tisoč dinarjev, smo zvedeli.
(mkp)
Deponija se manjša
Velenjski rudarji ne proizvajajo zato, da bi sadove svojega dela odlagali na deponijo. Ampak takšen občutek je gotovo imel marsikdo, ko je spremljal rastoč kup premoga na rudniški deponiji.
Kot kaže, pa se bo začel ta kmalu bistveno nižati, boljšo bodočnost si obetajo tudi na Rudniku lignita Velenje in v celem
kombinatu. Najvišje stanje so na deponiji zabeležili letos 12. avgusta, ko je bilo tam odloženega kar 1 milijon 262 tisoč ton lignita.
Ker pa se je proizvodnja v Termoelektrarnah v zadnjih dneh bistveno povečala, so že prejšnji teden na deponiji izmerili manj premoga. Ocenjujejo, da bo v prihodnjih mesecih deponija še naprej upadala. Pričakovanja so realna, če bo TEŠ v drugi polovici leta obratoval po planu. V tem primeru bi na deponiji konec leta pričakalo 860 tisoč ton premoga, kar bi bilo celo nekaj manj kot ga je bilo konec preteklega leta. (mkp)
Največ premoga so na deponiji namerili 12. avgusta — I milijon 262 tisoč ton.
Center srednjih šol Titovo Velenje
Predvsem organizacijske novosti
Tudi na Centru srednjih šol so se na pravkar začeto novo šolsko leto dobro pripravili predvsem organizacijsko. Z novostmi pa se za zdaj ne morejo kaj prida pohvaliti, saj so slednjih načrtovali precej več kot so jih lahko uresničili. Predvsem velja to za _prostorsko problematiko.
Želeli so obnoviti kritino in zvišati za eno etažo družboslovno šolo. S to nadgradnjo bi pridobili osem učilnic in tako rešili velike prostorske težave predvsem v strojni usmeritvi. Žal, bodo morali vsi, ki so se vpisali v usmeritve na centru, čutili posledice finančnih zagat pri vsakodnevnem izvajanju učno-vzgojnega procesa. Za nameček je vpis v šest usmeritev oziroma v programe za izobraževanje v 19 poklicih večji kot v preteklem letu. V nekaterih usmeritvah so morali celo vpise omejiti, v družboslovju in naravoslovju bosta v šolskem letu 1988/89 celo dva oddelka več. Nekaj prostih inest imajo tako le še v strojni usmeritvi, rudarstvu ter elektro jaki tok oziroma v energetiki. Pedagoške potrebe za okrog 2200 učencev bodo pokrivali s sodelavci delovne organizacije, precejšnjo pomoč jim nudijo tudi strokovnjaki Reka, določena poglavja iz posameznih predmetov pa bodo letos poučevali še strokovnjaki iz Gorenja.
SAVINJSKO-ŠALEŠKA NAVEZA
Velika riba malih vedno
Varstvo spomenikov NOB
Letos bodo obnovili »Onemele puške«
Dejstva pogosto kažejo, da smo še vedno zvesti tradiciji. Znano je namreč, da so naši pregovori nastali iz prakse preteklosti — in ker ti pregovori v glavnem še vedno držijo, kaže, da se naša praksa kaj dosti ne razlikuje od tiste pred davnimi leti. Toda ponekod se pa morda nekaj le spreminja — toda poznavalci pravijo, da le zato, da lahko spet drži tisto drugo reklo, da izjeme potrjujejo pravilo.
Dogajanja, ki jih ponekod zaznamujejo na našem območju, kažejo, da nekaterim ni nič kaj več pri srcu pregovor, da velika riba male žre. Pravijo namreč, da to ni res — ampak da male ribe silijo v varno zavetje velikih. Da v njih najdejo varnost, pa tudi potreben zalogaj. Kar v treh občinah na savinjsko-šaleškem območju so se zadnji čas dogajale (ali se še dogajajo) take protipra-
S sobotnim polfinalnim nastopom v Merxovem motelu v Šentjurju in nato velikim nedeljskim finalom na Ljubečni pri Celju se končuje letošnje celoletno tekmovanje za »zlato harmoniko«. Ta prireditev je letos že osmič, pripravlja pa jo KUD Ljubečna, pomagata pa še Novi tednik in radio Celje ter zveza kulturnih organizacij Celje. Letos je bilo kar deset izbirnih tekmovanj širom Slovenije ter v Italiji in Avstriji, na katerih je nastopilo 265 igralcev tega starega ljudskega glasbila. Najboljših 72 se jih bo
vilne stvari. V samem Titovem Velenju je v velikem trebuhu poslovnega sistema Gorenje izginil Eko. Pa ob tem mnogi sprašujejo, da ne vedo, ali se je s tem bolj nasitilo Gorenje, ali se je s tem vendarle končala dolga agonija Eka. V Celju pa pod varno perje koklje sestavljene organizacije Merx vse bolj sili Toper. Tudi tu Merxova družina v celoti ne kaže kaj prevelikega apetita, pa vendarle vse kaže, da bo le zaužila ta zalogaj. Kot sanator je namreč Merx prispeval Topru že veliko, zato si seveda želi, da ga popolnoma ozdravi in tako dobi nazaj vloženi denar. In tako ne bo nič čudnega, če bo bolj ali manj živilski sozd z novim letom obogaten še s konfekcionašem.
Na obzorju pa je še eno tako združevanje — in spet med malim podjetjem in velikim poslov-
udeležilo sobotnega nastopa v Šentjurju, okoli 25 najboljših pa naslednje popoldne sklepnega nastopa pri gasilskem domu na Ljubečni.
V Šentjurju bodo nastopili tudi trije harmonikarji iz velenjske občine, ki so se dobro izkazali na izbirnem nastopu v Slovenjem Gradcu. Jože Ramšak z Raven pri Šoštanju bo nastopil v skupini igralcev do 16 let, Vojko Ir-man iz Florjana pri Šoštanju v skupini od 16 do 45 let in Stanko Vrčkovnik iz Florjana pri Šošta-
kot 323 tisoč
preteklih mesecev so ves premog debele vrste sproti prodali, medtem ko so ga morali v prejšnjih obdobjih tudi že drobiti.
Proizvajalci bodo po uveljavljeni podražitvi, torej od danes, dobili za tono lignita, za kose, ki so za široko potrošnjo najbolj zanimivi, okoli 76 tisoč dinarjev, potrošniki pa bodo za tono morali v najbližji trgovini odšteti nekaj čez 100 tisoč dinarjev.
(mkp)
ne žre
nim sistemom. Vse namreč kaže, da bo žalski sozdovski gigant Hmezad pomagal iz zagate Mon-tani. Ta sicer majhen kolektiv, ki je pod raznim vodstvom delil nekaterim razkošne plače, je zašel v tako težak položaj, da je žalski izvršni svet že sklenil, da gre ta 44-članski kolektiv v likvidacijo. No, zdaj kaže, da vendarle ne bo tako. Nekateri so vendarle spoznali, da je lahko ta proizvodnja tudi zanimiva, tudi izvozno zanimiva, pa je tako vznikla zamisel o reševanju in vključevanju.
Ob teh primerih, ki smo jih navedli in ki se izneverjajo staremu reklu, bi lahko rekli, da je stari pregovor »Velika riba male žre« prestal socialistično preobrazbo v »Velika riba mali pomaga«.
Vendar le, če ima računico — bi dodal kdo. ki v vsem dobrem vidi tudi kaj slabega, (frk)
frajtonarji
nju v skupini frajtonarjev od 45 do 65 let starosti.
Ob samem sklepnem nastopu bodo pripravili še nekaj zanimivih spremnih prireditev: svoja dela bodo tako predstavili vsi najboljši izdelovalci takih harmonik iz Slovenije, pa tudi iz Italije in Avstrije. Na posebnem posvetu, kjer bodo prav tako sodelovali pedagogi iz sosednjih držav in Slovenije, pa hodo spregovorili o tem. ali sodi pouk diatonične harmonike v glasbeno šolo ali ne. V sosednjih državah (Italiji, Avstriji) tak pouk ponekod že imajo, pa tudi ponekod pri nas. Ker je med takimi šolami tudi velenjska (ob njej še ravenska) glasbena šola, bodo gotovo zanimive izkušnje pedagogov iz te šole. Organizatorji posveta z njim ne želijo vplivati na kako odločitev, ampak želijo le, da pedagogi sami z argumenti povedo dobre in slabe strani takega pouka.
(-fk)
Med učnimi novostmi naj omenimo le nakup opreme za strojno usmeritev — za pnevmatiko in hidravliko — za Cc opremo, te dni pa pričakujejo iz uvoza tudi tri rezkalne stroje.
Precej več novitet je s področja organiziranosti. Ta je bila načrtovana že nekaj let, pa jim jo je uspelo v praksi izpeljati šele tik ob koncu prejšnjega šolskega leta. Gre za prehod v enovito delovno organizacijo. »Za tak korak smo se odločili na osnovi dolgoletnih izkušenj, ki so med drugim pokazale, da v velikih šolskih sistemih temeljne organizacije ne odigrajo prave vloge na področju vzgoje in izobraževanja. V sedaj enoviti delovni organizaciji bodo posamezne šole delovale kot pedagoško povsem samostojno. Vsi štirje domovi — učenci, delavci.
Na bogato polpreteklo zgodovino iz časov NOB med drugim dovolj nazorno opozarjajo tudi razna spominska obeležja. Teh imamo na področju velenjske občine okrog 100. Ker je nekatere med njimi načel zob časa, za nelep videz drugih pa so »poskrbeli« nekateri občani s svojim nekulturnim obnašanjem, so pri občinskem odboru ZZB NOV občine Velenje imenovali posebno komisijo za vzdrževanje spominskih obeležij. Večje pozornosti pa naj bi bili deležni ti tudi s podpisom posebnega samoupravnega sporazuma.
Tako po pomenu kot na samo stanje naj bi se v tem letu lotili obnove prav osrednjega spomenika »Onemele puške«. Kot smo slišali na seji podpisnikov družbenega dogovora o varstvu spomenikov NOV, bila je konec prejšnjega tedna, je tako kot večina teh tudi ta spomenik niko-garšen. Za njegov kolikor toliko urejen videz so skrbeli predvsem člani komisije za vzdrževanje spominskih obeležij pri občinskem odboru ZZB NOV Velenje.
Razmišljanja o obnovi spomenika »Onemele puške« so krenila v tri smeri. Po prvi varianti naj bi nadomestili manjkajoče črke z novimi. Ker so bile slednje uvožene iz Italije, in ker njihova nadomestitev ne bi pomenilo trajne rešitve, je ta predlog »padel v vodo«. Tudi vklesanje imen v marmornate plošče bi preseglo vse finančne zmožnosti. Zato so se udeleženci sestanka odločili za tretji predlog. Tako naj bi plošče z imeni odstranili, na 645 padlih borcev NOV ter žrtev fašističnega nasilja v občini Velenje pa naj bi vse spominjala in opominjala bakrena plošča. Nujno pa bo ob tem treba urediti tudi njegovo okolico.
Po predračunih naj bi obnovitev spomenika »Onemele puške« veljala okrog 16 milijonov dinar-
uporabniki in starši — bodo tudi odslej povsem enakovredni člani
Peter Robida
jev. Največ denarja naj bi za obnovitev prispevala krajevna skupnost Center levi breg, ki je v svoj referendumski program med drugim zapisala obnovo Titovega trga. Nekaj denarja pa naj bi primaknili še sisi gospodarskih dejavnosti ter podpisnice že prej omenjenega družbenega dogovora. Da bi v prihodnje precej bo-
sveta delovne organizacije. Kakšne pa so prednosti enovite organiziranosti gotovo ni treba posebej poudarjati; od večjih možnosti opremljanja in vzdrževanja celotnega sistema in šolskih zgradb do koristnejšega in umnejše uporabe zbranega denarja,« je dejal direktor Centra srednjih šol iz Titovega Velenja Peter Robida in nadaljeval :
»Velikostne razlike pri prejšnji organiziranosti so bile skorajda nevzdržne. Najmanjša šola oziroma temeljna organizacija je bila družboslovna s komaj 120 učenci in 12 učitelji. Največja tozd pa kovinarka, strojna, naravoslovna in računalniška usmeritev, ki je združevala več kot polovico delavcev ter učencev centra.«
Levji delež pri razmišljanju o kar najbolj umnem gospodarjenju ima zagotovo tudi dejstvo, da delovna organizacija v delovni organizaciji ne vodi k začrtanim prizadevanjem. Tako bosta sedaj programa družboslovne in naravoslovne usmeritve predstavljala eno šolo, strojna usmeritev svojo in elektro-računalniška kot ena šola.
S prehodom v enovito delovno organizaicjo se je iz te srede izločila srednja kovinarska šola na Moti, ki je odslej samostojna delovna organizacija.
Letošnje leto je za učence in učitelje centra jubilejno leto. Mineva namreč 30 let od ustanovitve nižje rudarske šole v Šaleški dolini. Ta častitljiv jubilej bodo učenci in delavci Centra srednjih šol temu primerno obeležili. Tako med drugim nameravajo v tednu centra izdati lep zbornik.
lje skrbeli za pomnike iz narodnoosvobodilne vojne, moramo v občini nuino konkretizirati določila že izdelanega odloka o vzdrževanju spomenikov v občini Velenje.
Obnovo spomenika v središču Titovega Velenja naj bi končali do letošnjega občinskega praznika.
i k g
J* ]
i,- mammr*.
jv:
aSi
. -i



>NAŠ CAS<, glasilo Socialistične zveze delovnega ljudstva Velenje, izdaja Center za informiranje, propagando in založništvo Velenje, cesta Františka Foita 10.
>NAŠ CAS< je bil ustanovljen I. maja 1965; od 1. janu-
arja 1973 je izhajal kot štirinajstdnevnik >Šaleški rudar< kot tednik pa izhaja >NAŠ CAS< od 1. marca 1973.
Uredništvo: Stane Vovk (direktor in glavni urednik), Boris Zakošek (odgovorni urednik), Milena Krstič-Planinc, Bogdan
Mugerle, Janez Plesnik, Tatjana Podgoršek, Mira Zakošek (novinarji).
Izhaja ob četrtkih.
Sedež uredništva in uprave: Titovo Velenje, cesta Františka Foita 10, telefon (063) 853 451, 856 955, 855 450. Brzojavni
naslov: Informativni center Velenje.
Cena posameznega izvoda je 700 dinarjev. Mesečna naročnina 2.540 dinarjev, polletna naročnina za individualne naročnike 15.240 dinarjev, za tujino 25.900 dinarjev.
Žiro račun pri SDK, podružnica Titovo Velenje, številka 52800-603-38482.
Grafična priprava, korekture, tisk in odprema: CGP Večer Maribor.
Nenaročenih rokopisov in' fotografij ne vračamo.
Za >NAS GLAS< se po mnenju sekretariata za informiranje izvršnega sveta Skupščine SR Slovenije, številka 421-1/72 od 8. februarja 1974 ne plačuj^ temeljni davek od proiSeta proizvodov.

Na Ljubečni bodo godli
Na sklepni del so se uvrstili tudi trije harmonikarji iz velenjske občine — velenjske izkušnje o učenju diatonične harmonike v glasbeni šoli.
1. septembra 1988 * titovo velenje
IZ DELOVNIH ORGANIZACIJ
nas cas * stran 3
Presežki delavcev v Gorenjevi Elektrokovinski opremi
Nihče ne bo ostal brez dela
Delovna organizacija Elektrokovinarska oprema, sedaj Gorenje EKO, je ena tistih organizacij združenega dela v velenjskem gospodarstvu, ki se je morala spoprijeti s pojavom, ki ga še lani nismo jemali čisto resno. Z ekonomskimi, tehnološkimi, kot pa v EKU pravijo — pri njih tudi organizacijskimi presežki delavcev. Če se povrnemo nekaj mesecev nazaj, k sanacijskemu programu te delovne organizacije, potem lahko za iztočnico vzamemo število delavcev, ki naj bi bili v Gorenju EKO zaposleni ob koncu leta — 567 delavcev.
Sanacijski program, sprejet marca letos, je delovno organizacijo EKO opredelil kot nosilca razvoja in proizvodnje zahtevnih komponent v okviru sestavljene organizacije Gorenje. Zato je bilo treba izvršiti organizacijsko spremembo, ki je pomenila prenos dveh programov, ki sodita v programske celote Gorenja v njene delovne organizacije — v Gorenje Glin in v Gorenje Procesno opremo.
O načinu razreševanja presežkov delavcev, ki jih je spodbudila nova organizacija in struktura EKA, smo se prejšnji teden pogovarjali v Gorenju EKO z ljudmi, ki so ves čas v ospredju razreševanja te, za vse delavce EKA, zelo boleče in občutljive teme. Naši sogovorniki so: VIDA PURNAT — vodja kadrovske službe, MIRAN AHTIK, vodja splošno-kadrovskega sektorja in SILVESTER KOPRIVNI-KAR pomočnik poslovodnega organa za družbeno-ekonomske odnose.
TEHNOLOŠKI, EKONOMSKI IN ORGANIZACIJSKI PRESEŽKI
Vse tri vrste presežkov delavcev so v tej delovni organizaciji. Zakaj? Povedano je že bilo. da postaja EKO nosilec proizvodnje komponent v okviru sestavljene organizacije Gorenje. Gre za novi integralno strateški sistem. Ta usmeritev delovne organizacije je narekovala korenito organizacijsko in programsko transformacijo delovne organizacije EKO. »Programi. ki ne sodijo v sistem tega integralno strateškega sistema se prenesejo v delovni organizaciji Gorenja, kamor te produkcije sodijo. Zato je prišlo do prenosa proizvodnje strešnega pro-
grama v delovno organizacijo Gorenje Glin in do prenosa dejavnosti strojegradnje in orodjarstva v delovno organizacijo Gorenje Procesna oprema,«
razlaga Silvester Koprivnikar.
Skupaj z obema programoma, pa naj bi v novi delovni organizaciji prešli tudi delavci EKA, ki so delali na teh programih »To pomeni, da naj bi Glin zaposlil 122 bivših delavcev EKA, Gorenje Procesna oprema pa 131 bivših delavcev EKA. Ker pa sta se ta dva programa v novih delovnih organizacijah lahko bolj racionalno organizirala, so v Procesno opremo prešli samo 103 delavci EKA. v Glin pa 104. Tako je iz teh programov pri nas ostalo 40 delavcev presežka.« naprej pojasnjuje Silvester Koprivnikar.
»Po sprejetih organizacijskih shemah, s katerimi je bilo določeno število izvajalcev v obeh proizvodnih sektorjih EKA, preostalega dela EKA, v režijskih službah in v spremljajočih dejavnostih pa je bilo ugotovljeno, da je še skupno 43 delavcev, ki v bistvu niso več potrebni za nadaljnje delo novega EKA,« se je v pogovor vključil Miran Ahtik in tako opozoril še na drug problem. na problem tistih presežkov, ki jim v EKU pravijo ekonomski in organizacijski, ker gre v precejšnji meri tu za delavce, ki opravljajo dela v tako imenovanih režijskih službah.
GRE ZA LJUDI Z IMENI IN PRIIMKI
Ker so samoupravnim organom v delovni organizaciji EKO že kmalu predstavili problem, je delavski svet delovne organizacije v februarju letos sprejel kot izvedbeni akt sanacijskega programa Pravilnik o ugotavljanju
ekonomskega in tehnološkega presežka delavcev, ki je postal osnova, po kateri so v Elektrokovinarski opremi izdelali seznam presežkov.
Ta pravilnik je uporaben samo v primerih, kjer je na isti nalogi opravljalo dela več izvajalcev. »Upoštevali smo izključno kriterije opredeljene s tem pravilnikom. Po njem pa nismo točkovali invalidov, ker je bil sklep delavskega sveta, da jih prvenstveno skušamo razrešiti znotraj delovne organizacije,« pojasnjuje Vida Purnat.
Po katerih kriterijih so ocenjevali in točkovali? Strokovna usposobljenost (izpolnjevanje pogojev je pomenilo najvišje število možnih točk), delovne izkušnje (nad 10 let največje število točk), delovna doba v EKO (nad 20 let najvišje število točk), delovna uspešnost, zdravstveno stanje, socialni kriteriji.
Vida Purnat
kovinarske opreme. Niti sami nočejo, niti zakonodaja ne dopušča možnosti, da bi lahko delavec brez svoje krivde izgubil delovno razmerje oziroma se znašel na listi brezposelnih. Zato so v EKU vsem delavcem, ki jim še niso uspeli ponuditi ustrezne zaposlitve v drugi delovni organizaciji, ponudili zaposlitev za določen čas v EKU.
Delovni organizaciji Gorenje EKO so tako, da so zaposlili njihove delavce in jim pomagali pri razreševanju občutljivega problema, doslej pomagali: Avtomotor Celje, ERA, Modni salon, Veplas, Ljubljanska banka Temeljna banka Velenje in seveda članice sozda Gorenje: Gospodinjski aparati. Elektronika Široka potrošnja, Gorenje Servis, Commerce, Procena oprema in Gorenje Glin.
Izobrazbena struktura presežkov EKA zajema kadre od IV. do VIL stopnje strokovne usposobljenosti, prevladujoča pa je V. stopnja. To so ekonomski, administrativni in komercialni tehniki, družboslovni profili, tudi ekonomisti VI. stopnje, med njimi pa je tudi dvanajst inštalaterjev, kvalificiranih elektrikarjev.
Na osnovi tega je bil potem izdelan poimenski seznam 43 delavcev (do števila so prišli po metodah nove organizacijske sheme.) Seveda pa tam. kjer so bila dela ukinjena ali pa je bil program prenešen, ni bilo sporno ugotavljati poimenskega seznama.
KAKO PROBLEM REŠITI NA ČIM MANJ BOLEČ NAČIN?
To je gotovo najtežja naloga, ki stoji pred odgovornimi delavci Elektro-
»Prva akcija pa je bila vzpostavitev kadrovske koordinacije na nivoju sozda Gorenje, kjer se kadroviki sestajamo enkrat na teden in tekoče proučimo potrebe sleherne članice sestavljene organizacije in pregledamo ali obstaja možnost za zasedbo del iz vrst delavcev, ki so pri nas v skupini presežka,« razlaga poti razreševanja Vida Purna-tova.
Dvakrat doslej pa so se s pomočjo Skupnosti za zaposlovanje sestali tudi na tako imenovani občinski kadrov-
Miran Ahtik
ski koordinaciji, kjer so predstavili problem in se dogovorili za pristop in način razreševanja. Vzpostavili so tedensko medsebojno obveščanje o potrebah posameznih organizacij združenega dela, s katerimi lahko potem takoj navežejo stike in jih obvestijo o ponudbi delavcev EKA.
NAČINOV RAZREŠEVANJA JE VEČ
Najhitrejši in najugodnejši način tako za EKO kot njihovega delavca je, da se ta zaposli drugje brez dodatnih preusposobitev, prekvalifikacij ali dokvalifikacij. Doslej so na tak način tudi razrešili veliko delavcev.
»Če pa to ne gre, potem ima delovna organizacija, ki bi naše delavce zaposlila, možnost, da nam postavi pogoj, da takšnega delavca preusposobimo. Doslej smo imeli dva takšna primera,« pravi Purnatova. Seveda pa potem delovna organizacija sprejme obvezo, da bo po uspešno opravljenem preu-sposabljanju tega delavca zaposlila za nedoločen čas.
Ena od možnih oblik je tudi zaposlitev v drugi delovni organizaciji za določen čas. »Sanacija EKA je odvisna tudi od tega, v kako hitrem času bomo lahko delavce, ki predstavljajo presežek produktivno zaposlili v drugi delovni organizaciji,« pravijo v Gorenju EKO. »Naše delavce smo na delo za določen čas v drugo delovno organizacijo napotili v primerih, ko je šlo za nadomeščanje delavcev, ki bodo odsotni vsaj leto dni.«
Pravijo pa, da so se zelo izogibali, čeprav obstaja tudi ta možnost, da bi
Silvo Koprivnikar
te delavce napotili na izredni plačan dopust. Ugotavljajo, da to deluje de-motivacijsko, tako na delavca, ki bi ga napotili na takšen dopust, kot na tistega, ki prihaja na delo. Vendar pa se temu čisto izogniti kljub temu niso mogli. Na tako imenovan izredni plačan dopust so napotili tri komercialne predstavnike na terenu, dva delavca iz oskrbe in invalida, ki ni sprejel ponujenega dela, ustreznega njegovim zdravstvenim omejitvam pa mu niso uspeli najti.
»V tem času pa smo zaradi problematike proizvodnje mehanskih komponent nazaj z dopusta poklicali dva delavca, medtem ko komercialnih predstavnikov s terena nismo klicali, ker gre za nekvalificirano deio t proizvodnji in z vidika stroškov ne bi bilo racionalno.«
Če sklenemo: .nihče EKO-vih delavcev, ki so se znašli na nepopularnem seznamu presežkov, ne bo ostal na cesti. Nihče se ne bo na cesti znašel zato, ker ti delavci niso slabi delavci. niso takšni, da bi se jih delovna organizacija »rada odkrižala«. To dejstvo je razvidno tudi iz tega, da tekočo fluktuacijo EKA najprej nadomestijo, če za to seveda obstajajo pogoji, prav z delavci s tega seznama. Zato tudi delovnih organizacij, ki bi bile pripravljene zaposliti EKO-ve presežke, ni treba biti strah, da bodo izbrale slabo.
MILENA KRST1Č-PLANINČ
ERA-T0K Kmetijstvo Šoštanj, DE Turn
Najprej preveč dežja, nato suša
Letošnja dvomesečna suša je našemu kmetijstvu naredila nepopravljivo škodo. Ne le, da se bo to močno poznalo na letošnjih poljščinah, sadovnjakih in vinogradih, posledice se bodo čutile tudi prihodnje leto. Zato je škodo, ki jo je naredila suša nemogoče ovrednotiti v dinarjih, jasno pa je, da so številke ogromne. Seveda se moramo spomniti, da je pomladi kmetijstvo zelo prizadela pozeba in precej zmanjšala letošnjo kmetijsko bero.
Suša in pozeba nista prizanesli tudi Erini TOK Kmetijstvo Šoštanj. Pomladi je kazalo, da bodo imeli osnovne krme dovolj, suša pa je storila svoje in so praktično ostali brez krme. Pri poljščinah je suša najbolj prizadela koruzo, ki jo bo precej manj, kot je sprva kazalo. Podobno je tudi s pridelkom hmelja, le na pšeničnih poljih ni bilo občutnejših posledic. Neugodno pomladansko vreme z veliko dežja je slabo vplivalo na pridelek v sadjarstvu. Pojavilo se je precej bolezni, ki so jih zatirali s
sprotnim škropljenjem, zadnja suša pa je vplivala na velikost plodov. Pozeba je nekatere vrste sadja zdesetkala. Ponekod je bila namreč škoda celo 90-odstotna, večinoma pa 50. Sreča je bila edino v tem, da je bilo izredno dobro opraševanje in bo letošnji pridelek na Turnu kljub vsem nevščenostim še kar dober. Zadnji dež sadjarjem ni kaj prida pomagal.
»Obiranje zgodnjih vrst jabolk počasi že končujemo. Pridelek je relativno dober. Jabolka bomo
Matjaž Jenšterle: »Poznih jabolk bo manj, kot smo načrtovali«
prodajali v naših trgovinah, nekaj pa jih bo šlo za družbeno prehrano, vrtce in šole. Menim, da je tudi cena dokaj ugodna, od 1.500 do 2.000 dinarjev za kilogram. V prihodnje bomo nadaljevali z obiranjem ozimnih jabolk, ki jih bo zagotovo manj kot smo pričakovali. Približno 70 odstotkov poznih jabolk imamo že prodanih, za 30
odstotkov pa še iščemo kupce. S tem dela ne bo zmanjkalo. Na velenjskem griču moramo končati opore za jablane, silirati koruzo in opraviti še eno košnjo, čaka pa nas tudi zimski rez sadja,« je povedal vodja delovne enote TOK Kmetijstvo Šoštanj Matjaž Jenšterle.
B. Mugerle
Avtogeni trening — pot do sprostitve
Nekaterim je že jutranje prebujanje stres
Avtogeni trening. Če drugega ne, ste gotovo že slišali ti dve besedi. Gre za preizkušeno metodo, ki jo na zahodu uporabljajo že več kot sedemdeset let, in ki pomaga človeku, da se sprosti. Avtogeni trening je sestavljen iz sedmih vaj, ki obravnavajo različna področja človekovega telesa in doživljanja. Je ena od sprostit-venih metod, poznamo pa tudi druge, recimo progresivno relak-sacijo, jogo, zen, zen budizem . .. Sprostitvena metoda je lahko tudi telovadba, ljubezen, sprehod v naravo . . . Poznamo pa tudi nevarnejše — alkohol, cigarete, droge, ki negativno vplivajo na človekovo zdravje.
Sredi septembra se nam v mirnem okolju naravnega zdravilišča v Topolšici obeta tečaj avtoge-nega treninga, ki ga bo vodil
dipl. psiholog Srdan Arzenšek.
»Sprostitev pomeni izživetje pritiskov, ki so v človekovem življenju prisotni vsak dan. Nekaterim je že jutranje prebujanje lahko pritisk ali stres, kot ga v tem primeru imenujemo. Stres pomeni rekcijo telesa, telesno ali duševno, na določene pritiske. Organizem se pred njimi različno brani,« pojasnjuje Srdan Arzenšek.
Strese doživljamo povsod: na delu, v šoli, doživljamo jih tudi doma, v ^odnosu do partnerja, do otrok in reakcije nanje so zelo različne.
»Nevarno je, če se stresi kopičijo. Če jih ne izživimo, če ostanejo v nas. Zelo slabo vplivajo na naše zdravje. Lahko pride samo do psihičnih reakcij kot so jeza, bes, slaba volja, lahko pa tudi do telesnih reakcij, fizioloških, — ne-
katerim se spremeni hitrost bitja srca, nekaterim se poveča krvni tlak, lahko pride do okvar srca, ožilja ... Eden velikih teoretikov in praktikov avtogenega treninga Lindeman je avtogeni trening definiral kot pot k sprostitvi, boljšemu zdravju in večji storilnosti.«
Avtogeni trening je zato namenjen vsem, ki se želijo naučiti sprostiti v kratkem času in to je ena dobrih lastnosti avtogenega treninga. Lahko si sami poiščemo literaturo, precej jo je, in se sami učimo. Za začetnike pa je veliko boljši tečaj. Bistvena prednost je namreč v tem, da je strokovno voden in tečajnikom omogoči, da sproti razjasnijo vse nejasnosti, težave, ki se med izvajanjem posameznih vaj pojavljajo. Teh pa je nekaj.
Tečaj bo v septembru, to je že jasno, kdaj natanko, pa še ni. Odvisno je od zanimanja. Tečaj bo organiziran po skupinah, v skupini bo največ deset do petnajst tečajnikov, trajal bo dva meseca, (enkrat na teden) obsega pa sedem osnovnih vaj, ki jim pravijo tudi seanse in osmo, ki je nekakšen zaključek, ko bodo ugotavljali, kako je komu uspelo.
Če vas zanima še karkoli, ali če se želite prijaviti, potem se oglasite po telefonu 855-421 — od ponedeljkih, torkih in četrtkih od 15. do 16. ure, na isto številko pa ob sredah od 16. do 17. ure.
M. Krstič-Planinc
Rekli so:
Roman Jurič
Sekretar Občinskega sindikalnega sveta Velenje o stališču sindikata do tehnoloških in ekonomskih presežkov delavcev:
»Glede tega imamo v sindikatih jasna stališča. Ne pristajamo, da bi delavec zaradi tega, ker po-
Gorenje
Na pohodu nov Robot Goro 201
Znano je, da je Gorenje na področju robotizacije oralo ledino, tako v Sloveniji, kot v Jugoslaviji. Zadnji dosežek teh prizadevanj je robot Goro 103.
Razvoj na področju robotizacije pa nadaljujejo v Gorenju z robotom Goro 201. Ker pa je to delo finančno in strokovno nadvse zahtevno, se je delovna organizacija Gorenje Procesna oprema prijavila na razpis posebnega zveznega Sklada za pospeševanje razvojnih projektov pri Zveznem komiteju za tehnologijo, znanost in informatiko s projektom »Razvoj, proizvodnja in aplikacija robota za površinsko zaščito«. Upravni odbor sklada je v množici projektov izbral za sofinanciranje predlagani projekt Gorenja Procesna oprema.
Ob projektu »Razvoj, proizvodnja in aplikacije robota za površinsko zaščito« je delovna organizacija Gorenje Procesna oprema zbrala tudi druge zainte-
resirane delovne organizacije oziroma ustanove, tako Gorenje gospodinjski aparati Titovo Velenje, Gorenje Raziskave in razvoj Titovo Velenje, Gorenje Bira Bihač, Gorenje MIV Vranje, Institut Jožef Štefan Ljubljana in Fakulteto za elektrotehniko Univerze Edvard Kardelj Ljubljana.
Za razvojno delo, izdelavo dveh prototipov robota Goro 201 in za njuno testiranje bodo v treh letih porabili predvidoma 2.100 milijonov dinarjev, pri čemer bo Sklad za pospeševanje razvojnih projektov prispeval 630 milijonov dinarjev.
Poudariti velja, da bo nov Go-renjev robot Goro 201 povsem enakovreden robotom za površinsko zaščito renomiranih svetovnih proizvajalcev. N. K.
Obetavni septembrski načrti
Opravljena redna vzdrževalna dela med kolektivnim dopustom ter končane naložbe omogočajo zaposlenim v Gorenjevih delovnih organizacijah v Titovem Velenju in Nazarjah zadržanje visoke ravni proizvodnje in izkoriščenosti zmogljivosti, dosežene v letošnjem prvem polletju.
V Gorenju Gospodinjski aparati načrtujejo v tozdu Štedilniki izdelavo blizu 48.500 štedilnikov, v tozdu Pralno pomivalna tehnika bodo naredili blizu 37.000 pralnih strojev, v obratu Progra-matorji Slovenska Bistrica pa več kot 60.200 programatorjev, v tozdu Zamrzovalna in hladilna tehnika pa je načrtovana proizvodnja blizu 24.500 zamrzovalnih omar, 24.000 zamrzovalnih skrinj
stane presežek, ostal nezaposlen oziroma ostal sam. Ta problem je treba razreševati predvsem v delovnih organizacih, ker se pojavi. Stališče sindikata pa je. naj še enkrat ponovim: nihče ne sme ostati na cesti oziroma brez nadomestila za osebni dohodek. Na ravni Republiškega sveta pa naj bi oblikovali sklad, ki bi bil namenjen reševanju najnujnejših primerov v obliki konkretnih pomoči.«	,__, ,
(mpk)
in nekaj nad 16.000 hladilnikov. V tozdu kompresorji Črnomelj predvidevajo izdelavo 81.600 kompresorjev, v tozdu Kondenzatorji Rogatec pa skoraj 98.000 kondenzatorjev.
V delovni organizaciji Gorenje Notranja oprema bodo v tozdu Gradbeni elementi izdelali 107.000 kvadratnih metrov keramičnih ploščic.
V	Gorenju Elektronika Široka potrošnja je za mesec september načrtovana proizvodnja 9.200 barvnih televizijskih sprejemnikov; v primerjavi z mesecem junijem želijo proizvodnjo povečati kar za tretjino.
V	delovni organizaciji Gorenje Mali gospodinjski aparati Nazarje bodo. kot predvidevajo, izdelali 101.500 malih gospodinjskih aparatov.
V	Gorenju Servis pa so za mesec september predvideli izvršitev 90.400 servisnih posegov.
(N. K.)
4. stran * HSS CSS
NAŠI KRAJI IN LJUDJE
titovo velenje * 1. septembra 1988
Krajevna skupnost Lokovica
ANKETA
V nedeljo bodo praznovali tudi krajani Belih vod
Želijo si srečanja z nekdanjimi prebivalci
stanju, letni bazen, ki svojemu namenu ni služil več kot petnajst let, dokončali so igrišče, bogatejši so za snežni plug. Veliko, kajne?
Ivan Drev pravi: »Največja želja nas krajanov pa je, da bi začeli oziroma nadaljevali z gradnjo telefonskega omrežja.
Radi bi še približno 300 telefonskih priključkov, vendar moramo ojačati primarni vod iz Šoštanja. To pa ni najbolj lahko.«
PTT jim namreč ne dovoli, da bi na že obstoječe drogove obesili še dodatni kabel, ampak zahtevajo, da kable speljejo pod zemljo. Takšna investicija pa bo za krajane Belih vod zelo draga. Zato še vedno upajo, da jim bo dogovor s PTT uspel.
Ivan Drev, predsednik sveta krajevne skupnosti Bele vode: »Blizu štiristo je tistih, ki so nekoč živeli v našem kraju. Radi bi se z njimi ponovno srečali.«
(foto: vos)
V nedeljo, 4. septembra, bodo praznovali krajani Belih vod. V času od prejšnjega praznovanja do letos so v kraju marsikaj postorili. To je potrdil tudi predsednik sveta krajevne skupnosti Ivan Drev. Most pri Kovaču s prostovoljnim delom krajanov, vlečnico, ki je bila skoraj deset let v neuporabnem
Ob krajevnem prazniku si krajani Belih vod želijo pripraviti tudi srečanje izseljenih krajanov Belih vod, ki jih je zelo veliko. Okoli 400 je tistih, ki so nekoč živeli v tem kraju. 4. septembra se dobijo ob 12. uri pri Savineku. Pripravili so kulturni program v katerem bodo sode-jovali krajani Belih vod in potem seveda tudi družabno srečanje.
(mkp)
ANTON ZVONE-CEBUL:
»Prizadevno turistično društvo se je lotilo kar velikega zalogaja — organiziranja turističnega tedna v katerem tudi sam sodelujem. V prostorih Kulturnega doma razstavljam svojo zbirko etnoloških predmetov. Obisk je dober, obiskovalci pa so — tako se vsaj meni zdi — nad razstavo navdušeni. Sicer pa so zanimive tudi druge prireditve.«
MARIJA DOBNIK: »Zdi se mi, da je Šoštanj malo preveč zaprt kraj, da se ljudje premalo vključujejo v, ne bi rekla dogajanje okoli sebe, ampak v spreminjanje utripa mesta. Poglejte sedaj je v Šoštanju turistični teden. Ne vem, če se Šoštanjčani dovolj vključujemo v vse, kar naj bi vanj sodilo. Če ga primerjam s podobno prireditvijo v Črni na Koroškem, od koder imam moža, je razlika ogromna. Tam sodelujejo vsi prebivalci, pisano in zanimivo je, da te potegne. Navdušite se nad urejenostjo, živahnostjo. Videti imate kaj — domači običaji, stojnice . . .
Moj Šoštanj
Posodobljene ceste in novo orodno vozilo
Velika mera zavzetosti pri uresničevanju referendumskega programa, skrbne priprave na kar dvojno nedeljsko praznovanje krajanov Lokovice in tamkajšnjih gasilcev tokrat niso bile zaman. Pridobitev namreč niso znali ceniti le krajani, ampak tudi vreme, ki je prispevalo svoj delež k resnično pomembnemu slavju-
Pred obnovljenim domom krajanov se je v nedeljo popoldne zbrala pisana množica. Poleg krajanov seveda so se veselili pridobitev številni gasilci, ki so ta dan proslavili dan gasilcev velenjske občine, in predstavniki pobratenega gasilskega društva Ribno pri Bledu ter krajevne skupnosti Zavodnje.
Doseženi rezultati prizadevanj krajanov in 125 članov lokovi-škega gasilskega društva so bili dovolj veliki in tehtni razlogi za nedeljsko slavje. Svojemu namenu so predali kar nekaj posodobljenih cestnih odsekov, in sicer Draj —Ušen v dolžini 400 metrov, prav tako dolg cestni odsek Šaleška magistrala — Donik, 1200
metrov posodobljene krajevne ceste Kovač—Sevčnikar, pa tudi do doma krajanov odslej vodi cesta z novo asfaltno prevleko. Naložba je krajane veljala okrog 106 milijonov dinarjev, da posebej ne omenjamo njihovih številnih udarniških ur. Ž njimi so prihranili vsaj 56 milijonov dinarjev.
opredeljujemo enotno osnovno šolo v vsej Sloveniji. Ob omejitvah, takšnih in drugačnih, so torej na udaru ničmanj pomembne sestavine razširjenega programa, za katerega smo se v občini Velenje dogovorili v delegatskem sistemu po načelih svobodne menjave dela. Sem sodijo predvsem oddelki podaljšanega bivanja, regresirana prehrana, šola v naravi, oskrba z učbeniki, ekskurzije učencev in še kaj. Zavedamo se težkega gospodarskega položaja, kljub temu pa moramo delavci VIZA opozoriti na posledice krčenja prej omenjenih programov. Praksa je pokazala, da ti resnično niso modna muha, ampak so se razvili zaradi specifičnosti prebivalstva v mestu Titovem Velenju. Za primer: šolsko prehrano smo razvili do tako visoke stopnje zato, ker je to narekovala socialna slika staršev in njihove želje, heterogenost prebivalstva v rudarskem mestu, oddaljenost učencev od šole . . . Ker bomo morali uvesti ekonomsko ceno kosil, se bojimo, da se bo zanj odločilo vse manj staršev naših otrok. S tem bosta ogrožena socialna in zdravstvena varnost učencev, ki se ne bodo več hranili na šoli in jim tega v taki kakovosti nihče ne bo zagotovil izven nje. Ob tem pa nisem omenil izgube priložnosti na vzgojnem področju: privzgajanje pravilnih prehrambenih navad in kulturnega prehranjevanja.«
Podobna »škoda« se bo zagotovo pojavila tudi pri krčenju oddelkov podaljšanega bivanja. Po besedah našega sogovornika bodo s strokovnimi argumenti vztrajali, da bi bili ti na vsaki šoli organizirani vsaj za nekatere učence prvih razredov, ki jih je po kriterijih nujno treba vključiti v tako obliko dela. Kako pa bosta odslej potekala šola v naravi ter oskrba z učbeniki, ki sta v naši občini dosegla zavidljivo raven pri krepitvi vzgojne funkcije šole, vrsto prednosti za učence in starše, bodo morali odslej vse bolj čutiti starši na svojih ramenih.
O novostih oziroma o rešenih nekaterih vprašanjih v osnovno-šolstvu torej ne moremo govoriti. Prav nasprotno. Že nekaj let starim težavam se bodo v začetku šolskega leta 1988/89 »pridružile« na šolah v mestu Titovem Velenju zaradi pomanjkanja prostora nove. Ob otvoritvi šole Šalek pa bodo pedagoški delavci poskrbeli za kar najbolj izenačene pogoje šolanja vseh učencev.
T. Podgoršek
Varno v šolo
Gasilci pa so vestno delo v 80-letih delovanja tamkajšnjega gasilskega društva kronali z novim orodnim vozilom, ki bo ne samo izboljšalo njihov strojni park, ampak pripomoglo še večji požarni varnosti na območju krajevne skupnosti.
Praznovanje krajevnega praznika krajani Lokovice ga slavijo
v spomin na 40 domačinov, ki jih je okupator leta 1944 odpeljal
najprej v celjske zapore, nato pa v druga taborišča in 80 let delovanja lokoviškega gasilskega društva so popestrili člani domačega prosvetnega društva in godbeniki Zarje iz Šoštanja.
Kako Šoštanjčani vidijo svoj kraj? Kaj jim pomeni? Kaj jim nudi in kaj sami nudijo njemu? Kako gledajo na prireditev Turistični teden? S temi vprašanji smo se pred tednom dni »lotili« prebivalcev Šoštanja.
Ne vem, ali smo imeli to srečo, da smo naleteli na ljudi, ki imajo vsi po vrsti radi svoj kraj, svoj Šoštanj, ali pa so takšni kar vsi prebivalci tega kraja. Tisti, ki dolgo živijo v njem, so se ga navadili ali pa se je kraj navadil njih. Zato jim tudi ni vseeno kako izgleda, kako diha.
RAJKO ZALEZNIK: »Živim v Pohrastniku, ampak po vse, kar potrebujem pridem v Šoštanj. Na Šoštanj sem navezan. Zdi pa se mi, da se v kraju bolj malo spreminja. Ima sicer pridne ljudi, ampak zmanjkuje denarja. Poglejte si samo fasade nekaterih zgradb: omet odpada... Sprašujem se, ali se res ne da nič narediti, ali pa je občinska politika takšna, da se nič ne premakne. Šoštanjski turistični teden mi je pa všeč. Razumeti pa je treba, da bo še nekaj časa trajalo, da ga bomo ljudje vzeli za svojega, da bo teden tak, kot si tisti, ki ob tem trdo delajo, želijo.«
y w -
KARLI KOČEVAR: »Ni mi
vseeno, da je Šoštanj takšen kot je. Pa ne rečem, da se ne dela. Se, ampak vse gre nekam. Poglejte primer, na ograjo čez most smo namestili košarice s cvetjem. In kje so bile potem? — V Paki? Objestnosti je preveč. Fasade, ki so potrebne temeljite prenove — menda bomo enkrat ja prišli na vrsto? Turistični teden se mi pa zdi v redu. Vsa čast Milojki, koliko ona dela, da bi bilo pestro, zanimivo. Samo premalo je Mi-lojk!.«
(mkp, B. M.)
Pred vrati je novo šolsko leto
Ob starih težavah vse več tudi novih
Nevarnosti
Iz poročila Postaje milice Titovo Velenje (objavljeno je bilo tudi v našem tedniku) ter iz časopisnih statistik ter črnih kronik iz drugih krajev, smo lahko razbrali, da se prometna varnost na naših cestah ni izboljšala. Akcija »Minus 10«, kar bi naj pomenilo delovni naslov za vseslovensko akcijo, nekakšen nacionalni program prometne varnosti, ni zabeležila pomembnejšega izboljšanja prometne varnosti na naših cestah. Prav zato se moramo vsi, ki smo zadolženi za ustvarjanje pogojev za večanje prometne varnosti, še posebej zavzeti in izvajati aktivnosti prav v tem obdobju, ko se bo prisotnost pešcev, predvsem najmlajših, na naših cestah in drugih prometnih površinah bistveno povečala.
V delovnih organizacijah, ki se ukvarjajo s prevozi ter pri avtobusnih prevoznikih bi morali opozoriti na večjo previdnost vse svoje voznike. V šolah in vrtcih bodo poleg poučevanja otrok, posebnih učnih ur, namenjenih varnosti v cestnem prometu, opozarjali tudi starše, da je prvenstveno v njihovi moči in domeni, da bdijo nad otrokom. Vzdrževalci cest so, marsikje pa še bodo, obnovili talne obeležbe in označbe cestišč ter bliži-
ku, ne bi bilo prometnih nezgod z udeležbo šolarjev in najmlajših. Voznikom že »visi« nad glavo nov Zakon o temeljih varnosti v cestnem prometu. ki je zaostril kazni za prekrške v astronomske zneske, v veljavi pa bo 12. oktobra. Takrat bodo najbrž stopili na ceste tudi miličniki bolj smelo, saj izterjava sedaj veljavnih kazni ni bil več postopek, je bolj izguba časa.
Naj dodamo še našo skupno željo, prijetno šolsko leto, varno pot v vrtec in šolo, voznikom pa varno vožnjo.
Jože Miklavc
Nama — vedno nekaj novega
V veleblagovnici ljubljanske Name v Titovem Velenju nenehno spreminjajo razvrstitev vseh vrst izdelkov, z enim samim namenom, da bi kupci željeno blago lažje našli in kupili, navsezadnje pa tudi prodajalci lažje opravljajo svoje delo. Tako so te dni otroški oddelek s pritličja preselili v prvo nadstropje, igrače, ki so bile doslej na tem oddelku pa so ostale v pritličju, vendar na drugem prostoru. Nekdanji prostor otroškega oddelka so nameniii za elektro oddelek, ki je bil dosedaj sila utesnjen.
Da bi kupcem omogočili enostavnejši dostop v samopostrežno trgovino in lažje prenašanje kupljenega blaga iz nje, so v velenjski Nami pred nedavnim zgradili nov vhod na vzhodnem delu veleblagovnice, ki ga kupci pridno uporabljajo. Tudi zato, ker iahko kupljeno blago do avtomobila pripeljejo z vozičkom. Povedati velja tudi, da so ob tem v Nami povečali prodajni prostor samopostrežne trgovine in s tem zagotovili večjo izbiro. Dodatna prednost novega vhoda je v tem, da bodo lahko v samopostrežni trgovini podaljšali odpiralni čas, neodvisno od ostalih oddelkov.
(b. m.)
Prav danes so na strežaj odprla svoje duri hiše učenosti in »povabile« našo mladež v svet novih spoznanj. Kakšen je ta svet, bodo ti spoznali med letom kot tudi to, da šolanje še zdaleč ni več brezplačno, in da pomanjkanje denarja vse bolj »siromaši« tudi področje vzgoje in izobraževanja. In s kakšnimi novostmi so v šolsko leto 1988/89 stopile osnovne šole velenjske občine in Center srednjih šol iz Titovega Velenja?
so na vsakem koraku
Zaposleni v delovni organizaciji VIZ Velenje pravijo, da so se na novo šolsko leto začeli pripravljati dokaj zgodaj. Še posebej intenzivno pa v drugem polletju preteklega šolskega leta. Zaradi dinamike gibanja prebivalstva, ki je za mesto Titovo Velenje še posebej značilno, imajo ob vsakem začetku novega šolskega leta zlasti mnogo organizacijskih težav. Letos je to negotovost povečala še zamuda pri izgradnji sedme osnovne šole Šalek. Nastala je zaradi znanih finančnih težav, kasnijo pa tudi izvajalci del. Nova šola učencev v prvih dneh meseca septembra tako ne bo »sprejela«, ampak naj bi ti vanjo stopili v prvih dneh prihodnjega meseca. Do takrat bodo učenci iz šolskega okoliša sedme osnovne šole Salek obiskovali pouk na osnovni šoli Veljka Vlahoviča. Zato bo ta šola približno en mesec delala v popolnih dveh izmenah s 40 oddelki in z okrog 1150 učenci. Prostorskih težav zaenkrat ni le na šolah v Šmartnem ob Paki, Šoštanju ter na podružničnih.
Gotovo je odveč poudariti, da bo pomanjkanje šolskega prostora oviralo izvajanje kompletnega programa dela teh hiš učenosti, saj bo pouk na osnovni šoli bratov Mravljakov potekal v dveh izmenah, na osnovnih šolah Gustava Šiliha, Mihe Pintarja-Tole-da ter Antona Aškerca pa v eni izmeni in pol. V eni izmeni naj bi slednji potekal le na sedmi osnovni šoli Šalek. Ob taki organiziranosti z omejitvami pri izvajanju programa telesne vzgoje za vse učence ne bo moč izogniti. V novem šolskem letu bo na vseh osnovnih šolah velenjske občine okrog 6220 oziroma 248 oddelkov.
Omejitveni ukrepi na področju skupne porabe so že doslej krepko vplivali na slabšanje pogojev življenja in dela na osnovnih šolah. Nadaljnje omejevanje
no nevarnih krajev. Poleg redne obveznosti na našem področju, imata Vekos. tozd komunalna oskrba ter Celjsko cestno podjetje še posebno naročilo, da ceste opremijo v skladu s predpisi. Novi trikotni znaki pred zaznamovanimi prehodi za pešce pri šolah in vrtcih ta del aktivnosti tudi potrjujejo.
Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu se je dogovoril z Avto moto društvom. Avto moto turing klubom ter Združenjem šoferjev in avtomehanikov iz Titovega Velenja, da bodo prve dni postavili »dežurne« osebe pri nevarnih prometnih mestih. Ob sodelovanju pionirske prometne službe pa bo bližnja okolica šol »obeležena« tudi z uniformiranimi mladimi prometniki.
Postaja milice Velenje bo v skladu s svojim programom izvajala okrepljen nadzor nad prometom, miličniki pa bodo poučno delovali na šolarje in pešce, ki se bodo nahajali na prometnih površinah, kjer je običajno večja gostota prometa. Pripravljajo pa se tudi na nekatere preventivne akcije, ki jih bodo izvajali skupaj s SPV Velenje.
Vrtcem in šolam je SPV Velenje v
MMommž m
Emil Prah
na področju vzgoje in izobraževanja pa bo pustilo svoje globoke posledice ne samo pri učencih, ampak tudi v iztrošenosti opreme, zastareli učni tehnologiji in ostali šolski opremi, propadanju šolskih stavb in nenazadnje tudi v padanju ravni učencev. Razprave na vseh ravneh, kako ob bistveno manjših sredstvih obdržati doseženo kakovost in izpolniti resolucijsko opredelitev po zagotovitvi ustreznega družbeno-ekonomskega položaja delavcev v vzgoji in izobraževanju, so brezpredmetne. Sploh ob nadaljnjem neupravičenem podcenjevanju dejavnosti vzgoje in izobraževanja. Želje po čimveč-jem številu raziskovalcev in znanstvenikov, po kvalitetnem znanju kot osnovi družbene in ekonomske prenove naše družbe pa le to in nič drugega. »Da bi obdržali doseženo kakovost v naših osnovnih šolah in preprečili precejšnje zaostajanje osebnih dohodkov delavcev — učiteljev,« poudarja direktor delovne organizacije VIZ Velenje Emil Prah, »nam preostane le še krčenje programov. Za sedaj je zagotovljeni program, ki ga opredeljuje šolska zakonodaja tisti, ki je nedotakljiv in ima prednost. Z njim namreč
sodelovanju z Zavarovalno skupnostjo Triglav, omogočil brezplačno razdelitev prometnih rutic, ki jih morajo obvezno nositi na poti v šolo in vrtec mali šolarji in učenci prvih razredov, seveda skozi vse leto.
Veselimo se, da tudi v tem šolskem letu, še posebno ne ob samem pričet-
Da ne bi bilo takole ...
1. septembra 1988 » titovo velenje__RAZVEDRILO	___085 C9S * f stran 5
Avtomobilski sejem
Živahno kot le malokdaj
Lepa in sončna nedelja je bila kot nalašč za sejem železnih konjičkov v Titovem Velenju, seveda na sejmišču pred Rdečo dvorano. Že dolgo se ni zbralo toliko lastnikov osebnih avtomobilov, preko 90 jih je bilo, še več pa je bilo tistih, ki jih na sejem pritegne radovednost. Tudi resnih kupcev je bilo nekaj. Težko je reči koliko, saj nekateri sklenejo kupno-prodajne pogodbe kar na sejmu, po navadi jih je okrog 20, ostali pa te zadeve uredijo kasneje na občini.
Sicer pa se na velenjskem sejmu avtomobilov, s katerim že četrto leto upravlja Združenje šoferjev in avto-mehanikov iz Titovega Velenja, poleg domačinov zbere tudi veliko prodajalcev in kupcev s Koroške, iz Celja in iz Savinjske doline. Vidimo pa lahko tudi registrske tablice Ljubljana. Cakovec, Zagreb in druge.
Poglejmo še cene. Med avtomobili, ki so jih lastniki želeli prodati ali zamenjati, so prednjačile stoenke. Veljale so od 5 do 9 milijonov, dinarjev seveda. Sledili so priljubljeni fički s cenami od 800.000 do štirih milijonov dinarjev. Cena osem let starega Golfa je dosegla 12 milijonov dinarjev, za dveletni »Jugo« je lastnik zahteval 9,5 milijona dinarjev, najdražji na nedeljskem sejmu pa je bil VW jetta, letnik 1985, ki je bil naprodaj za celih 40 milijonov dinarjev.
Zapišimo za konec, da je velenjski sejem prodajalcem in kupcem na voljo vsako nedeljo od 8. do 12. ure.
B. Mugerle
Mi pa kar po domače
Prizadevanja krajanov Stare vasi, da bi se zmanjšal hrup in frekvenca prometa težkih motornih vozil, so se pred časom delno uresničila, k temu je prispevala tudi ureditev ceste s pločnikom. V glavnem pa je prometni režim bil spremenjen z zaporo ceste Simona Blatnika, ki je bila dostopna samo enosmerno.
Kdove, s katero odločbo je bil promet spet sprerlfenjen tako, da so betonske cevi zdaj razmakjene in da je tod mogoč promet vseh vozil. Prometni znak res prepoveduje vožnjo vsem vozilom v obe smeri (kar je mogoče prometni fijakso), vendar ga pa očitno nihče ne spoštuje. Blžnjica je kar za kakšen kilometer krajša. Žal je to mogoče tudi bližnjica do groba, kajti prometni režim na tej industrijsko trgovski cesti je vse prej kot urejen, težki to-vornjqki ob Interevropi zasedajo polovico cestišča, druga polovica pa služi »igri na srečo«. Pa srečno vožnjo.
J. M.
Mozirje Prometni zamaški
Ni novo, da so Mozirjani nezadovoljni s prometno ureditvijo trga, ki je še posebno ob prometnih konicah prenatrpan z motornimi vozili, predvsem z avtobusi. Po polževo napreduje tudi dogovarjanje za lokacijo avtobusne postaje, ki bi naj bila zgrajena nasproti križišča proti Žekov-cu. Prometne zamaške občutijo tudi turisti, ki potujejo skozi Mozirje, saj nimajo prostora za par-kirnje in jo raje potegnejo kar naprej.
Prav zanimivo je tudi dejstvo, da je Mozirje znano tudi po dobri pekarni kruha. In prav okrog nje se ustvarjajo še dodatni prometni zamaški, ker čakajoči kupci na tople žemlje pustijo vozila ob cesti, kjer je pač prostor.
»Preboj« skozi takšno prometno »zasedo« je potem že pravo dejanje, ki se kaj hitro lahko konča s težjimi posledicami.
Že res, da se kruhu ne bomo odpovedali, da je potrebno parkirati oz. se peljati skozi Mozirje, je pa tudi res, da bi morali v kraju sprevideti nujo in pospešeno reševati to vprašanje, ki je staro le nekaj manj kot kraj sam.
Jože Miklavc
Prostora je več kot dovolj, kdo se pa še danes zmeni za prometne znake.
OČE NAŠ. .. DAJ NAM NAŠ SOCIALNI KRUH... IN NE PEUI NAS V SKUŠNJAVO. DA BI SE NAM ZAHOTELO BELEGA!
Poletna nagradna križanka 8
Rešitev »Poletne nagradne križanke 8«, pošljite do ponedeljka, 5. septembra, na naslov: Uredništvo Našega Časa 63320 Titovo Velenje, Foitova 10, s pripisom »Poletna nagradna križanka 8«.
Med -eševalci bomo z žrebom razdelili tri denarne nagrade, in sicer: prva nagrada 5.000 din, druga in tretja nagrada 3.000 din.
£L. Mesno ORSOMA
(2T>A)
PEVEC. SERPEII
jM-HArT. Z&UME
VNETJE. SLUZHICE
MACiA, STACJc
IfMDin
VITA.H
PI SftTE L:
KtUO VRŠI M A
0'iJtlL.L
MADi.iKiA DATEL? IN' PIANIIST
LETOPIS
ANTOKI ASkERC
PESMI k, LHEVC
^PAtSU -ZEM-lfE
EL. MERSKA.
MEOM rA^ECAR.
TONE. SVETI
ZLObEJ. HUDIČ
•3TA.R0-
GCštu mozof
■PEVKA LUK16
palček:
pesni cA AMTICHEL ert-oE
TAMK.0 bB Lo PLATrtO
SLATPNlE
VMETOE ROŽEMICE
NA KOŽEU-SKEM
ZIMSKO PREVOZNO SRE&STVO
VIS0IC A-TMPSia PALMA
GRŠKA BOHINJA MObRCST I
POSNEMOVALEC. CANKARJA
PAflftA
mof>5«.i
kopimp-
S.TR6B-NOSOM
SPEEOZEM. 0kW«KA RASTLINA
SCWJET.
Luka 06 Azous-KEM MOR.3U
ROM A-k/ IVANA OSKARJA
ERBO
IZDRUfllH SPOjIM IS
SPOIIMA.
IGRALKA kAtlč
.JRE& NA VPVI cA"
AZi^kA RASTI 1M 6ELA ' KO^ivA
IULI3. PlSATBJ
CCARLO)
SUMERSkA BOaiNDA PU»N0ST|
pevka
PRIMI k.
NlAaV. 3EIES.0 VJJH!! AH ©.'lit
Šaleški Kilimanjaro
ICRAOO&
VlPAVI,WA
Mozirska planina
Stoletnici naproti
V nedeljo dopoldne so v čudovitem vremenu in na prelepih pobočjih Mozirskih planin slavili planinci širšega savinjskega področja. V organizaciji članov planinskega društva Mozirje so namreč obeležili 95-letnico ustanovitve Savinjske podružnice Slovenskega planinskega društva. Slavje so pripravili natanko na datum ustanovitve, se pravi 28. avgusta, z majhno »napako« seveda, celih 95 let kasneje. Le še pet let nas torej loči od 100-letnice slovenskega planinstva. Slovensko planinsko društvo je bilo namreč ustanovljeno leta 1893 in še istega leta tudi Kamniška in Savinjska podružnica.
Planinstvo se je v teh letih še posebej razmahnilo, bilo pa je tesno povezano s prebujanjem narodne zavesti in z bojem proti nemški raznarodovalni politiki, ki sta ji bila Štajerska in Koroška še posebej izpostavljeni. Planinci so v tem boju zmagali, to lahko trdimo. Savinjska podružnica je bila osnova tega boja, leta 1904 se ji je pridružila Šaleška podružnica, ustanovljena v Šoštanju, njej pa kasneje Rogaška, Dravinjska in Kozjanska, ki so razbremenile napore Savinjske podružnice in širile planinsko misel vse od Logarske doline do Sotle.
Povedati velja, da so se pla-
ninska društva celjske regije pred petimi leti dogovorila, da so vsa nasledniki Savinjske podružnice, torej njeno ustanovitev sprejemajo tudi za svojo. Še zanimiv podatek. Namesto petih podružnic Slovenskega planinskega društva pred vojno z 980 člani in 112 mladinci in pionirji, deluje danes na širšem celjskem području 34 planinskih društev z 8.808 člani, 5.593 pionirji in mladinci, skupaj torej 14.401 planinec, kar pomeni, da je v celjski regiji povprečno 6 planincev na 100 prebivalcev. To je več kot republiško povprečje, daleč pred-njači občina Mozirje z I2-odsto-tnim deležem prebivalcev v planinskih vrstah, takoj za njo pa sta občini Žalec in Velenje s približno devetimi odstotki.
Prisrčno planinsko slavje so torej ob svoji koči pripravili mozirski planinci, slavnostni govornik je bil predsednik občinske konference SZDL Mozirje Zdravko Novak, zbrane so pozdravili podpredsednik izvršnega odbora Planinske zveze Slovenije Jože Dobnik, pa predstavniki sosednjih društev, lepe slovenske planinske pesmi so zapeli pevci iz Mozirja, ki jih je dopolnila re-citatorka, za prijetno vzdušje pa je.' s citrami poskrbel Robanov Franci.
j. p.
Najbolje se prebiješ z oklopnim vozilom
Poleg normalnih smeri pa je za nas zanimiva predvsem več kot 1000 metrov visoka južna stena Kilimanjara, ki jo razbijajo ledeniki z ogromnimi seraki. Večni led pa podpirajo mogočni skalni odstavki. Zaradi vulkanskih kamenin in velikih temperaturnih razlik je stena neprivlačna in naravnost odbijajoča. Kvalitetnih fotografij stene ali opisov obstoječih smeri nimamo. Tanzanijci pa tako ne vedo da sploh kaj obstaja, razen seveda normalnih poti, ki nas ne zanimajo. Šele ko bomo pod steno bomo videli kakšna je in ne bo več skrivnosti. Toda stena je še daleč. Steza skozi v meglo zavito džunglo je od vlage vsa razmočena. Imamo občutek, da hodimo po drsalnici. Šele sedaj se ob poglede na opice in najrazličnejše ptiče, ki jih je polno ob naši poti, začnem sproščati. To so tudi prvi domačini, ki nas ne »lužijo«. Hitimo, ker bi radi zmogli dve etapi ali 20 kilometrov poti, ki nas iz džungle vodi v savno k koči Ho-rombo. Ta leži že 3800 metrov visoko.
Nahrbtniki, ki so težki kot baročne omare, nas silijo k tlom. Čisto po tiho mi je žal, da nismo najeli nosačev! Pa kaj ko denar kar kopni, pot pa je še dolga in negotova. Sicer pa ne poznam nobene naše odprave, ki ne bi štedila!
Pozno popoldan dosežemo Horombo kočo, ki je še vedno vsa v megli. Toda tik nad nami že slutimo nebesno modrino in zvečer, ko veter spodi megle proti dolini, zagledamo tudi oba vrhova, belega in črnega. Tam nekje iz megle štrli tudi vrh Mt.Ke-nie. To je naš naslednji cilj. Nad črno pokrajino žari beli Kibo kot prikazen. Na nek način je to spoštovanja vredna gora. Koča je
Pravilna rešitev:
krsta, ratar, Eboli, Škale, hiat, NK. Hovvard. Ato, asana, Lenin, Araks, Ekart, sedativ, dar, ČT, okarina, KE, Ivo, grob, Avicena, Sa, nak, cof, Ots, snet, depo, ajda. uranat, Sean, Ladakh
Nagrajenci:
1.	nagrada — 5.000 din: Konrad Gros, Šercerjeva 13, 63320 Titovo Velenje
2.	nagrada — 3.000 din: Melita Živkovič, Aškerčeva 3, 63325 Šoštanj
3.	nagrada — 3.000 din: Matilda Sevnik, Veljka Vlahoviča 51, 63320 Titovo Velenje
Piše: Ivč Kotnik
polna planincev oziroma turistov, ki govorijo jezike. Največje seveda Američanov, vmes so Nemci, Francozi, skandinavci in seveda domačini, ki jim strežejo kot da so v ptičjem gnezdu.
Mi smo sami in zato stisnjeni v kot čakamo in razmišljamo kje bomo preživeli vlažno in mrzlo noč. Ker smo plačali samo kem-piranje, lahko spimo le na prostem. Z našim vodnikom pa se le sporazumemo, da bi bilo bolje spati pod streho. Spet sledijo pogajanja in na koncu dobimo dovoljenje, da za primerno podkupnino lahko spimo na mizah v jedilnici.
Zjutraj nas nosači in vodniki, ki rabijo mize za svoje kliente že zgodaj vržejo pokonci.
Nebo, ki ga je veter celo noč čistil, je zjutraj umito. Oblaki, vlaga in dež so tik pod nami, tako da se jih lahko skoraj dotaknemo.
Tukaj se tudi prvič razdelimo v dve skupini. Deset nas odhaja pod južno steno, ostali pa gredo do naslednje koče, odkoder bodo jutri po normali poizkusili na vrh.
Vsi se odlično počutimo in če nas primerjam z ostalimi obiskovalci Horombo koče, smo naravnost fantastični!	(Dalje)
Masaji — ljudje izpod Kilimanjara
6. stran A 1*185 C85
OD TU IN TAM
titovo velenje * 1. septembra 1988
RADIO VELENJE 0 RADIO VELENJE
Šaleški plezalci obiskali Arco
Konec meseca avgusta so štirje člani Šaleškega alpinističnega odseka (ŠAO) obiskali eno največjih središč prostega plezanja v Evropi. Njihov cilj so bile mogočne stene Arca.
Arco je majhen kraj na severu Gardskega jezera v Italiji. S severa ga zapirajo gorovja Gruppo di Brento. Z juga, pa prodira preko jezera Lago di Garda topel vpliv morja, ki je posledica blagega podnebja.
TANJA URBANC, DANI UR-BANC, BOŠTJAN GOMBOCI in MATEJ MEJOVŠEK so iz zaprtosti šaleškega prostega oziroma športnega plezanja obiskali ta center.
FREECLIMBING oz. športno plezanje ima v številnih državah velik pomen in to predvsem v Franciji, Italiji, ZR Nemčiji in drugih.
In mi? Tako kot marsikje lovimo razvoj plezanja za rep. Imamo nekaj centrov plezanja, kateri pa se ne morejo primerjati z urejenimi centri iz držav, ki se zavedajo pomena plezanja in varnosti, ki ga zahteva ta šport. Kljub temu pa je viden ogromen na-
predek in porabljena so mnoga prizadevanja pri razvoju prostega plezanja zadnjih let.
Kljub neznosni vročini in dušenju v oblaku magnezije, ki se dviga z rok smo se podali v stene in dosegli kar viden uspeh.
DANI URBANC je preplezal več težjih smeri: (EASY RIDER 6c, VII + , PEŠCE D'AVRILE 6b, VII, PEGASUS 6a, VII - in MARLEY 6a—, V1 + ), vendar mu je na koncu zmankalo časa za zaključni naskok v smer z oceno 7a, VIII.
BOŠTJAN GOMBOC mlad plezalec odseka je preplezal smer MAR-LEY 6a —, VI + in EASY RIDER na TOPE ROPE.
TANJA URBANC trenutno edina plezalka na odseku je preplezala naslednje smeri na TOPE ROPE; (EA-SY RIDER 6c. VII+, PEŠCE D'AVRILE 6b. Vil. PF.SCE DAVRl-LF. II. 6a, VI+ in MARLEY 6a- , VI+ ) kar je velik uspeh za plezalko.
MATEJ MF.JOVŠEK tudi mlad in po stažu plezalca najmlajši plezalec je
Udarniško zgradili helidrom na Kredarici
Delavci Gorenja Servis, ljubitelji gora, so svojo ljubezen do narave in
preplezal smeri; (EASY RIDER 6c, VII+, PEŠCE D'AVR1 LE 6b, VII, in MARLEY 6a —, VI + ).
Ob teh smereh moramo dodati, da so preplezali tudi več kratkih vendar zelo zahtevnih smeri oziroma balvanov v BOUDER1NG PARKU, ki si resnično zasluži to ime. To je park podoben našemu le, da za razliko klope tu ležijo ogromne skale oziroma balvani v katerih kar mrgoli plezalcev in privoščijo si jih lahko tudi popolni začetniki.
In povsem na koncu moram priznati, da je to lep začetek prostega plezanja plezalcev iz naše doline in ob tem upamo, da ne bomo edini privrženci tega športa.
MATEJ MEJOVŠEK
Zlatoporočenca Jožefa in Franc Cerkovnik
»Hudo je bilo, hudo za delo!«
Zlata poroka. Ta redek življenjski dogodek sta prejšnjo soboto skupaj s sedmimi otroki, šestnajstimi vnuki in šestimi pravnuki proslavila zakonca Jožefa in Franc Cerkovnik iz Hra-stovca. V ponedeljek, ko je bilo za njima naporno praznovanje — otroci so zanju pripravili pravo ohcet —, smo za hipec posedeli skupaj z njima v spominih.
Ata Franc se je rodil v delavski družini pred 74. leti, v takratnem Sv. Bricu — sedanjem Hra-stovcu. Mama Jožefa pa dve leti kasneje streljaj stran, v Skalah, v bližnjem zaselku Lazoše. Njuno otroštvo je bilo polno stresov. Ju-bilantka je še kot deklic, pri sedmih letih, izgubila mamo, kmalu za tem še očeta. Jubilant Franc pa je moral po osnovni šoli že poprijeti za trdo delo.
»Hudo je bilo tedaj, hudo za delo,« je dejal. Njegov oče je delal na rudniku, zaslužil zelo malo, saj pogosto niso imeli kaj delati, ker ni bilo naročil za premog. In sinu Francu ni preostalo drugega kot da je odšel na Turn, na tedanje grofovo posestvo. »Tain sem moral delati včasih tudi po ves dan, od jutra do večera.« Kljub takšnim razmeram pa oče Franc v mladosti kruha ni stradal, pa čeprav je imel še sedem sester oziroma bratov. Drugače pa je bilo z mladostjo jubilantke Jožefe. Tudi v njeni družini je bilo več otrok. Ko sta ji umrla starša, so ostali otroci sami z boleh-no staro mamo. »Velikokrat sem bila lačna, velikokrat sem si želela, sanjala o koščku kruha, a ga ni bilo,« je povedala s solznimi očmi.
Pa smo za hipec pozabili na tr-dost njunega mladostnega življenja in prišel je tisti, za mlade tako željno pričakovani trenutek, poroka. Z njo so prišli otroci. Pridno sta morala delati, da sta nahranila številno družino. Oče seje bil medtem zaposlil na rudniku, mama pa je hodila po >ta-verhih<. Živela sta skromno, saj so bili to težki časi. Prišla je vojna in boleč trenutek zanju. V jubilantovi družini je bilo skupaj osem bratov in sester. Štirje so umrli mladi. Ostali so le še trije. Pa je jubilant Franc izgubil še zadnja dva brata. Padla sta v partizanih.
Vseskozi sta bila vajena skromnosti, zato sta danes toliko bolj zadovoljna. Zadovoljna sta zaradi pozornosti njunih otrok in za njihovo hvaležnost, kar sta zanje storila.
»Sedaj bi lahko zaživela veselo, a kaj ko je starost tu,« reče ata Franc.
Zunaj je vstajal lep sončen dan, prišel je poštar, napovedal čez nekaj dni višjo pokojnino.
»Kaj bi tarnali,« pove naš jubilant in v šalo zavije svoje naslednje besede: »Dokler bom na svetu, bom pil (seveda pri tem ni mislil na pravo popivanje). Sedaj lahko. Prej nisem mogel, ker ni bilo dovolj denarja.«
Mama pa resno doda: »Le zdravja si želiva.«
Ob tem slavnostnem trenutku sta med ponovitvijo poroke prejela čestitko skupščine občine. To jima je izreklo tudi vodstvo krajevne skupnosti. Čestitamo pa jima tudi mi.
(S. Vovk)
pripadnost planinam izpričali na svojevrsten način. Z udarniškim delom so zgradili helidrom na Kredarici.
S planinskim društvom Ljubljana Matica goji Gorenje Servis dobre delovne stike, saj vzdržuje vse Gorenje-ve naprave in gospodinjske aparate v kočah in domovih, ki so v upravljanju tega društva. Sodelovanje se je letos še bolj okrepilo, ko so Šervisovi planinci prisluhnili težavam društva pri urejanju postojanke na Kredarici. Planinsko društvo Ljubljana Matica, ki oskrbuje Dom v Kamniški Bistrici. Kočo pri Savici, Dom na Komni. Kočo pri Triglavskih jezerih in Dom na Kredarici, je ob prenovi slednjega načrtovalo še izgraditi helidrom. Ker načrta ni moglo v celoti uresničiti, so mu na pomoč priskočili planinci Gorenja Servis.
V soboto, 20. avgusta, se je 14 Ser-visovih delavcev planincev udarniško lotilo dela na Kredarici. V veselem vzdušju, značilnem za planince, so pripravili betonsko maso in že pred poslabšanjem vremena vlili betonsko ploščo z osemmetrskim premerom, na kateri bodo lahko odslej bolj varno in zanesljivo pristajali helikopterji gorske reševalne službe.
Udarniška akcija planincev Gorenja Servis je pomemben prispevek k posodabljanju triglavskih postojank in je lahko zgled drugim planincem. To potrjuje tudi pohvala, ki so jo te dni od društva prejeli Šervisovi planinci. V njej je zapisano: »Delavci Servisa Gorenje ste med najbolj predanimi slovenskim goram. Svojo pripadnost izražate s solidarnostnimi prispevki za posodabljanje triglavskih postojank, s prostovoljnim de lom na Kredarici, v soboto 20. avgusta 1988, pa ste nas še posebej počastili.
Za učinkovito delo pri urejanju he-lidroma se vsem prostovoljcem iskreno zahvaljujemo. Sadove vašega dela bodo uživali še naši zanamci.«
Dušanka Založnik
Sejem bil je živ
V soboto, 3. septembra, bo v središču starega Velenja,
sejmarska prireditev pod nazivom SEJEM BIL JE ŽIV. Prireditev bi morala biti že zadnjo soboto, vendar je bila zaradi slabega vremena odpovedana. Sodelovali bodo:
Izdelovalci ljudske obrti Narodno zabavni ansambel Bay
Folklorna skupina Oljka Šaleške predice Zlate citre Pastirček Klemen igralec Janez Sterkuš in
gostinci Pake Velenje, ki bodo v gostišču Pod gradom in na sejmišču nudili jedila in pijačo, ki je bila nekdaj običajna na sejmar-skih dneh. Prireditev se bo pričela ob 16.00.
KNJIŽNICA KULTURNEGA CENTRA
K turistični ponudbi ob vrsti takšnih ali drugačnih prireditev med drugim sodi tud ponudba lepe pisane besede. Tisti, ki zaidejo v prostore knjižnice kulturnega centra Ivana Napotnika redkeje, so bili pri tokratnem iskanju romanov in drugih leposlovnih del za počitniške, do-pustniške dni kar v dilemi, katero delo izbrati. Njeni zvesti obiskovalci pa o pestri ponudbi v mesecu juliju tudi na tem področju niso mogli govoriti.
Med novostmi na knjižnih policah oddelka za odrasle so tokrat našli predvsem poučna dela kot so Samoupravna oblika družbene lastnine Aleksandra Bajta, Ideo-
logija in umetnost modernizma —
to delo je napisal Aleš Erjavec, Marek Lenardič Ekološka misel, Stvarno pravo, Urejanje in krepitev trga v jugoslovanskem gospodarstvu. Omenimo pa naj še delo dr. Sima Opačiča Zdravstveno varstvo v hudih naravnih in drugih nesrečah ter vojni, Kratko sentimentalno potovanje Itaka Sveva, Barthovo Ameriško mctafikacu-jo, Kasija, Prekop, Revolucija Stanka Majcna ter Alergijo dr. Draga Černelča, Športni potapljač Boruta Bučarja ter Lastnina in upravljanje dr. Rada Bohinca.
Bralci tega oddelka so povsem razumljivo v mesecu juliju iskali dela za razvedrilo in sprostitev. Med takšna zagotovo sodijo drugi del Čipk, Konsalikov roman Čudežne roke, pa Dolina lutk Jacqueline Susanu, Demonski ljubimec Victorie Holt, Hudič se še kar smeji, Zlati vrtiljak. Precejšnjo pozornost že nekaj mesecev zapored vzbujata tudi deli domačih avtorjev, in sicer Dnevnik in spomini Staneta Kavčiča ter Umiranje na obroke Igorja Torkarja.
Roman Belve Plain Zimzelen bo morda krajšal prosti čas kate-
remu od odraslih knjižnih moljev prihodnji mesec. V njem je opisana družinska kronika treh generacij poljskih Židov, ki se naselijo v ZDA. Usoda jih neusmiljeno premetava sem ter tja, a se ne uklonijo. Skozi živl jenje jih vodila upanje ter ljubezen.
Pot v temo je roman Hansa Habeta, katerega zgodba je potisnjena v povojno, porušeno in lačno Nemčijo. Habe se je v njem lotil zelo občutljive teme — rasnega razlikovanja in razmerja med belopoltim dekletom ter ameriškim črncem, vojakom iz enot, ki so zasedle premagano Nemčijo.
Če pa ste ljubitelji lepe_ pisane besede izpod peresa domačih avtorjev, potem boste morda vzeli v roke delo Staneta Padežnika Pod plaščem naivnosti. Zgodba je zanimiv avtorjev prvenec, ki s pripovedovalčevega- zornega kota — moškega pripoveduje o ljubezni. Ta privede do poroke in otroka, končno pa tudi do neza-dovoljustva in razhajanja.
Razlogo?ttf!a-;večxo bralno vnemo niso imeli tokrat zvesti obiskovalci pionirske knjižnice, saj so med takšnimi in drugačnimi knjigami zan|e našli le malo novih naslovov. V zbirki Sprehodi v naravo je izšlo pet zelo zanimivih knjižic. Ljubitelji drobnih pernatih živali bodčfmed njimi gotovo izbrali delo Jurgena Nicolaia Ujede in sove; v njej so z lepimi barvnimi fotografijami predstavljene vse ujede in sove Evrope ter dežel vzhodno in zahodno od nje, severne Afrike in Srednjega vzhoda. Opisana besedila podrobno navajajo, kakšna je raz-šir e.nost ptic, njihovo življenjsko okolje . . . Travniške cvetice Wolf-ganga Lipperta, je nepogrešljiv spremljevalec na izletih in sprehodih tako kot je delo Miroslava Zeia Življenje v morju za tiste, ki
jih zanima, kaj je pod vodno gladino. Ob tem naj omenimo še Rudnine Ruperta Hochleitnerja. Kraški svet Marka Aljančiča ter Metulji Wolfanga Dierla.
Pisatelja Slavka Pregla mladim bralcem ni treba posebej predstavljati, saj ga poznajo po njegovih junakih v dolgih in kratkih hlačah. Tokrat knjižničarke pionirske knjižnice priporočajo srednji starostni skupini njegovo novo delo Smrk in njegovi. To je zanimiva, humorja polnacfczgodba o kraljevem sinu in njegovi druščini nabritih fantov, ki se na moč trudijo spraviti odrasle k pameti in jih odvrniti od prepirov. Zelo pomembno X'ogo ima pri odločanju deklica Marija.
Za najmlajše bralce je tokrat poskrbel Niko Grafenauer z zanimivo zgodbico o deklici Majh-nici.
MLADINSKA KNJIGA
" Delavci velenjske Mladinske knjige so prejšnji mesec, povsem razumljivo, namenili največ pozornosti učbenikom in drugim šolskim potrebščinam, ki jih naša mladež rabi pri uspešnem nabiranju znanja. Kljub temu pa so lahko kupcem ponudili tudi nekatere knjižne novitete: roman Victorie '-Hoh Maškadara za 32 tisočakov, Neskončno zgodbo Michaela Ederja, zanjo boste morali odšteti 9900 dinarjev, na prodajnih policah pa so lahko našli še Simmelnovo delo Tistih v temi ne vidimo. Velja 37.500 dinarjev. 7000 dinarjev pa boste morali odšteti za Sto štosov in 1/2 izpod peresa Toneta Fornez-zija-Tofa.
In katere knjige so »šle« najbolje v prodajo prejšnji mesec? Predvsem so bili to priročniki kot so Zdravilne rastline, Delo v vrtu. Slovenska kuharica in ABC kvačkanje ter pletenje.
H j Program
PETEK, 2. septembra: 15.00 Začetek sporeda: 15.15 Od Hude luknje do Rinke: 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljana); 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Z mikrofonom med vami; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi: 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo.
NEDELJA, 4. septembra: 11.00 Začetek sporeda. I 1.15 Od
Hude luknje do Rinke. 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi.
PONEDELJEK, 5. septembra: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Od Hude luknje do Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kaj; 17.00 Šport, telesna kultura. rekreacija: 17.30 Vaše čestitke in pozdravi, 18.00 Novosti na področju zabavne glasbe.
SREDA, 7. septembra: 15.00 Začetek sporeda, 15.15 Od Hude luknje do Rinke, 15.30 Dogodki in odmevi, 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 do 19.00 Poletno popoldne radia Velenje.
mfflimia
REDNI KINO
Četrtek in petek. 1. in 2. 9. oh 18. uri CIVILNA PATROLA - ameriški. akcijski. Vloga: Tom Skerritt
Petek, 2. 9. ob 10. uri.
sobota, 3. 9. ob 18. uri in nedelja. 4. 9. ob 18. in 20. uri VRNITEV NAVA-HO GROMA ameriški, avanturistični. Vloga: Mark Gregorv
Ponedeljek, 5. 9. ob 10.. 18. in 20. uri JACK FLASH ameriški, komedija. Vloga: VVhoopi Goldberg
Torek in sreda, 6. in 7. 9. ob 18. in 20. uri LJUBEZEN, SEX IN DRUGO — ameriški, ljubezenski. Vloga: Rob Lowe
Sreda, 7. 9. ob 10. uri NA ZAČASNI SVOBODI - ameriški, komediji. Vloga: Rihard Prvor
PUU PO PULIL *88 - NAGRAJENI FILMI 35 FESTIVALA JUGOSLOVANSKEGA IGRANEGA FILMA V PULI
VSAK DAN OB 20. LIRI V REDNEM KINU!
Četrtek, 1. 9. P. S. POST SCRIP-TUM - slovenski omnibus treh filmov in treh režiserjev.
Petek, 2. 9. PRAZNIK K U R B IHALOA režiserja Lordana Zafrano-viča.
Sobota, 3. 9. SKRIVNOST SAMOSTANSKEGA ŽGANJA (režiser Slo-bodan Šijani
NOČNI KINO - v tem tednu homo predvajali ameriški erotski film- SOSTANOVALKE. Viogu: Samantha Fox.
Predstave bodo:
— v četrtek, petek in soboto. I., 2. in 3. 9. ob 22. uri v REDNEM KINU v soboto, 3. 9. ob 20. uri v ŠOŠTANJU
v nedeljo. 4. 9. ob 20. uri v ŠMARTNEM OB PAKI
v petek, 2. 9. ob 24. uri RTC GOLTE BIFE (Spod. postaja nihal-ke)
ZA VSE NOČNE PREDSTAVE OTROKOM IN MLADOLETNIM OSEBAN NE DOVOLIMO OGLEDA FILMA!
KINO SC STANJ
Sobota, 3. 9 ob 18. uri JACK FLASH ameriški, komedija
Nedelja, 4. 9. ob 20. uri DIH SMRTI - ameriški, akcijski (James Bond) Ponedeljek, 5. 9. ob 20. uri NA ZAČASNI SVOBODI - ameriški, komedija
KINO ŠMARTNO OB PAKI
Petek. 2. 9. ob 20. uri DIH SMRTI ameriški, akcijski (James Bond) Torek. h. 9. ob 20. uri VRNiTEV NAVAHO GROMA amer., avanturistični
RTC GOLTE-BIFE
V petek. 2. 9. ob 21. uri V RNITEV NAVAHO GROMA — amer.. a»antu-ristični.
FILMSKO-GLF.DAI.IŠČE V DOMU KULTURE - Ljubitelje filmskega gledališča obveščamo, da predstave v tem tednu ne bo, vsled preurejanja dvorane. KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA!
Zgodilo se je
V današnji številki začenjamo novo stalno rubriko z naslovom »Zgodilo se je . . .«, v kateri vam boipo poskušali nanizati najzanimivejše dogodke iz naše pretekle ali polpretekle zgodovine, ki so se zgodili na dan izida časopisa. Seveda bo šlo samo za dogodke, ki so se pripetili na tleh današnje občine Velenje ali v njeni neposredni bližini, ali ki so na naše kraje neposredno vplivali. Rubriko so pripravljali celi dve leti, saj ni bilo lahko poiskati dovolj pomembnih dogodkov, da bi lahko rubriko urejali vsaj leto dni ali več. Pri izbiri dogodkov, seveda tam kjer je bil izbor sploh možen, smo poskušali ostati kolikor je mogoče aktualni, predvsem pa smo s citiranjem pustili, da vam zgodovinski viri spregovorijo čimbolj neposredno in naravnost.
Leta 1858 je v teh dneh P. J. Vijanski iz »Valenja na Štirskem« i sporočal uredniku Slovenskega glasniku, ki je izhajal v Celovcu, daje j »nabral marsikaj narodnega blaga«. To menda v tistem času in v naših krajih ni bilo pretežko, »saj to se kmetu dobro zdi in on se ne sramuje več pred gosposko suknjo«. Tudi med romarji na božji poti pri Sv. Križu v Belih vodah je izvedel Vijanski marsikatero pametno. Poglejmo si nekatere: »Vsaj imaš glavo na pravem ročniku, se pravi toliko, kakor: vsaj si sam dosto pameten. Perva ljubezen drugo uje. Mlad herbet lupi, star piti kupi. Ropoče ko klopotec, pravi dostikrat mož od svoje besedljive žene . . . Ako ima kdo srečo pri kovi reči, pravijo »ta ima žabo v aržetu«, ka jti mislijo, da žaba je velika copernica. Človeku, ki srečajočega ne pozdravi s »Hvaljen bodi Jezus Kristus« ali tistemu, ki na ta pozdrav ne odgovori, pravijo: »Ta je Boga v župi sne-del!«
Slovenski glasnik, Celovec 1858, str. 120-121;
Leta 1883 pa so v Šentilju pri Velenju na ta dan imeli sejem. Podatki o sejmih I. septembra so tudi še iz let 1893 in 1894.
l.eta 1921 so se tega dne v šoštanjski občinski pisarni dogajale razburljive stvari. Absolvent montanistike Ivan Grebenšek »na zapisnik izpove«, kaj je doživel s svojo »knapovsko družbo«, v kateri sta bila dva srbska študenta montanistike iz Pribrama in uradnik premogovnika Huda jama v Laškem. Sicer pa poglejmo zapisnik: »Ko stopimo v gostilniški lokal (Hotel Union v Šoštanju — op. J. H.) začne nas brez povoda tamkaj zbrana nemška družba izzivati s Heil klici in pevanjem nemških pesmi. Ker so zapazili, da so v naši družbi tudi Srbi, začeli so izzivati tudi z madžarskimi pesmi. Ko zapoje moj kolega Jankovič pesem »Tamo daleko . . .«, ki je znana rodoljubna srbska pesem, vpadajo vmes vsi demonstrativno s protidržavno pesmijo »Wien, Wien nur du allein«, kar je narodni in državni čut naše družbe do skrajnosti užalilo. Ko smo jih opozorili so razburjeni prileteli do naše mize in nas dejansko napadli. Kričali so tudi: »Hier ist unser lokal, hier habte Ihr nichts zu suehen«. K temu pripomnim, da se ... redno zbirajo tukajšni Nemci z raznimi inozemskimi gosti v hotelu Union (prej Nemška hiša), kjer pri šampancu in s petjem nemških pesmi dokumentirajo svoje državno prepričanje.«
Zgodovinski arhiv Celje, Fond Mestne občine Šoštanj, zapisnik z dne 1. 9. 19.21;
Leta 1956 je bil v Velenjskem Rudarju, ki je izšel 1. septembra, objavljen poziv SZDL Velenje, ki »poziva vse prebivalce mesta Velenje, da se po uspešnem zaključku prve etape prostovoljnega dela na urejevanju športnih in otroških igrišč v polnem številu udeležijo na-daljnega dela pri regulaciji Pake. Velenjčani! Regulacija Pake je velikega pomena za bodoči razvoj novega nastopajočega industrijskega mesta. Naj ne bo člana SZDL, ki ne bi tej izgradnji prispeval svojih prostovoljnih ur. Zato se 2. septembra ob pričetku del na Paki zopet vsi snidemo.«
Velenjski rudar, leto V. št. 10, Velenje 1. 9. 1956, str. 1;
Pripravil: Jože Hudales
1. septembra	* titovo velenje
NAŠ OBVEŠČEVALEC
nas čas * stran-7
Koledar
ČETRTEK, 1. septemb-a -EGIDIJ
PETEK, 2. septembra — DOROTEJA
SOBOTA, 3. septembra -GREGOR
NEDELJA, 4. septembra — ROZALIJA
PONEDELJEK, 5. septembra - LOVRENC TOREK, 6. septembra — LJUBA
SREDA, 7. septembra — REGINA
MALI OGLAS!
ZASTAVO 101, december 1978, prevoženih 45.000 km, prodam. Branko Videmšek, Vinska gora 29. informacije dopoldan.
ZELO UGODNO PRODAM AVTOMATI«. Telefon 857-893. TELICO SIMENTALKO (500 kg), nov hrastov sod 570 I, nov bojler za centralno 120 1 in barvni TV črno beli Gorenje, star 4 leta, prodam. Telefon 882-883, zvečer.
NOV TV TOSHIBA, ekran 37 in nov kasetofon Sharp, prodam. Telefon 858-661.
HLADILNIK 280 I, zamrzovalno omaro, vgrajen hladilnik 1701 in kuhinjske elemente ugodno prodam. Informacije po telefonu 855-526. od 19. ure dalje.
DVA MANJŠA FOTELJA in klubsko mizo prodam za 180.000 din. Ivan Kandut, Veljka Vlahoviča 40/22, ' Titovo Velenje.
MARIJA ŠPEGEL Z MUTE prodaja piščance nesnice pasme hi-sex tik pred nesnostjo. Piščanci so 2 x cepljeni, dobite jih po zelo ugodni ceni. Telefon 062-873-202. JABOLČNIH PRODAM. Sevčnikar, Šmartno ob Paki 95. V BLIŽINI TITOVEGA VELENJA prodam parcelo za vikend z vso dokumentacijo in začeto gradnjo. Asfaltni dostop z elektriko in vodo na parceli. Telefon 856-605, popoldan. FORD ESCORD 1100 ccm, letnik 1971, karamboliran, prodam po delih ali v celoti. Informacije na Ljubljanski 47, ali po telefonu 858-417, po 19. uri.
ZA DOLOČEN ČAS SPREJMEM SNAŽILKO. Telefon 856-845, ali Ciril Verdelj, Šalek 14, Titovo Velenje. TRAKTOR TOMO VINKOVIČ PRODAM. Telefon 888-203. KUHINJSKE ELEMENTE (Petunija jesen) kupim. Tel. (062) 816-402 1NŠTRIIRAM KLAVIR. Telefon 854-652.
MOPED TOMOS ATX-50, star 5 mesecev, prodam. Telefon 855-245. GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK in posteljico ugodno prodam. Informacije po telefonu 840-131. SEDEŽNO GARNITURO PRODAM. Šalek 93, stanovanje 33. BTV GORENJE, UGODNO PRODAM. Telefon 855-065. ZAMENJAM TRISOBNO STANOVANJE S SOGLASJEM za večje. Šifra »Titovo Velenje«. PSA DOBERMANA PRODAM za 600.000 din. Telefon 853-341. KATRCO PRODAM ZA 70 SM Šprahman, Šlandrova II. Titovo Velenje.
KOMBINIRAN BOJLER, drva, elektrika prodam. Naslov v uredništvu. ROLETE PLASTIČNE IN LESENE
v vseh barvah in izvedbah izdelujemo in vgrajujemo. Telefon 24-296. FIAT 126, letnik 1979. zelo ugodno prodam v celoti za rezervne dele. Te-jefon 854-617, po 20. uri zvečer. BRAKO PRIKOLICO PRODAM. Telefon 853-979.
BTV star 4 leta, na daljinsko upravljanje, prodam. Telefon 857-463. STAJICO TER GLOBOK IN ŠPORTNI VOZIČEK PRODAM. Telefon 884-146.
TRI TONE PREMOGA in bukova drva prodam po ugodni ceni. Telefon
854-582.
ZAMENJAM TRISOBNO STANOVANJE V TITOVEM VELENJU
(centralna, toplovod) za novejše dvosobno v Celju. POGOJ: strogo pritličje, brez stopnic. Telefon 858-508 od 18. do 21. ure.
PRODAM KNJIŽNO OMARO,
omaro in dva fotelja za otroško sobo. Cena po dogovoru, pri ogledu. Informacije po telefonu 853-034. ZUPAN DIATONIČNO HARMONIKO, duri CIS, FIS in H, ali pa CE, FF, BE mali format, prodam. Cena ugodna, možno tudi obročno odplačevanje. Ivan Kardoš, Šlandrova 27. Titovo Velenje.
HIŠNI RAČUNALNIK COMMO-DORE 64, ugodno prodam. Telefon
855-426,	popoldne.
OPEL KOMODORE, letnik november 1983, ugodno prodam. Informacije po telefonu 853-244, po 15. uri. V NAJEM VZAMEVA GARSONJERO ALI ENOSOBNO STANOVANJE v Titovem Velenju, po možnosti neopremljeno. Ponudbe pošljite na upravo lista pod šifro »Dobra plačnika«.
KOTNO SEDEŽNO GARNITURO,
staro 4 leta, prodam. Kličite po telefonu 855-741 dopoldan, ali popoldan na 854-907.
KOLO Z MOTORJEM ATX, nov, ugodno prodam. Telefon 856-954, od 14. ure dalje.
PRIKOLICO ADRIJA 310 z baldahi-mom, prodam. Mihič. Kardeljev trg 1, Titovo Velenje.
ŠTIRI LETA STAR ČRNO BEL TV GORENJE, PRODAM. Telefon 831-321, interna 251.
SaieSko EKOLOŠKO društvo
IŠČEM GARSONJERO ALI MANJŠE STANOVANJE v Titovem Velenju in nudim ugodno predplačilo. Telefon 853-199.
NOVO DVOSOBNO STANOVANJE, 63 m' v Šaleku, zamenjam za dvoinpolsobno, oziroma trisobno kjerkoli v Titovem Velenju. Telefon 854-287, dopoldan. OSEBNI AVTO Z 750, letnik 1982, prodam. Dušan Romih, Gavce 15, Šmartno ob Paki.
NOV VARILNI APARAT 260 A in
varilni usmernik 200 A prodam, 30% ceneje. Telefon 857-582. FIAT 126P PRODAM, letnik 1981. Šalek 90, stanovanje št. 36. R-18 TL PRODAM, letnik 1982, registriran do julija 1989. Informacije po telefonu 062-845-751, od 20. ure dalje.
PRODAM GTL 55, letnik 1984 in dvonožno traktorsko kosilnico. Ivan Drev, Slatina 14, Šmartno ot> Paki.
RISALNI BIRO
tehnično risanje, orto-gonalne risbe, izdelava idejnih osnutkov, tuširanje, izpisovanje tel. 858-127
ZAHVALA V 61. letu starosti me je po težki bolezni mnogo prezgodaj zapustil moj dragi mož
Filip
Kropivšek
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki so mi ustno in pisno izrazili sožalje, mu darovali cvetje in vence in ga pospremili k njegovemu preranemu grobu.
Posebno zahvalo dolgujem zdravnikom in zdravstvenemu osebju urološkega oddelka splošne bolnišnice Celje in nevrološkega oddelka v Vojniku, ki so mu lajšali bolečine.
Iskrena hvala sodelavcem VEKOS-DSSS, častni straži, godbi, društvu upokojencev, pevcem in govorniku za poslovilne besede ter duhovniku za opravljen obred.
Hvala vsem, ki ste ga obiskovali v bolnišnici, ga bodrili in upali z njim in menoj
Žalujoča žena Cveta in vsi njegovi
izobraževalna
organizacija
za
izobraževanje odraslih
delavska univerza velenje
Zaradi velikega zanimanja občanov ponovno razpisujemo začetni tečaj
1.	AKUPRESURE, SHIATSU IN ZONALNE MASAŽE (12
ur), ki aa bo vodila prof. Helena BIZJAK in
2.	TEČAJ RADIESTEZIJE (12 ur), ki ga bo vodil Stane OBLAK
Tečaj akupresure se bo pričel v soboto. 17. 9. 1988 ob 10. uri, tečaj radiestezije pa v začetku meseca oktobra.
Prijave sprejemamo do 15. septembra 1988 na Delavski univerzi Velenje, Titov trg 2, vsak delavnik od 8, —12. ure, v ponedeljek in sredo pa tudi od 15, —18. ure, tel. 853-576.
i Rudarsko elektroenergetski kombinat t—Franc Leskošek-Luka
Titovo Velenje
i kombinat
RUDARSKO ELEKTROENERGETSKI KOMBINAT
Franc Leskošek Luka
Titovo Velenje Delovna skupnost skupnih služb
Delavski svet sestavljene organizacije razpisuje na osnovi sklepa 1. redne seje z dne, 24. 8. 1988 naslednja dela in naloge:
VODJA DELOVNE SKUPNOSTI
Pogoji:
—	visoka ali višja izobrazba družboslovne smeri,
—	5 let delovnih izkušenj,
—	znanje nemškega ali angleškega jezika,
—	moralnopolitična primernost.
Mandat vodje delovne skupnosti traja 4 leta.
Kandidati naj pošljejo prijavo z opisom dosedanjega dela in dokazili o izpolnjevanju pogojev v zaprti ovojnici z oznako »za razpisno komisijo« v 15 dneh po objavi razpisa na naslov: REK Franc Leskošek Luka, Titovo Velenje, DSSS SOZD, Kadrovska služba, Rudarska 6, Titovo Velenje.
Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 30 dneh po imenovanju na delavskem svetu SOZD REK
Dežurstva
DEŽURNI ZDRAVNIKI
Četrtek, 1. septembra — dnevni dežurni dr. Kočevar, nočni dežurni dr. Vrabič
Petek, 2. septembra — dnevni dežurni dr. Grošelj, nočni dežurni dr. Silvana Popov
Soboto. 3. septembra in nedeljo, 4. septembra — glavni dežurni dr. Smonkar in notranji dežurni dr. Zupančič
Ponedeljek, 5. septembra — dnevni dežurni dr. Renko in nočni dežurni Silvana Popov
DEŽURNI ZOBOZDRAVNIKI:
3. in 4. septembra dr. Danica Baku-lič, od 8. do 12. ure v dežurni zobni ambulanti zdravstvenega doma Velenje.
DEŽURNI VETERINAR NA VETERINARSKI POSTAJI V ŠOŠTANJU:
Od 2. septembra do 9. septembra je dežurni dipl. veterinar Matko Milan, Topolšica 15. telefon: 891-166.
GIBANJE PREBIVALSTVA
POROKE: Andrej Šifer, roj. 1963, študent iz Ljubljane in Andreja Janič, roj. 1965. predm. učit. — študentka iz Titovega Velenja, Branko Sotler, roj. 1962, rezkalec iz Šenbrica in Alenka Lenart, roj. 1962. delavka iz Titovega Velenja, Bogdan Trop. roj. 1967. elektrotehnik iz Šmartnega ob Paki in Mateja Lenošek. roj. 1967. gim. maturant iz Letuša. Franc Kotnik, roj. 1964, kopač iz Raven in Jožica Meh, roj. 1968. šivilja iz Spodnjega Razbor-ja, Alojz Bračič. roj. 1966, kopač iz Titovega Velenja in Tanja Rome, roj.
1964, gost. del. iz Titovega Velenja, Pavel Skaza, roj. 1961, elektrikar-glas-benik iz Spodnjega Doliča in Miroslava Kuzman, roj. 1958, kom. tehnik iz Spodnjega Doliča, Stanislav Blago-tinšek, roj. 1963. elektrotehnik iz Andraža nad Polzelo in Danica Korošec, roj. 1964, prodajalka iz Laz, F.dvard Kranjc. roj. 1963, avtomehanik iz Lo-kovine in Polonca Šile, roj. 1966, študentka iz Titovega Velenja.
ROJSTVA: rodilo se je 34 dečkov in 22 deklic — skupaj 56
Cenjeni potrošniki
Tudi v letošnjem letu smo za vas pripravili bogato izbiro blaga za ozimnico
ozimnico je mogoče kupiti na potrošniško posojilo pod ugodnimi kreditnimi pogoji v vseh naših živilskih trgovinah
Posojilo nudimo v višini od 100.000 din do 500.000 din po 80%
letni obrestni meri, ki se ne spreminja, pologa ni.
Pohitite z nakupom ozimnice, pravočasen nakup je tudi dober nakup.
Za nakup se priporočamo
ERA TOZD MALOPRODAJA
n i
L1
Cenjene goste obveščam, da je okrepčevalnica
BUHTELJČEK
povečala svojo ponudbo s pizzo, ham-burgerjem, toplim sendvičem, pivom in drugimi pijačami.
v Domu za varstvo odraslih
Se priporočamo!
;.....i
I
J
SKUPŠČINA OBČINE VELENJE
Komisija za volitve, imenovanja in kadrovske zadeve
RAZPISUJE DELA IN NALOGE
DIREKTORJA UPRAVE ZA DRUŽBENE PRIHODKE
Poleg splošnih pogojev navedenih v zakonu o sistemu državne uprave mora kandidat izpolnjevati naslednje pogoje: — da ima visoko ali višjo strokovno izobrazbo iz delovnega področja upravnega organa in da je družbenopolitično aktiven
Direktorja uprave za družbene prihodke imenuje Skupščina občine Velenje za dobo 4 let.
Pisne prijave z dokazili sprejema kadrovska služba občine Velenje, Titov trg 1, 15 dni po objavi.
O izidu razpisa bodo kandidati obveščeni v 30 dneh po imenovanju na Skupščini.
SMRTI:
Matija Savinšek, voj. invalid iz Šmiklavža 45, roj. 1928. Franc Skorja, kmetovalec iz Tovstega 17, roj. 1908, Kristina Koštomaj, upokoj. iz Titovega Velenja, Partizanska 65, roj. 1908, Karel Pečnik, upok. iz Pameč št. 51, roj. 1931. Franc Činkole, upok. iz Titovega Velenja, Kajuhova c. št. 1., roj. 1925, Anton Steiner, upok. iz Titove-
ga vciciija, Vojkova c. št. 13, roj. 1907, Anton Kos, upok. iz Titovega Velenja, Prešernova c. št. 6, roj. 1923. Jožef Kotnik, upok. iz Hrastnika! Dolska c. št. 10, roj. 1906, Frančiška Drev, krneč. upok. iz Slatin št. 12, roj 1906, Terezija Plavčak, upok. i? Sp Sečovega št. 38, roj. 1907, Janez Korošec, upok. iz Frankolovega št. 46, roj. 1912, Ognjeslava Kugler, gosp. iz Gavc št. 24, roj. 1927.
Občinska skupnost za zaposlovanje Velenje
Objave potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje
DELOVNA ORGANIZACIJA	POKLIC ŠIFRANTA	PROSTA DELA IN NALOGE	Dl	NČ DČ	ROK P	OD	ŠT. DEL.
OBČINA VELENJE							
GORENJE — COMMERCE	visokošolska izobrazba družboslovne ali eko. s.	— vodja oddelka EP in PP	4	nč	8	880.000	1
GORENJE — COMMERCE	visokošolska izobrazba dipl. ing. ali arhitekt	— projektant sejmov in razstav	4	nč	8	880.000	1
GORENJE — COMMERCE	visokošolska izobrazba dipl. grafik ali dipl. oblikov.	— samostojni oblik, ploskovnih mat.	3	nč	8	880.000	1
GORENJE — COMMERCE	visokošolska ali višja iz.	— sam. planer — kalkolant tržnih					
	ekonomske smeri	komu.	3/5	nč	8	720.000	1
GORENJE — COMMERCE	dipl. ekonomist ali dipl. pravnik ali dipl. ing.	— vodja izvoznega področja	3	nč	8	970.000	1
SOZD REK DSS	dipl. ing. računalništva	— organizator računal, obdelav	3	nč	8	900.000	1
MURŠIČ JOŽE AVTOKLEPARSTVO	avtoklepar	— avtokleparska dela					
IN AVTOLIČARSTVO			X	nč	8	550.000	1
MURŠIČ JOŽE AVTOKLEPARSTVO	avtoličar	— avtoličarska dela					
IN AVTOLIČARSTVO			X	nč	8	550.000	1
SDK VELENJE	administrativni manipulant ali poslovni manipulant	— odpremljanje pošte in posredovanje telefonskih					
		pogovorov	9 m	dč	10	454.000	1
LEGENDA: di = delovne izkušnje, NČ = nedoločen čas, DČ = določen čas, ROK P = rok prijave, OD = osebni doh., ŠT. del. = število delavcev
Velenjski rezervni vojaški starešine v pobratenem Splitu
»Finecu je varno splaval v prostrana svetovna morja
Srečni in zadovoljni obrazi delavcev Brodosplita
* mj*®**"""""""""***~""•"•'mmm '
___-■■i..^ itfrilM MT iVMrttof M ^ —Mil'maiiwiiitf ni"'
Velikanka drsi v morje
V drugem zapisu o obisku velenjskih rezervnih vojaških starešin v pobratenem Splitu je treba zapisati, da so gostitelji delegacijama iz Slovenije in Kosova namenili veliko pozornosti. To dokazujeta tudi obširen zapis v časopisu Slobodna Dalmacija in oddaja na radiu Split.
Že prejšnji teden smo zapisali, da je bila sobota v Splitu za goste iz Slovenije, prepričani smo, da tudi za goste s Kosova, nekaj nepopisnega in nepozabnega. Vsi skupaj smo bili priča toliko lepim in zanimivim dogodkom, da jih je nemogoče podrobneje opisati. Najpomembnejši in zares nevsakdanji dogodek je bila splovitev luksuzne ladje za finskega kupca. Po programu naj bi ladjo splovili ločno ob 12. uri. Že
mnogo prej so se pričeli zbirati radovedni ljudje od blizu in daleč, da bi bili priča dejanju, ko bodo za to usposobljeni strokovnjaki Brodosplita opravili to zanimivo in zahtevno nalogo. Prepričani smo, da je vsaka splovitev ladje za Spličane posebno doživetje, celo praznik.
Tako je bilo tudi te lepe, sončne sobote, ko se je na bližnjih odrih in okrog ladje zbralo vsaj dva tisoč ljudi. Vse priprave so potekale po strogo določenem programu, kajti napak si ob takšnih opravilih ne smejo privoščiti. Če bi se slučajno zgodilo, kot se je nekoč v Angliji, ko se je ladja ob splovitvi prevrnila, bi splaval in potonil ves trud. Prevrnjene ladje pač ni mogoče dvigniti. Ko je bilo vse nared in so delavci
drug drugemu sporočili, da je vse pripravljeno za splovitev, so preko komandnega stikala točno ob 12. uri in 13 minut sprožili sistem za splovitev. Najprej je ladja, velikanka drsela zelo počasi, nato vedno hitreje. To je dogodek, za vsakega opazovalca neponovljiv. Gladina morske vode se je močno dvignila, kar je razumljivo ob dejstvu, da se tako velikanska jeklena gmota naenkrat spusti v vodo.
Ko je bilo najzahtevnejše opravilo pri kraju in se je ladja že rahlo pozibavala na valovih,
so spustili sidra. Ob tem so si na posebej zato pripravljenem odru s stiskom rok čestitali delavci Brodosplita za še eno uspešno splovitev ladje. To je seveda bila nova pomembna delovna zmaga tega velikega splitskega kolektiva, ki za finsko pomorsko družbo SF LINE AB gradi že drugo sorodno ladjo.
Omenjena luksuzna potniška ladja za Finsko je velik tehnološki dosežek. Namenjena je za prevoz potnikov in avtomobilov med Finsko in Švedsko, dolga 169.4 metrov, široka 27,6 metra
in ima 34.000 brutto registerskih ton. Poganjajo jo štirje diesel motorji, od katerih ima vsak po 5.940 KW moči. Opremljena je s 565 potniškimi kabinami, sprejme pa 2.200 potnikov. Nanjo je moč naložiti 640 osebnih avtomobilov ter 60 tovornjakov s prikolicami. Ladja bo imela konferenčno dvorano, restavracijo, nočne klube, bazene, saune, brezcarinske prodajalne, disko klube in drugo. Po vseh teh podatkih o razkošju lahko omenjeno ladjo imenujemo plavajoči hotel.
Ob koncu tega brodosplitske-
ga podviga smo si dejali, hvala prijatelji iz Brodosplita za povabilo in predvsem za ta enkratni dogodek. Čeprav nismo videli vseh svečanosti, ki se ob takšnih slovesnostih vrstijo eden za drugim, se pravi dejanje, ko botra preseka vrv, na kateri je steklenica šampanjca in s tem krsti ladjo, nam bo splovitev »finca« vseeno ostala v nepozabnem spominu. Kako tudi ne, saj je takšnih dogodkov zelo malo. (Nadaljevanje prihodnjič.)
B. Mugerle
Gostje iz Vrnjačke Banje v Šoštanju
»Pripravili ste nam zelo lepe dneve!«
Vezi med pobratenimi občinami, med narodi so lahko različne. Tudi dnevi obogateni s posebnostmi nekega kraja, območja .. . so lahko način vezi med dvema krajema. Tako so razmišljali v Šoštanju, na tamkajšnjem Turističnem društvu in v Gostinstvu Paka, ko so povabili iz Vrnjačke Banje nekaj kuharjev in
natakarjev, pa enega narodnih ansamblov, ki so s srbsko kulina-riko in izvirno srbsko glasbo popestrili Turistični teden v Šoštanju.
Gostje iz Vrnjačke Banje so bili v Šoštanju od ponedeljka do četrtka pretekli teden. Zadnji dan pa so za njih pripravili sre-
Vrnjačka Banja nekdaj — darilo za gostitelje.
čanje, na katerega so prišli poleg predstavnikov KS in Turističnega društva Šoštanj, ter Gostinstva Pake tudi predstavniki Turističnega društva Topolšice, OK SZDL Velenje in Sob Velenje. Franc Košak je v imenu kolektiva Gostinstva Paka in Turistične zveze občine Velenje izrekel zadovoljstvo, da je prišlo tudi na področju gostinstva in turizma do konkretne oblike sodelovanja med pobratenima občinama Vrnjačke Banje in Velenja. »Pripravili ste nam zelo lepe dni,« je posebej poudaril.
Podobne besede je izrekel tudi predsednik sveta KS Šoštanj Matjaž Natek, in dodal, da so dnevi srbske kuhinje popestrili poletni utrip prireditev v Šoštanju. Željo, da bi se takšna in podobna srečanja nadal jevala, je izrekel tudi velenjski župan Drago Šulek, vse z namenom, da se bodo prijateljski odnosi med vsemi narodi in narodnostmi Jugoslavije še naprej krepili. Goste iz Vrnjačke Banje pa je zaprosjl, da v imenu vseh prebivalcev Šaleške doline prenesejo tople pozdrave prebivalcem Vrnjačke Banje.
Kuharja skupaj s poklicnimi prijatelji. Srbsko kuhinjo je dodatno začinil ansambel.
Čeprav so bili dnevi za prijatelje iz Vrnjačke Banje v Šoštanju delovni, so vendarle polni lepih vtisov odšli domov. To je potrdil Veroljub Bondžič, slaščičar, ki je skupaj z dvema kuharjema pripravljal okusne in izvirne srbske jedi. »Ni bilo naporno. Nasprotno. Pri delu so nam pomagali kolegi iz Šoštanja. Mi smo se trudili kolikor smo mogli. Smo zadovoljni. Upamo pa, da so bili z nami zadovoljni tudi naši gostje. Ti so naročevali pečenje, tudi vročo ra-kijo, pač glede na razpoloženje. V Šoštanju sem tokrat prvič. Če bo še potrebno, sem prvi kandidat, da še pridem.«
Dragomir Boškovič, natakar, je bil navdušen nad vsem. Zagota-
vljal nam je, da bo prijateljem v Banjo prenesel veliko lepih vtisov. »Zelo rad bi, da bi tudi poklicni kolegi iz Šoštanja prišli kdaj k nam.«
Na srečanju je predsednica Turističnega društv.a Šoštanj Mi-lojka Plamberger izročila vsem posebno spominsko darilo, predstavnik Turističnega društva Topolšica pa je vsakemu poklonil frakelj. Rodoljub Jovanovič, sekretar Predsedstva OK SZDL Vrnjačka Banja je svojim gostiteljem podelil sliko Vrnjačka Banja nekoč. »Tukaj smo predstavili srbsko kuhinjo in našo glasbo, predvsem pa smo želeli v teh burnih političnih dogodkih, da s svojo prisotnostjo še okrepimo že sicer
dobre medsebojne odnose naših dveh bratskih občin. V Šoštanju smo doživeli nepozabnih pet dni, na vsakem koraku smo bili deležni pozornosti naših gostiteljev.
Nimam navade posebaj hvaliti posameznikov, vendar tokrat se moram zahvaliti Milojki Plamberger, predsednici Turističnega društva Šoštanj in Jožici Kvas, šefici hotela v Šoštanju, ki sta bili stalno z nami in veliko pripomogli, da so se gostje počutili prijetno.
Vsem hvala.«
Stane Vovk
Elkroj -točka za samozavest
Nogometaši Elkroja so v prvem kolu gostovali v Kamniku, kjer so se na igrišču v Duplici pomerili z novincem v ligi — ekipo Stol Virtusa, ki je pred leti v slovenski nogometni ligi že nastopala. Gostovanje pri zagretih novincih je bilo šc vedno zahtevno, tokrat pa še posebej. Moštva Elkroja skorajda ni moč prepoznali, če ga primerjamo z lansko igralsko zasedbo. Ekipa je skoraj povsem nova. bistveno spremenjena in pomlajena. Od 22
Rudar :Svoboda
1:0 (0:0)
Igrišče ob Jezeru, gledalcev 300, sodnik Koletnik z Raven na Koroškem.
RUDAR: Hrast, Jalušič, Doler, Macura (A Kotnik), Oblak, Cvikl, Brdžanovič (Mišetič), Boškovič, Va-uh, R. Kotnik in Goršek.
STRELEC: Cvikl v 59. minuti.
igralcev jih kar 16 še nikdar ni igralo v slovenski ligi. od lanske ekipe pa je ostalo le šest standardnih igralcev. Trener Bojan Prašnikar nikakor ni imel lahkega dela v pripravljalnem obdobju. V ekipo je vključil mladince in uveljavljene igralce malega nogometa, ki se doslej v »velikem« še niso potrdili. Treningi od 20. julija dalje so bili učenje nogometnih veščin, kot pravi treningi, zalo tudi rezultati prijateljskih in pokalnih srečanj niso bili najbolj spodbudni, toliko bolj je torej razveseljiva točka v prvem kolu. ki mladim igralcem mora dvigniti zaupanje v njihove moči in jim okrepili samozavest.
V moštvu Elkroja je v nedeljo v Kamniku nastopilo kar devel novincev. ki so uspešno prestali ognjeni krst. povedati pa velja, da v prvem kolu nista zaigrala Hren in Remic. ki
Stol Virtus:Elkroj 1:1 (1:0)
Igrišče v Duplici, gledalcev 600. sodnik Vidali.
ELKROJ: Janko, Ilič, Šimenc (Ja-nežič), Pranjič. Strnišnik (Tratnik). Božičevič, Bolko (Marolt), Knez. Grobelšek. Forštner in Lenovšek.
STRELCA: 1:0 Mandič v 30. minuti. 1:1 Pranjič v 73. minuti.
se kljub dogovoru nista pravočasno vrnila z letovanja. Trener Bojan Prašnikar nedeljsko srečanje ocenjuje takole: »V prvem polčasu je trema naredila svoje. Devet novincev jc le velika številka. Igrali smo v grču in s tem gostiteljem omogočili terensko premoč. vseeno pa niso imeli resnejših priložnosti. Vodilni zadetek so dosegli po grobi napaki naše obrambe.
Po odmoru se je razmerje moči na igrišču bistveno spremenilo. Bili smo boljši nasprotnik, od treh priložnosti
Rudar — slabše kot v pripravljal nem obdobju
Rudarji na nedeljskem srečanju niso ponovili dobrih iger iz pripravljalnega obdobja. Akcije so bile nepovezane, preveč je bilo podaj »na pamet«. premalo igre, po krilih, odpovedali pa so prav tam kjer so bili doslej najboljši na sredini igrišča.
Igralci za zvezo in napadalci sploh so se vendarle uspeli odkupiti v 59.
ERA Šmartno — Neodločni in nespretni
Smarski nogometaši so se v prvem kolu območne nogometne lige svojim
ERA Šmartno: Proletarec I:0 (1:0)
Igrišče v Smartnem. gledalcev 300, sodnik Barlič iz Moravč.
ERA ŠMARTNO: Magrič, Magli-ca, Brunšek. Tomažič, Železnik. Oblak, Korber, Fajdiga, Kopušar (Rudnik), Skrbinek, Centrih (Laznik).
STRELEC: Korber v 41. minuti.
V 2. kolu bo Rudar gostoval pri ekipi Pohorja v Rušah, nogometaši Elkroja se bodo doma pomerili s favorizirano Muro, Šmarčani pa bodo gostovali na Ptuju pri Dravi.
pa smo uspeli izkoristili eno in osvojiti točko z iepim zadetkom Pranjiča. V nedeljo se bomo doma pomerili z ekipo Mure. ki je po mojem mnenju ob ekipah Ljubijane in Domžal glavni kandidat za prvo mesto. Točka z gostovanja v prvem kolu zagotovo pomeni veliko spodbudo mladim igralcem, v boju za ves izkupiček pa si želimo tudi pomoči naših zvestih navijačev. Vnaprej se vsekakor ne mislimo in ne smemo predati.«
J. P.
minuti, ko je Cvikl z redko videnim strelom dosegel edini in zmagoviti zadetek za svoje moštvo. Drugih pravih priložnosti ni bilo. Tu in tam smo še videli kakšno obetavno akcijo, ki pa je netočni napadalci niso znali izkoristiti. Srečanje je sodil Koletnik z Raven. ki z deljenjem pravice ni navdušil. kot tudi ni pred tedni na pokalni tekmi med Rudarjem in Elkrojem. V 10. minuti mu je orkester navijačev zažvižgal, ker prekrška nad Boškovi-čem ni kaznoval z enajstmetrovko. Po naši oceni bi to moral storiti, saj ga ie gostujoči branilec »objel« za noge z obema rokama. Skratka, vpisani sta prvi dve točki, ki sta obenem lepa spodbuda za naprej.
navijačem predstavili kot čvrsta in disciplinirana ekipa, vsaj na trenutke seveda. Gostitelji so na oko igrali boljo. vendar so to premoč proli, za njih vedno neugodnemu nasprotniku, Pro-letarcu iz Zagorja, zelo težko vnovčili.
Gostje so namreč želeli domačine presenetiti s številnimi prekrški in ne-športnimi polezami. Obe točki so si igralci ERE Šmartnega zagotovili v 41. minuti, ko je Korber po hudi napaki gostujočega vratarja iz težkega položaja dosegel zmagoviti zadetek. Rezultat bi bil lahko še višji, vendar so bili domači napadalci pred gostujočimi vrati preveč nespretni in neodločni. Gostje vsekakor niso imeli resnejše priložnosti za zadetek, za kar je predvsem »kriva« dobra in organizirana igra domačih obrambnih igralcev.
V naslednjem kolu bodo šmarski nogometaši gostovali v Ptuju. Vedo, da bo težko, vendar se nadejajo dobremu izidu.
Mali nogomet
Šoštanj: Klub malega nogometa Lajše je v soboto pripravil tejimova-nje za 14. slovenski revijalni pokal. Osvojila ga je dokaj presenetljivo ekipa Križevcev pri Ljutomeru, drugi so bili igralci »KLUBA 81« iz Šmartnega ob Paki. ki so tudi največje presenečenje lurnirja. tretja je bila ekipa »8. oktober« iz Titovega Velenja, četrti pa gostitelji in organizatorji, ekipa Lajš.
Najboljši igralec na turnirju je bil Borut Puklovec (Križevci), najboljši strelec Slavko Javornik (Lajše) in najboljši vratar Peter Podgoršek (Klub 81). Organizacija turnirja je bila odlična in klub malega nogomega Lajše je na podlagi tega najresnejši kandidat za sklepno republiško tekmovanje za naslov letošnjega slovenskega prvaka v malem nogometu. K uspešni organizaciji so veliko pripomogle delovne organizacije in samostojni obrtniki. posebej pa generalni pokrovitelj, delovna organizacija REK Sipak.
Konovo: V soboto in nedeljo je bilo na igrišču na Konovem tekmovanje v malem nogometu za pokal Bistroja Živkovič, ki ga je vzorno pripravila malonogometna e^ipa iz krajevne skupnosti Šmartno Albatros < Bistro Živkovič). Nastopilo je 23 ekip, vrstni red pa je bil naslednji: I. Penal (Celje), 2. Sedem mladih rudarjev (TV), 3. Old rabilt (TV), 4. Klateži (Celje), 5. Bataglin. 6. Konovo, 7. Madl Bav, 8. Gradbeništvo Demič (vsi TV) itd. Pokal za fair play je dobila ekipa MOSP iz Celja.
V nedeljskem popoldanskem programu sta se predstavili tudi ženski ekipi Gorenja in RLV-ja. Rezultat je
Strelski šport
Na mednarodnem strelskem prvenstvu Jugoslavije v Titogradu so uspešno nastopili tudi velenjski strelci. Pri članicah je bila Denis Bola v mednarodni konkurenci osma z zračno pištolo, s standardno malokalibrsko pištolo pri članicah šesta in pri mladinkah tretja; pri mladincih z malokalibrsko pištolo proste izbire sta bila Le-gner in Veternik šesti in deveti, ekipa Mroža pa prva.
Naj ob tem povemo, da so si mla-
bil 3:3, po streljanju enajstmetrovk pa je zmagalo Gorenje.
Kokarje: V juliju in avgustu so v Kokarjah pripravili ligo v malem nogometu za Zadrečki pokal, organizator in pokrovitelj lige pa je bil Bife Emil iz Kokarij, ki je poskrbel ludi za lepe nagrade in priznanja. V odlično organizirani ligi se je dva meseca borilo enajst ekip, deset iz mozirske občine in ekipa Tempo iz Šoštanja. Brez poraza je zmagala ekipa gostitelja, torej Bife Emil, druga je bila Gmajna (Gornjesavinjska selekcija), tretja ekipa Šmartnega ob Dreti, četrta Sloga iz Nazarij, peti Tempo iz Šoštanja itd. Najboljši strelec je bil Hribernik (Gmajna), najboljši igralec Turk iz Šmartnega, najboljši vratar Vodeb (Emil), pokal za f?ir play pa je dobila ekipa Trnovca.
Šoštanj: Dolgoletno prijateljstvo in sodelovanje med gasilci Šoštanja, Spittala z. avstrijske Koroške in Paške vasi se vsako leto potrjuje tudi na športnem področju, točneje v tekmovanju v malem nogometu. Lani so se pomerili v Spittalu, letos pa bo turnir v Šoštanju. Nastopile bodo ekipe mestnega gasilskega društva in industrijska ekipa tovarne Volpini iz Spittala ter ekipi Šoštanja in Paške vasi, tekmovanje pa se bo pričelo v soboto ob 9. uri na igrišču Široko. Popoldne bo na vrsti še tovariško srečanje ob Ivarčkem jezeru nad Ravnami. Šo-štanjčani se bodo gostom tudi tako skušali vsaj delno oddolžiti za pomoč pri nabavi gasilskih pripomočkov, vse skupaj pa priča o zglednem sodelovanju gasilcev z obeh strani meje.
V. Kojc
dinci Mroža »privoščili« lep spodrsljaj. Na brniško letališče so prispeli pravočasno, vendar se za polet prijavili prepozno in njihove sedeže so oddali drugim. Sedli so torej v avto in po 14 urah vožnje prispeli v Titograd.
Kaj kmalu zatem so morali nastopiti in po tako naporni vožnji v posamični konkurenci na poseben uspeh niso mogli računati, zmagali pa so ekipno (bili so edina prijavljena ekipa).