List izhaja vsak petek in velja s poštnino vred in v Gorici domu poslan: za celo leto 3 gold., za pol leta 1 golil. 60 s., za četrt leta 80 sold.— Kdor sam po-nj pošilja, plača 2 g. 50 s. Za ude nar. - pol. društva »Gorica* je cena določena, kakor za druge naročnike. Posamezni listi se prodajajo po 6 sold. pri knjigarju Sobarju na Travniku. GLAS Naročnina in dopisi naj se blagovoljno pošiljajo opravniku in sov redniku Antonu Laknar-ju, na Starem trgu (Piazza del Duomo) h. št. 361. Vse pošiljatve naj se frankujejo Rokopisi se no vračajo. Oznanila so sprejemajo. Plača se za navadno vrstico, če se naznanilo samo enkrat natisne, 8 sold., če dvakrat, 12 s. če trikrat. 15 s : za kolek vsak rat 30 s. Vabilo. Odbor slov. politiško - narodnega društva „ Gorica “ v Gorici vabi vse p. n. gg. društve-nike k izrednemu občnemu zboru za ponedeljek 25. tele. mcs. avgusta ob 11. uri zjutraj. Zbor bo v Gorici v hiši gosp. odvetnika dr. Tonkli-a v ulici sv. Ivana, h. št. 134. Na dnevni red pride samo : postavljanje kandidata za državni zbor za volilno skupščino kmečkih občin giavarstvenega okraja sežanskega, goriškega in. tominskega. Vabilni list jo ob enem vstopnica k zboru, zatoraj naj ga vsak seboj prinese. Ker gre za tako važno stvar, nadejamo se, da pridejo čč. gg. društveniki v obilnem številu k posvetu. V Gorici, 11. avgusta 1873. ODBOR. Beseda o zedinjeni Sloveniji. Vže v poslednjem vodnem članku sem mimogredó omenil, da mi zedinjeno Slovenijo zahtevamo prav tako živo in nepopustljivo, kot vi, ki se prištevate k nasprotni nam stranki. Vi nam očitate, da smo zapustili staro zastavo, da smo zedinjenje slovenskih dežel izbrisali izmed svojih tirjatvij. Dan na dan to v svojih listih ponavljate ter naš narod s tem motite in begate. Zato jaz danes na tem mestu slovesno oporekam proti tem vašim neresničnim, krivim trdilnim. Na naši strani je ravno tako vroče in Odlomek iz poglavja: »o norcih*. i O norcih se dii veliko več govoriti in pisati kot o pametnih ljudeh, da, meni se dozdeva, da poglavje „o norcih" je neskončno, kor neskončno je tudi število norcev: »stultorum infiuitus est numerus". Zato naj se pa nikedó jie boji, da bode tudi moja »študija" o norcih brez konca, — modri moj čitatelj bode za danes dobil le majčken odlomček iz te »študije", — ker jaz nočem biti kriv, da bi se kedó po dolgem premišljevanji »preštudiral". Odkar je oča Adam prišel k pameti pa do sedanjega trenutka se je vedno mililo, da so norci" norci in pametniki pametniki, — da je pamet pri človeku normalno stanje, norost pa abnormiteta, da je pamet pravilo in novost izjema; — a to Jo bila dolga, dolga, tisočletna grozna pomota, krivo mišljenje! In meni jo bilo pri- čisto rodoljubje, kot na vaši, ali pa še mnogo gorkeje in čisteje, — a gotovo prav ' mnogo stareje. Pisatelj teh vrstic ne nosi še treh križev na rameni, pa vendar smč ponosno reči, da je koi rodoljub sta reji ka-vor velika trojica pri »Soči". Odkar sem v zavesti prišel, vže kot dečku mi je sreč vroče bilo za Slovenijo, drago mater našo.1 Slovenija mi je bila prva ljubezen in bode moja zadnja, — ljubil šem jo in ljubil jo bom do zadnjega diha. Tega ne naštevam v svojo hvalo, ni-kedar mi nij bilo za to mar, —- to pišem le zato, da morem reči: in jaz, beala Unga', vijsem edin, ki tako mislim in čutim ; naša stranka jih ima na stotine, ki prav taka živo, iskreno in ognjeno ali pa žir rje in žarit eje ljubijo svoj drugi dom. svojo nesrečno mater Slovenija. To tudi vi sami dobro veste in menim, da se ne boste niti drznili, nam pošteno in ognjeno domoljubje odrekavati. Toda porečete: vsaj zató ne teče pravda, ampak za zedinjeno Slovenijo. Da. da, res! prav imate ! Slovenija je v resnici podobna razmesarjenemu, razdrobljenemu telesu : tu leži en ud, tam drugi. Žalosten pogled na krvavečo, žalujočo, jokajočo mater! Oh, komu bi se ne smilila? Vi jo pomilujete, kaj ne? O gotovo, in verujem vam! Pa menite, da mi, ki enako živo in vroče zanjo čutimo, ki bi radi žrtvovali svoje življenje zanjo, — da bi mi radi ne zacelili njenih ran? da bi mi njenih odkupljenih udov (ki imajo v sebi vendar še životuo moč) radi ne vtelesili dragemu maternemu telesu? Oj, ko bi bila nam dana moč in o-blast, še danes bi povsod, kjer se zvonki slo- hranjeno, zemljo te škodljive, strašne zmote rešiti! Stari » Mefistofeles" v Faustu sicer pravi : » Wer kanu was dumines, wer was klu-ges denken, Pas nicht die Yorwelt sclion ge-daeht" ?—- pa vrag se je ta pot ali zmotil ali pa po svoji navadi zlagal, — jaz, lahko rečem, imam danes novo, originalno misel in ta je, da trdim nasproti vsem ljudem vseh krajev in časov, da trdim : norci so v normalnem stanji in paiuetniki so ab-normiteta, norci so pravilo in pametniki izjema. Norost je normalno stanje! »Dokaze, dokaze"! čajem klicati od vseli strani j, »Kaj? vi mi hočete dokaze izsiliti" ? rekel je Schakespear-ov »falstaff", ko dokazov nij imel ; a jaz jih imam trdnih, prepričalnih, ter vam jih predložim nemudoma, in to ne prisiljen, pač pa prav radovoljno. Glejte, dragi moji! v stvarnici se vse vrti : solnee, luna in brezštevilna druga svetila na nebu — vsa se vrle, in ueka- venski jezik govori, obhajali vesel in slovesen god, god našega zedinjenja, Še danes bi Slovenija stala krepka, močna, združena, edina ! To vam zagotavljam s častno besedo in sveto* prisego ! Navidezen povod k sumničenju versko-narodne stranke, češ da je izbrisala zedinjeno Slovenijo iz svojega programa, — daje samonarodujakom edino naša naslom-ba na »pravno stranko" druzih avstrijskih kronovin. . »Pravna stranka zagovarja zgodovinsko pravo, na katero se pa mi ne moremo sklicevati, ker ga nij mamo. Zveza s pravno stranko bo tedaj ohranila slovenske deželice vedno in statu quo t. j. vedno tako razkosane, razdrobljene." Tako umujejo sa-monarodnjaki. Jaz pa na to rečem le toliko : da za ta hipec gre edino zato, da zmaga velika federalna stranka avstrijska; dokler tega nij, Slovenije ne dobomo. Ko se pa enkrat to splošno avstrijsko prašanje reši, potem se ho vže našel način, tudi našim željam io tir j at ram ustreči, zadostili. To je organ pravne stranke »Vat." vže večkrat izrekel. Pravna stranka bode gotovo tudi nam pravična. Sicer pa tir jamo od naših slovenskih poslancev: naj se z roditelji pravne stranke tudi o tem dogovore, da nam nikedo ne bode mogel očitati, da smo se obesili komu na vrat brezpogojno, da naša Slovenija, če tudi na njo mislimo, vesi le v oblakih: — naši poslanci naj jej pri pravni stranki zagotove tudi na zemlji samosvoja tla ! Vi pa, ki nam vedno očitate, da od svojih zaveznikov zedinjene Slovenije nikoli ne dobomo, — odgovorite mi jasno, mimo dite? Dobro, naprej tedaj! Per analogijam vi sklepate: ker se vrti solnee in mesec, ker se vrte vse nebeške zvezde, — mora se zemlja tudi vrteti. Jaz to dokazovanje sprejmem, pa veste kaj? roka roko umije: če je tako dokazovanje dovoljeno vam učenjakom, bodi dopuščeno tudi meni, ki sicer nijsem učenjak. Jaz vam tedaj pravim : človek je tudi svet v malem »wurd’ ilm Herru Mikrokozmos nenneu», — to velja zlasti glede duha, ker človeški duh v sebi nosi celi svet, in si vstvarja celo nove svetove. Ker je pa človeški duh v resnici nekak svet, mora se (sklepam kot vi per a-nalogijam) kot drugi svetovi vrteti. Duh je pa v glavi, v možganih, »ergo" (kako učeno !) mora se človeku v glavi, v možganih vrteti ! Kaj pa se pravi to : v možganih se mu vrti ? To rečemo bolj blagoglasno:!!) »Norec jo"! Tedaj je dokazano, da po naravnih postavali mora človek noreti, tedaj je norost, ker je po naravnih normali. — res normalno lemostrandnin ! Kar je (era imajo celo po dvojno vrtežno pot. Kaj | postavali, (lat.) ne, učeni bralci moji, do tod mi vsi priti*- ' stanje, quoti orat •- in pošteno : kedo je zedinjeno Slovenijo pa vam zagotovil? Od kod imate zanjo kako poroštvo? Kedo so vaši zavezniki, s katerih pomočjo mislite razmetane ude sloveu-ske zemlje sebrati. zvezati v eno organično politično celoto, v eno telò? Akopogledam okrog, zagledam na vaši strani edino Mla-dočehe ! S pravno stranko uočete imeti posla. zveze. — nemških liberalcev (nadejam 9e) pa tudi ne boste hoteli med svoje prijatelje šteti, če ravno vam hudobni svet očita. Fa tudi, ko bi jih hoteli vštevati, od teh uijmate pričakovati ne enega glasu za svoj uzor, kajti oni vsi sipljejo na zedinjeno Slovenijo ali posmeh ali pa naj-* ‘ * htiji strup. Ostanejo vam 'edaj edino Mla-dočehi. Kaj vam pa hočejo oni sami pomagati? Vsaj še v češkem zboru nijmajo večine, kako neznatna manjšinica pa bodo še le v državnem zbirališči ! Oni sami pri narboljši volji vam ne bodo mogli ustvariti zedinjene Slovenije. Toda poglejmo si Mladočehe še od neke druge strani: ali se v državuopravnem prašanji kaj ločijo od Starečehov ? Nikakor! Eni in drugi povdarjajo in zagovarjajo historično pravo. Pušica, ki ste jo spustili na nas, se tedaj tudi na strelca povrača : vaše očitanje tudi vas same zadeva. Razloček med nami in vami, cenjeni nasprotniki naši, je edino ta. da mi s pravno stranko vred gotovo enkrat zadoboma večino v državni zborni'i. imamo tedaj več vade. da enkrat dosežemo zedinjenje slovenskih dežel. In jaz sem prepričan, da če nam kedo Slovenijo zedini, zedinila nam jo ho verskonarodna v zvezi s pravno stranko, — ali pa ostane večno neizpoljnena želja. — Dopisi. Iz Komna, 6. avgusta. — (»Tako je bilo*.) »Gospa sueha" še vedno pri vsaki priliki iz Komenskega shoda dela kapital, zvijačno in lažnjivo pripisovaje velikansko zmago svojemu ljubljencu in neomadeževa-nemu značajuiku, obrača vodo na svoj mlin ter v svoji zmagonosni domišljiji pije na »medvedovo kožo." Dovolite mi tedaj, da tudi jaz spregovorim nekoliko besed o Komenskem shodu in »sine ira et studio" na kratkem popravim vsa dosedanja poročila. Gospod Kovačič je bil sklical privaten, volilen shod. Ker vseh »Sočanov" osebno ne poznam, rad verujem, da sta se samo dva uda »So-čina" shoda udeležila, ali tudi »Goričani" so bili pri glasovanji samo trije ali štirje nazoči, ker se je bil četrti (peti), g. župan Skrbinški, pred glasovaujem odtegnil, boječ se, da ne bi prišli v kako preiskavo. Pri shodu naj prej spregovori g. Kovačič; v malo besedah naslika lastnosti, ki morajo kinčati poslauca, ki nas zamore vsestransko zastopati v državnem zboru, ter slednjič priporoča za kandidata g. dr. Tonkli-ja predsednika »Gorice", o katerem je on prepričan, da bo pogumno in neustraš — ljivo branil vse pravice slovenskega naroda. Za njim se oglasi g. Zega, ter bere včasih precej nevkretno, zato težko lastni, ampak drugje *) sestavljeni govor, v katerem dr. Tonkli-ja dobro z blatom okida, dr. Lavriča pa v zvezde kuje, še celo njego-vemo verskemu odpadništvu podeli »fleiss-zettel", ter ga slednjič proglaša kot nasprotnega kandidata. Temu nasproti odgovori č. g. Lukežič, ter pravi, da on sicer ne morii tajiti vseh saslug dr. L. ali katoličani mu ne morejo upati, ker je verski odpadnik, ter pokazal svoj neznačaj v glavni reči, v veri ; da dr. L. kot tak ne more in ne zna zastopati interessov, kateri so katoličanom naj svetejši. Ko na to g. Zega odgovarja, da vera z narodnostjo nema nobenega posla, (laverà in narodnost se daste tako malo zediniti, kakor ko bi hotel kedo ob enem krojač in čevljar biti, reče v naglici g. Kovačič, da vera in narodnost ste vse eno. Temu zadnjemu izreku č. g. Lukežič vi pritrdil, kakor napačno poroča »gospa sueha", temveč je rekel, da je g. K. sicer dobro mislil, ali slabo se izrazil; da mo- *) Za take govore imajo prav dobro kovačijo tu v Gorici; možiceli Cabejeve postave Vara lahko veliko o tem pové. — Ur. rate vera in narodnost pri nas Slovencih katoličanih biti v nerazložljivi zvezi, vsako delo, vsaka postava sl niti na verskih načelih. \ Ko je g. notar Zegi še nekoliko narekoval, med drugim tudi to : vere nam ue more uihče vzeti *) se preide na glasovan-nje. Ko je č. g. Lukežič videl, da je pri glasovanji zmešnjava nastala, je hotel sam glasno šteti, nikakor pa ue s kričanjem nanje upljivati, se zadere g. sodnik Šerko rekoč, da on ni predsednik, da torej ne. sme tega delati, proti g. Zegi pa ki je za dr. Lavriča oddane glasove štel, ni črhnil besede. Za g. dr. Tonkli-ja je bilo oddanih 10 glasov, katere je štel g. Kovačič; za g. dr. Lavriča je bil brž naštel g. Zega tudi 10 glasov, potem je bil prisopihal še nekdo z ednim glasom, ki pa sam ni imel pravice voliti. Tu imate tedaj ono glasovito zmago mladoslovenskega »korifeja", o kateri »Sl. Narod" iu »gospa sneha" toliko hrupa delata. Pustim vse druge, omenim samo, da bi ne bila zmaga za dr. Tonkli-ja omahljiva in glede glasov enaka dr. Lavrič-evi, ko bi ne bili sè svojo nazočuostjo in pristranostjo upljivali uradniki, ki so še od takrat v živem spominu kmetu, ko so ga za vsak majhen prestopek prav ljubeznjivo po podplatih polj ubo vali. Na drugi strani pa smo za eduo skušnjo bogatejši, da ne more biti od daleč sera narodnost »Sočina" ko se brati z elementi, ki služijo vsakemu vladuemu sistemu in so naj hujši in za-grizneni sovražniki bili vsakemu narodnemu razvitku. Drugi pa se združimo pod zastavo »vse za vero iu narodnost", kateri si je izbral in pod katero hoče bojevati se g. dr. Tonkli, da ne bode samo naš kandidat, ampak tudi poslanec. S To minskega. 12. avgusta. — (Dr. Lavrič = dr. Palacky) — tako menda sodi »Soča", ker ga »otci Českeho narodu a češke vlasti" ua stian postavlja ter od nas *) Tistemu, ki nobene nima, gotovo ne. pa po postavi, po pravilu, je pravilno, — drugo je izjema, — tedaj so norci res v pravilnem stanji, in ker so naravne postave (o drugih tu ne govorim) skozi in skozi modre, pametne, — zato lahko rečemo, da »norci", ki edini spolnujejo naravno postavo, so pametni, »pametniki" pa norci. — Da ne bom pa mlatil le sive teorije, naj temu spisu privrženi tudi nekoliko rodovitnih praktičnih zrn. Prvi nasvet zadeva reformo norišnic. Moje meujenje, kateremu bo vsak »norec" z veseljem pritrdil, je to: tako imenovani norci naj se izpuste, tako imenovani modrijani pa naj se zapro. To je le »korol-lar", nasledek iz prejšnjega premišljevanja. Ta reč ima tudi svojo ekonomično stran. Kot izjema so »modrijani" gotovo v manjšini, jih je manj kot »norcev", za tone bode za naprej trebé toliko norišnic : država si lahko kaj prihrani. Sicer pa se ve, da deska nad vhodom v taka poslopja ne več nosila napisa: »norišiiica", rcuirveč častno firmo: »Gelehr ten republik " ! Tretji uzrok za zapor modrijanov in učenjakov je ta, ker dogodbe na sedanjem svetu nam dovolje jasno pričajo, da so norci človeški družbi manje škodljivi kot tako zvani modrijani.— Še en nasvet ! Sedaj gre za volitev poslanca v državni zbor. Ker vže vsi cepci ta predmet mlatijo, ali bi mu ne smel ene založiti tudi »listkar", četudi se ne šteje med cepce? Vsi, bistroumni bralci moji ! smo tega pre-prepričanja, da kakoršni smo mi, takošen mora biti tudi naš poslanec, da mora biti duh od našega duha, da mora v sebi imeti kvintesseneo vseh naših lastnostij. Gledó tega mi ne bode nikedo nasprotoval, nike-dó ugovarjal, naj nosi kosmato ali obrito brado, surko ali talar. Dragi moji! Naša dežela (pravijo) je spadala nekedaj k deželi »Noricum" s poglavitnim mestom »Noreja". Ker pa vže »od nekedaj tukaj stanuje moj rod", je gotovo tudi beseda »Norikum" in »Noreja" slovenske korenine: „novu. Nadalje bode tudi znano mojim čitateljem, da neki učeni laški učenjak prav učeno uči in dokazuje, da našo poglavitno mesto Gorica nij se klicalo prvotno Gorica ali „ Gorizia", marveč »Norizia" in slovenski : »Norica" ! To spričuje dokazovanje učenih mož. Ko bi bilo res, da imena nijso brez pomena, potem bi bila naša dežela noriška dežela in naše glavno mesto glavna norica. Jaz tega vsicer ne trdim (akoravno bi to bilo po mojem današnjem dokazovanji kaj častno za nas), — toda ko bi bilo res, da je naša dežela noriška, spodobilo bi se, da si izbere za poslanca — norca, ki bo delal čast imenom : Norikum, Noreja, Norica.— Dixi ! Qui potest capere, capiat! želi, da bi ga enako slavili, kot Palackega slavi moravsko svečenstvo. Ker je vže „Soča“ sama zarisala to parallelo, bode mi morda dovoljeno te dve črtici nekoliko dalje potegniti, da bolj jasno vidimo, ali ste res parallelni, ali pa si boste kje prerezali, prečrtali, prekrižali. »Soča* povdarja, da moravska duhovščina slovesno sprejemlja Palackega, četudi je protestant in da mi goriški duhovniki ne slavimo Lavriča zato, ker je protestant. Ali sta si Lavrič in Palacky v tem res brata ? Da in ne ! Protestanta sta res ob&, — toda Palacky je rojen protestant Lavrič pa je zapustivši vero svojih očetov presto-pil k protestantizmu, — kakor je »Glas* vže v zadnjič omenil. Pa to naj bi še bilo ! — Goriška duhovščina je tudi to stopinjo g. dohtarjevo odevala s plaščem kršanske ljubezni, dokler je mogla o njem misliti, da tudi on ve ljudsko prepričanje spoštovati. Prašam tti, in gospod dohtar naj mi odgovori sam: ali se je imel še pred enim letom, Čeravno je bil vže takrat protestant, kaj pritožiti čez obnašanje ogromne večine goriške duhovščine do njega? Kje ga je ona kaj žalila, kaj prezirala, se ga ogibala? Ali ga nij častila enako drugim rodoljubom po Goriškem ? Ali ga nijsmo volili tudi mi duhovniki za predsednika šempaskega, tomin-skega in sežanskega tabora? Ali ga nijsmo volili tudi duhovuiki za odbornika političnega društva »Soče* ? Takoj vidite! smo javno in ne prikrito slavili Lavriča, gotovo vsaj toliko kot je zaslužil, čo ne več! Sedaj je res druga. Naj le dr. Lavrič stopi med nas, ne bo več našel prejšnjega navdušenja za njegovo osebo, — to je res ; toda jaz prašam : he do je tc premembe kriv ? Na tem pru sanji. je vse ležeče. In jaz tukaj trdim iz polnega prepričanja, da mi duhovniki ne, kriv je gospod dohtar sum. Dr. Lavrič je pahnil duhovščino od sebe, a ne duhovščina dr. Lavriča. S!var je preresna, da bi se smela trditi brez dokazov; jaz jih tudi »Soči* ne ostanem dolžau. Začnimo! Ko se je pri kouci lanskega leta vršila volitev v »Sočin* odbor, ke-dó je druzega zavrgel? ali liberalni »Sočani* duhovnike, ali duhovniki »Sočane* liberalce? Mi duhovniki smo vsi volili v odbor po slir liberalce (med njimi tudi dr. Lavriča), „liberalniu Sočani pa izmed duhovnikov in njihovih privržencev ne enega ne ! To je faktum, katerega nikedar ne boste mogli utajiti! S tem ste dali gorko zaušnico naši osebi še bolj zgečo pa našim načelom, katera ste s tein zavrgli ; prvo bi bili še molče vtaknili, drugo pa ne borno nikoli \ In kedó nam bode zameril, če ne poljubujemo roke, katera nas je lopnila? ysaj nobeden »liberalec* ne? In vendar liberalna »Soča* bi to rada videla! Pa pojdimo dalje. I)r. Lavrič je pri »učenjaških shodih* jasno dokazal, da pravega liberalizma ne pozna, da se je napil le onega liberalnega duha, ki se prodaja v strastnih nemških novinah à la »N. fr. Presse*. Ko bi bil pravi liberalec, bi spo-št°yai ljudsko prepričanje, bi mu bila sveta vsaka druga vera; a v omenjenih u-11 jaških shodih je „oča Lavrič* mirno SMal, ko so drugi katoliške obrede karri-^i, katoliške nauke persiflirali in srae-iS|h. Tako smo bili vsaj mi podučeni o tem; če ulj res, naj dr. Lavrič reče da ne, — vsaj se mu je vendar to vže javuo očitalo. Ali pa je iskal g. dohtar tudi v tem enakosti s Palackym? Ne vem, če bo zgodovina o tem sporočala taka nestrpljiva, in-tolerantna dejanja. In »Soča* se čudi, če se pred dr. Lavričem več ne poklanjamo. Ali je »Soča* zares tako nedolžno-naivna? Samo to g. dohtarjevo vedenje bi bilo zadostno t naše opravičenje, — vendar ako »Soča* želi, bom v prihodnjič nadaljeval parallelo med g. dr. Lavričem in dr. Palackym, da občinstvo spozna, če je dr. Lavrič res = Palač,ky —. Iz Lipe, 12. avgusta. — Uže v avgustu pretečenega leta, kakor tudi v februarju letošnjega leta, bila je razpisana učiteljska služba IV. reda v Lipi. Ker se nobeden izmed učiteljev nij hotel oglasiti za-njo, nameraval je okrajni šolski svet v Sežani, našo vas s Temnico združiti t. j. naše otroke v Temnico ušolati. Svetoval je našemu krajnemu šolsk. svetu to storiti, ker si vasi niste dosti oddaljeni; ravno oporekovaje besedam, k te re je nedavno pred načelnik okr. šolsk. sveta o prihodu v našo vas govoril, da je namreč: »Temnica preveč oddaljena, da bi deca iz Lipe zaraogla tje v šolo hoditi.* Rekel je tudi naj se tukajšna šola popravi, on bode uže skrbel za učitelja. Zdaj tako, drugikrat drugače, to se pravi ljudi za nos voditi. Kakošen dobiček bi bi h imeli, ako bi bili šolo popravili ! Naš krajni šolski svet videč, da bi malo koristilo načini trokom, ako bi v Temnico v šolo hodiL, naprosi tukajšnjega vikarja g. L. V., naj bi on šolo začasno prevzel, kar je tudi storil; to je okrajnemu šolsk. svetu naznanil, toda odgovora ni prejel. Za kaj ne, se ne vó? Obče znano je pa, da so nekteri posestniki iz Temnice zmeraj hujskali, naj bi naši otroci tje v šolo hodili; a ne vsi, le en sam je večidel na to delal, ker bi rad neko zastonj stoječo hišo v rabo spravil, (v Temnici nij še hiše za šolo.) V kratkih dnevih je prišlo pa od sl. deželnega šolsk. sveta potrjeno ravno to, kar so pred nameravali : Naj se naši otroci v Temnico ušolajo in zraven, naj se tudi naša šolska priprava tje prenese. To ve pa le naš podžupan; njemu, kteri še v krajnem š. svetu nij, je .okr. šolsk. svet naznanil. Možje pa, kteri so za-to izvoljeni, o tem nič ne vedo. Okrajni š. svet, ako ne načelnik sam, je menda zavoljo tega prezirava, ter drugim pošilja kar njim gre, ker nij mogel najti ugovora prošnji, katero so^oni uložili, in ker zdaj ravno nasprotno dela! Zakaj ni hotel sprejeti prošnje ter poterditi našega g. vikarja za učitelja, ker drugega nij bilo!? -- Tako bi mi združenja s Temnico ne potrebovali, ampak imeli bi uže šolo. Znabiti je tukaj premalo otrok, da nij vredno, da bi se šola držala ? — Otrok zavezanih v šolo hoditi od 6.-12. leta, je čez 40, ako pa postava ti rja, da morajo otroci od 6.—14. leta v šolo hoditi, jih je blizo 60; primemo število za enega odgojitelja, še manj mu jih zadostuje. Ako je pa premalo otrok ali kako ciiugo razmerje, zarad katerega nam okrajni š. svet omenenjega učitelja nij hotel po- terditi, zakaj je bila raspisana pri nas, kakor v Temnici ; zakaj mora imeti T. pred-nost? — morda zavoljo tega, ker imamo šolsko poslopje, tam pa ne? — Ali se morebiti otroci v Temniški šoli več naučijo, kakor doma? — saj še doma nijmakmečki deček časa v šolo hoditi, nikar pa bode hodil v druge vasi, čas prodajat. — Tako se skerbi za odgojo otrok. Domoljub. Ogled.. Avstrija. Ni drugače, postaviti jo moramo prav na čelo današnjemu »ogledu*. Kaj? No, kaj niste brali v št. 183 »Sl. Nar.* dopisa iz Trsta? Zdaj vemo, kaj našim » Sočauom * vest tlači; list 19. »GVosft* f. L je tista mora. Pretekli so 3 meseci in 6 dni, odkar je prišel na svetlo 19. 1. »Glas*-a, in še jim spati ne pusti. To mora biti pač kaj posebnega ; poglejmo njega zapopadek! Na prvi strani je nar-pred vse polnò številk ; ne verjamemo, da bi jim bile te številke ostale na želodci. Potlej sledi konec neke daljše zgodovine »Sočinih* mož, pa tu se gosp. dr. Lavrič (junak tržašk. dopisa) le me-raogredé omenja. Dalje beremo dopis iz Dutovlj z vvodom »Mir vam bodi*; kjer je mir, ni mrzenja. »Ogled* je nedolžen; »domače novice* in »razne vesti* tudi, vsaj z obsegom tržašk. dopisa v »Nar.* nimajo nič opraviti. Ostane še dvoje »poslanih* (»od levega brega Soče* in »iz ipavske doline*). Prvo pojasnuje, kaj je »učenjaški shod*, drugemu je glavni predmet »dr. Lavrič*. Kar se v teh dveh članskih čita, je res tako, da čitatelju »Sočanu* lahko cele 3 mesece v ušesih šumi. Da je pa tako šumenje neprijetno, prav radi verujemo. Tako tudi razumemo, zakaj so p. n. gg. »Sočani* šli iskat dohtarja v Trst, da jim ušesno bolezen prežene. Toda kaj bomo v priliki govorili! stvar je ta-le: »Soča* je postavila dr. L. za svojega kandidata; 19. št. »Glas*-a pa ga tako kompromituje, da ni upati, da bi kdo resno na-nj mislil na Goriškem razen tistih, ki so 31. jul. za-nj glasovali. Treba je torej poprijeti se stare slepari je,-»zaupnic*. Ker pa na Goriškem nihče poguma nima, da hi tak nasvet sprožil, ker bi bila u-metnost in narejenost preočitna in bi ljudje ne hoteli se usesti na limanice — morali so zato najeti kakega tovariša v Trstu, (če niso znabiti celò sami dopisa iu zaupnice skovali). To namreč je zapopadek dopisa iz Trsta v »Nar.*: Gledé na 19. št. »Glas*-a podajmo dr. Lavriču zaupuico!— iu zaupnica je narejena, priobčena in — podpisana! Ves dopis in zvlasti tudi zaupnica je smrdljiv »bižeč* ostudnih psovk na našo adreso. Škoda, da nimamo prostora za posnetek teh psovk. Za to samo prašamo: Kaj imajo Tržačanje (!?) z nami in našo volitvijo opraviti! Prismoda je vsak, kdor se vtika v zadeve, kterih ne ume, ali pa ki ga nič ne brigajo. — Nismo si mogli kaj, da ne bi bili omenili te kolosalne smešnosti v naj novejši zgodovini naših »mladih* politikarjev. Sicer pa nas bo veselilo, če bodo tržaški podpisi dr. L.-ču pomagali v lesena dunajska nebesa. Kakor našim domačim ob Soči prese- . t. m pisanem, 9. v Trstu oddanem »poslanem4 beremo, da niste šli na cesto glasove pobirat. No, v tem Vam damo prav, protestujemo pa zoper to, da ste bili povabljeni, »ker ste bili od očeta, oziroma koprivskega županstva (1!) pooblasteni.4 — Tii treba pomisliti, da shod je bil privaten, a ne javen. V priv. shod smejo priti le osebno povabljeni, in ti ne smejo drugih pooblastiti. (P O. na Ob. Prejeli. Za ta pot prepozno; o priliki porabimo. Hvala! Pišite pa še kaj druzega. G. S I)-c liste prejeli. X* o ^ 1 a. ii o. V zadnjem listu od 7/8 t. m. je »Soča1* prinesla »poslano* iz Kamenj, kteremu je uredništvo dostavilo opazko, kakor kaže mojo osebo zadevajočo. Naj jo til od ver-bum podam : Nek župan iz okolice pelje domačega kaplana iz Gorice v Dornberg; ko prideta domu, mu reče kaplan: Plačam Vam ne, pa za plačilo Vas vpišem v »Go-co*. Vidite zakaj so vse dobre akcije »Gorice*. Se mnogo drugih enakih vemo in pri priliki porabimo. — Tako piše resnicoljubno (?!) uredništvo »Soče* v omenjenem listu. Tii pojasnim nekoliko ono resnicoljubnost (?!), da bode sl. občinstvo vedelo, koliko resnico je na »enačili* »Sočinih* opazkah. Ad rem! — Res je, da sem se že večkrat vozil z našim g. županom Jos. Šinigojem. iz Gorice v Dornberg, a ostudna laž je in grdo obrekovanje, da sem se tako vmazanega sredstva — kakor mi ga rečeno uredništvo podtika -- poslužil, da bi g. Šinigoja »Gorici* pridobil. Zoper to javno protestujem, kajti vpisal sem g. župana v društvo le zato, ker je sam želel. Vpisal sem ga meseca aprila t. 1., 1. maja je bil v odborovi seji postavno sprejet, in je še pred prvim občnim zborom 15. maja svoj sprejemni list v rokah imel. Da je, kar trdim, res, mi lahko spriča sl. predsedniško *) »Gorice* po društ. zapisnikih O plačilu se pa do takrat še govorilo ni, ker je g. župan rekel, da mi bode o priliki plačal. To se je pa zgodilo nekaj dui pozneje, ko je sprejemni list že v županovih rokah bil, o priliki, ko sem mu imel plačati za vožnjo v Gorico ravno toliko, kolikor on meni, kot poverjeniku »Gorice*, za društvo. In glejte! — to je strašanska pregreha, kojo je učinil kaplan Dornberški, da je z g. županovem dovoljenjem, a nikakor ne zvijačno si vdržal znesek za vožnjo ter ga vročil predsedništvu »Gorice*. Mislim, da sem s tem »Sočino* resnicoljubnost (?!) dovolj pojasnil. Ako bi se pa »Soči* pri vsem tem vendar le zljubilo mene in s tem tudi društvo »Gorica* črniti, bode pa sam g. župan »Soči* odgovoril, kar in kakor bo treba. Dal mi je moško besedo, da bo to storil. Bralci »Glasa* naj se pa iz tega uče, da »Soča* tudi kosmate **) med svet trosi. V Dornbergu, dne 11. avgusta. J. Kolavčič l.jr. *) Smo popraali, in sl. prcilsedništvo nam jo reklo, da imate prav. — I r. **) In pa šc kako! Ur. f—»ji—Mimi —■m— imnrmmm- ■■ ■■ i mir a— - Tiskar: SK1TZ v Gorici.