Poitno tekoä nbm ». 24. Posamezna «ev. — 20 rtotink. HL 36. V Goriet, dne 10. septembra 19S0. Letntk III. Miaja v Gorid rsak čc- trtek opoludae. Vdjt za cito kto 12 L, mesečno 1 L, za inozemstvo 16 L. Na nročila brez doposlane na- roCoJce se ne bomo oziraü. Pacamezne SteviDce stanejo v razprodaji 20 stot«* Uredaištvo: Ulica Vettarini 9, nprara hL Vetturini 9 GORISKA STRA2A Rokopisi se ne vračajo. Ne- frankir?na pisma se ne spre- jemajo. Oglasi, katere je treba vnaprej plačati, se računajo po dogovoru. Izdala konsorcij »QoriSfce Straže«. Odgovorni ured- nik.- Franc Novak. Tiska: »Narodna Tiskar- na« v Qorici, ulica Vet- turini §tev. 9. Splošna slavka v zasedenem ozemlju. Že od 5. sept. imamo v naši deželi splošno stavko, katero imenujejo socijall- sti politično stavko. Splošna sicer ni, ka- kor se tako nvogocno glasi to ime, ker sc j te stavke udeležujejo delavci v mestih, v Qorici, Gradiški, Tržiču, Červinjanu, Tr- | stu in v Istri, kakor tudi kmetje po Furla- I niji, kateri dajajo celo od svojih pridelkov ! žito, turšico, krompir, da kuhajo v delav- skih kuhinjah za one delavce, ki nimajo nl- česar. Slcvenski del dežele ie s to stavko nialo prizadet. Naši Notranjci in Vipavct, naši Brici in Clorjani nieritk- mal'", «li sKo- rai nič ne vedo o tej politični stavki. Kaj ie pavod tei stavki? Svej zadnji vzrok, ki ie to stavko sa- me sprožil, ima ta politična stavka v Tr- žiču aii Monfalconu. Tarn so bili socijalisti za 26. aug. napcvedali javen shod, kate- rega Jim je vlada tudi dovolila. Pa v zad- njem hipu se je vlada glede prostora prc- mislila in odredila, da se vrši shod na dru- gem mestu. Tako da so ob času shoda ne- kateri šli na napovedani prostor, drugi na om od tega oddaljeni pros tor. ki ga je vla- da dofočila. tako da so bili zhorovalci raz- trgani na dva kraja; in pri tern je prišio §e do spopadov s fašisti, in se je baje celo strdjalo. To ie socijaliste hudo zaixrfelo, da se vlada tako hudomušno ž nfimi zaigrava. Kar so že davno cutili in čez kar so ie davno tožili, to so zdaj cbčutili s še vecjo grenkostjo in težo: vlada jim prikrajsuje politično svobodo! Kai to pomeni, to jim |e pokazaia tudi v drngih slučajlh že pre- teklost. Povsod se nabijajo sami »band!« all ostri predpisi in ukazi! In če Ie malo pri tern za^rešiš. ali pa drugi mislijo, da si zgrešil pa prides kot političen kaznjenec v zapor in nato pred vojaško sodišče! Vse štrli okoli tebe se v vojni opravi in te stf a- ši s spcrciinom na vojno. Občinskih volitev se ne razpiše, da bi ljudstvo samo odloča- lo v svojih zadevah, ljudstva se ne pusti do besede» krati se mu ceio svoboda zbo- rcvanja. Kot protest proti temu nasilju so so- cijalisti napovedali stavko najprei v Mon- falkonu. nato je bila v znak solidarnostl s tržiškimi delavci proglašena spfošna stav- ka v Furlaniji in dne 5. sept, se ie ta stav- ka raztegnila na celo takozvano Julijsko Benečijo. Kai zahtevajo socijaüsti? Odpravijb naj se vojna sodišča! Odpravijo naj se tako imenovani »ban- di<; ali strogi predpisi in ukazi! Nič več naj se ne zatirajo in obsojajo posamezr.i družabni sloji (mislijo na slo- vensko delavstvo!) Izpustč naj se vsi politični kaznjenci! Odstrani naj se vse, kar spominja na vcjno! Razpišejo naj se občinske volitve! Ljudstvu naj se da prostost ziborova- Hia in manifestiranja! Kako ie potekia stavka? Stavka je v celi deželi na splošno po- tekala mirno. Oorica je imela nespreme- njeno lice, drugod je prebivalstvo tudi po- vsod ohranilo mir. Le v Trstu je preiska- va karabinirjev v prcistonh delavske zbor- nice vzdignila innoeo krika. Pod pretvezo, da hočejo ie prostore preiskati, so kara- binirii dne 5. t. m. udrli v delavsko zbornl- ce in tain opustošili vse, kar jim je prišlo pod roko. Socijafisti cenijo škodo na sto- tisoč lir. Tupatam je prislo v Trstu rned socija- listi in fašisti do kake rokoborbc in kloTu- te, tupatam je padel tudi kak streif nekal oseb je bilo ranicnih, beležiti je pa Ie ene- sra mriiča, in .sicer 161ctneea Vincenca Forragioni. Napaden |e bil tudi sam direk- tor »Lavoratoracc, a ne nevarno, udarjen je bil po noči s palico po-glavi brez hujših posledic. V Trstu so bili voditelji socijalistov Alless'indri. Repossi. sklicevali so tja na sestanek vse socijaüsticne pcsbn.re z Be- neškega, napovedovali so celo prihod m!- nisterskega podtajnika Porziia iz Rima, da se bedo pogajali z vfadr*. — stavka pa Je med tern začela pojemati^ delavstvo se Je po štirih dneh utrujeno stavke že začelo vračati k delu, pešala je vstrajnost in pe- šati je začelo zaupanje v zmago. Grozilje popolen polom stavke. Koaec. V torek dne 7. t. m. so se zglasili v Tr- stu v avdijenci pri Nj. Ekscel. Mosconi-Ju sec dem. poslanca Alessandri in Repossl, tajnik delavske zbornice v Trstu L. Maia- testa in g. Tonet. Generalnemu komisarju so razkladali svoje zadeve in pritožbe, a prejeli so po dolgm zasližanju odgovcr, da vlada zamore le potrditi svoio politično jx-t. katero je doslej hodila. (Uradno). In socijalisti? Še isti dan so izdali na stavkujoče delavstvo razglas, da se spfoš- na stavka kcnča v sredo ob 6 uri zjutraj. Med drugim pravijo v svojem razglasu, da je vlada dala ujih voditeMem r*zr\p. zv- gotovila, na katera naj gredo vsi delavci zopet vsak na svoje delo. Če bi n^ vlada teh s\-oiih obljub ne hotela izpolniti, tedal bo delavstvo takoj zorvet ooklicano.-da '"z- sili svoje pravo in usili vladi svoio voljo. KakSrta zagotf^via je dala vlada soc vodf- teljciri tx> n? znano. a naj hi bilo to tudi res in naj bi bila ta za-getovila kaJcršnakoH. sociialistom je dobro znano, — koliko dd človek lahko na to. In če so soc. voditelji delavstvo le nato zcipet poklicali k delu, potetn se lahko reče, da se je vsa stavka izjalovila. M-cjrda pa ne bo zgresena misel, če pra- vimo, da so socijalisti to spktsno politično stavko nprizorili zato, da bi preskuŠali vr- ste svojih sodrugov in spoznali, ali bi bila naša dežela že godna in zrela za sovjetsko rudečo republiko. TedaJ se je pa ta posku- snja pokazaia zelo bridko, ker ie naše IJii- dstvo daleč od tega njihovega cilia, in ker nase liudstvo po 'dgromni večini noče \tl za to barvo in za temi voditeiii. S tern pa nisnro hofeli še trdfti. dai so bile v tern shičaju te niihove tiriatve ne- enravičene. in tudi mi bi si zlasti na polt- ttčnem rx^ju čim prej želeli vee svobode. Kdo je kriv. Primorski in išterski Slovenci in Hr- vatje so že dve leti brez srednjih šol. To je vnebovpijoča krivica. Noben kulturen narod ne bi se smel tako strašno pregrešiti proti drugemu nič rnanj kulturnemu naro- du-bratu, kakor so Slovenci in Hrvatje v Primorju. Avstrijska vlada je zidala srednje sole za Slovence v Gorici. Drugod na deželi ni debiti primernih prostorov! Zato je nespa- metno v tern trenotku poditi slovenske srednje sole iz Gorice. V Gorici so poslop- ja, ki so bila z našimi davki zgrajena, ka- tera sedaj rabijo izključno za italijanske sole. AH ni to vnebovpijoče? Kdo je kriv temu? Povedalo se nam je, da je bila vlada pripravljena otvorlti sole v Gorici kljub temu, da se je uprla go- riška Ja^ka klika% ki jq na krmilu, a da Je pri šolski seji v Trstu predlagal goriški deželni komisar Pettarin, naj se slovenske sole izključijo iz goriškega mesta. Vpra- šamo sedaj deželnega komisarja Pettar!- na, kako more kaj takega zagovarjati pred iavnostjo in pred svojo vestjo? Ali se ne spominja, kako so se v Gorici dijaki obeli narodnosti razumevali? Ali se ne spomi- nja velikih slovenskih talentov, ki so cast delali goriški gimnaziji in realki? Kje so sedaj ti? Ali se smejo zatvoriti slovenske sole v mestu, predno se je poskrbelo, da se zgradij-o primerna poslopja v slovenskem delu dežele? In vprašamo, ali niso Sloven- ci tudi v goriškem mestu doma in sicer v ^akem številu, kakor nikjer "drugod na de- želi? Koliko izvrstne slovenske mJadine se je s tern ravnanjem ubilo in uničilo! Ka- ko morete kaj takega opravičiti, gospod deželni komisar Pettarin? Kar velja za srednje sole v Goricf. ve- Iia istotako za sole v Trstu. Pazinu in v Puli. Krivica, ki se godi poštenemu jugo- slovenskemu ljudstvu v zasedenem ozem- Iju, je taJca, da bi je ne smela nobenp knl- turna država niti /a trenotek trpeti. Ni Cu- da. da posta-ia odpor v ljudstvu čedalje večji. da se širi strašna nezadovoljnost, kakrsne ni bilo še nikdar med liašim Ijud- st vom. Dajte nam, kar ste nam vzeli in nehaj- te trpinčiti naše ljudstvo, ki tega ne zaslu- ži. V nasprotnem slucaju pa sprejmite vf vse posledice nase! Delavsko gibanje v Ifaliji Nove pojave opažamo zadnje dni v ltaliji med deiavskimi sloji; začeli so nam- reč meni nič tebi nič polaščevati se indu- • strijskih pedjetij. Začetek je bil v Milanu. ! Delavci kovinskih tovaren so zaradi ne- ! zadostnih plač začeli obstruirati in to je I imelo za posledico, da so industrijalci za- j prli svoja podjetja. To je razkačik« delav- ; ce, da so zasedli tvornice in se uredili v njih popolnoma vojaški. Na tvornicah vi- : hrajo rdeče zastave, po strehah in cknih I čepijo straže, ki imajo nalog, da opozorijo | delavstvo, čim bi se bližala kaka nevar- <: nost. Doslej so zasedli kovinski delavci ] kakih 160 mehaničnih in kovinskih podje- ; tij. Delavske žene in otroci nosijo svojim ! možem hrano in sporočila. Po nekaterih ! tvoraicah so obdržali delavci tudi inze- • nirje s katerimi sicer zelo obzirno posto- i paio, toda cI1 Diritto ecclesiastico italiano« — Italijanska cerkveno pravo — od g. Celso Caterbini-ja objavljena pri Q. Oella v Vicenzi. Knjiga ima po pisateljevih besedah namen proučevati novo cerkveno politič- m> vprašanje, ki je med tern vsled priklo- pitve južne Tirolske h kraljestvu posta'o aktualno vprašan.ie, ki se ga ne more več izogniti ni cerkvena, ni državna oblast. V dosego svojega namena nam razlaga g. Caterbini. ki je po svojem poklicu stro- kovnjak na polju cerkvenega prava, ves materijal iz trojnega stališča: najprej po italijankcm. potem po avstrijskem držav- nem pravu in tretjič po cerkvenem pravu, in -o po novem Kodeksu. Knjiga bi lahko služila kot šolska knjiga, ker je po običajn! metodi razdeljena v znane štiri oddelke: I. O virih cerkvenega prava: II. OdnošaJ: med Cerkvijo in Državo; HI. Cerkvena Ustava: IV. Cerkveno premoženje. Petse- bne važnosti je ta knjiga za nas, ker v naših šolah se nam ni nikdar govorilo c italijanskih cerkveno-političnih postavah. Za nas je torej vse to nekaj novega tn vendar že sedaj bi bilo treba to znati. Ve- liko večje važnosti bi znalo to biti, ko se enkrat uredi politično razmerje. Za ta čas, ko bi se razpravljalo o neposrednem ureje- vanju naših cerkvenopolitičnih razmer. bi želeli, da bi naša duhovščina, naši pravnl- ki in politiki vedeli, za kaj gre. Sicer pravl pisatelj. da italijanske postave v cerkve- nih zadevah s e n e d a j o tako lahko vpe- ljati pri nas, ker ne odgovarjajo verskemu čutu našega ljudstva, da bo torej treba drugih, razmeram bolj primernih postav. Toda slucaj c poučevanju veronauka nam je ža! pokazal, da origovorni činitelji misli- jo kaj drupače. In za to je treba. da smo pripravljeni na vse. Zaradi tega bi to knjl- go priporočali naši dufrcvscini, pa tudi na- šim lajikom, ki se po poklicu moraio peča- ti s cerkvenopravnimi vprašanji. Da b\ ne bilo težkoč glede jezika, bi prlporocaii, da bi kateri izmed naših pravnikov,. ki bi ne ? Jifcskte. Tudi pri nas v Deskiah smo čutili dne 29. aug. sad dvatisočletne kul- turev — Precej popoldne je prisia vecja družba vojakov iz Plavi y, gostilna g. R. Žimic, kjer so se zabavali z njih običajno cigansko godbo, iščoč s tern prilike priti v razdor z mirnimi domačimi gosti. Njih ve- denje v gostilni je bilo naravnost izzival- no. Ker je pa civilno ijudstvo kljub temu ostaio popoinoma mirno in hladno, se je omenjena družba pcxiala v Medvešcekovo gostilno v vas. Tu se je ponavljalo isto in še hujše izzivanje napram domačinom, ter s svojo zvijačo skušalo, da bi se jim prl- družili domači fantje in dekleta. Toda tu- di tukaj se je njihov namen izjalovil. Nato s se odpraviii iz gostilne. Okrog 7 ure zvc- cer se je pripeljala na »kulturnem« vozu zopet druga družba vojakov isto iz Plavi, ki je pa prihajala iz Kanala, ter se vstavi- la v güstilni R. Zimic. Med temi je bil tudi narednik arditov, kateri je bil provzročl- telj vseh groznih dogodkov tega večera. Krčmar videč napetost pri vojakih in še vedno izzivanje, je opozoril iste na policrj- sko uro. To je dalo vojaštvu povod, da so zahtevali, da se odstranijo prej civilni go- stje. Na prošnjo gostilničarja so se doma- čini takoj in mirno odstranili. Vojaštvo je zopet zahtevalo pijače, kar jim je gostilni- čar tudi vstregel v največjem strahu. To- da to jim ni bilo zadosti in zahtevali so, da mora gostilni car dovoliti godbo na orhe- strijon, češ, da bodo plesali, gostilničar, — videč njih nasilnost, — se je izgovoril, da je od strani županstva godba zabranjena; nato so oni zahtevali, da se jim pokaže žu- panovo stanovanje, katero da z bombami razbijejo. Potem so z največjo srditostjo zapustili gostilno. Med tern je slučajno nc- sla Marija Berlot mleko iz sosednje bara- ke. Ardit-narednik to video se je zeletel — brez povoda — v žensko, ter jo začel ob- kladati z raznimi »kulturnimi« priimki m jo gonil spat, nakar jo je udaril s palico po roki, da ji je odrevenela in mleko se je raz- lilo. Žena je vsa preplašena zbežala do- mov. V isti bližini se je nahajal na svojem dvorišču J. Gomiš^ek, s katerim se je zgo- dilo istci. Med tern se je opažalo vedno se naraščajoče vojaštvo. Za kakih pet minut pozneje so vdrli kulturonosci v barako Aug. Gcrjanc in njegove sestre Marije v- dove Kralj. katera ima 6 nedoraslih otrok. Cela družina je bila že pri počitku. Vojaki so začeli z veliko divjostio razbijati po ba- raki in pretepati staro mater. Otroci pre- budivši se, so. vsi preplaseni na pol nagi zbežali iz barake. Med tern se ie čulo zu- naj več puškinih strelov. Mati v skrbeh radi zbežalih otrok začne upiti in klicati pomoč podavsi se iskat otroke med silnim streljanjem. Končno se ji je posrečilo spra- viti ctroke zopet v barako le starejšega Franceta ni bilo nikjer. Zopet so šli iškat pogrešenega. Streljanje se je še vedno na- daljevalo, med tern so drugi vojaki razbi- jali po sc-sednjih barakah. Ljudje so v zvečer se je vršiTbb veliki udeležbi in z veliko sio- vestnostjo — godba je igrala pogrebne žalostinke, ljudstvo je bile ginjeno in w- kazalo, da bije v njihovih sreih čut soža- lja. — Ti nepozabni France, pa počivaj sladko, saj si daroval svoje mlado življe- nje, — radi kulturonoscev — domu na al- tar. Na svidenje! Nad zvezdami! Idrija. — Popotnik pripoveduje: Bil sem sredi Italije v krasni Florenci in utru- jem po opravkih sem stcpil popoldne v gostilno, da bi se malo odpočil in pokrep- čal. V hotelu ne dobiš dobrega vina, v ma- lih gostilnah takozvanih tratorijah pa tl strežcjo s pristnim kiantijem ali s stekle- nico iskrenega spumantija in mrzle jedi imajo vedno pripravljene. Kakega pomanj- kanja po mestih nisem videl, dbbi se vse, le precej drago je. liter pravega kiantija velja 4 lire. V mali sobi je bilo nekaj ljudi srednje- ga sloja, ki so se ravno pogovarjali o za- sedenem ozemlju. Zemlja je neki pusta In gorata, prav nič podobna Italiji, ljudje pa še divji. nekultivirani, ki italijanskim vo- jakom zelo grene njih že takotežko službo. V obraz se jim dobrikajo„ a na skrivnem če le mogoče jih napadajo. Več je že mrt- vih, veliko pa težko ranjenih. Po dnevu nl vojak na saniern varen življenja, po noči morajo pa le v večii družbi hoditi. pa ve- dno orožje pri sebi imeti. Sploh divje ljud- stvo in pusti kraji. Ubogi arditi, alpini in financarji! Sklenil sem začetkoma molčati, a ko so le predebele trobili o mojih rojakih in naši zemlji, sem se moral predstaviti na- vzočim kot Slcvenec iz zasedenega ozem- lia. Opisal sem jim na kratko našo zgodo- vino in naš značaj, zatrdil, da Italijanom res nismo prišli z zastavami nasproti, pač pa smo vedeli, da italijanska vojska za- sede naše kraje toliko 5asa, da se dozene- jo meje pri mirovnem pogajanju. Zato ne preganiamo nobenega vojaka, sploh ne delamo ovir vciaščini, ki se lahko prosto in'varno kreta na naši zemlji. Le en slu- čaj je bil, da je bil vbit italijanski vojak, a italijanska sodišče v Trstu je dotičnega »oprostilo, ko se je dognalo, da je branil le cast in poštenje svoje žene in svoje hčerc. Slovenci smo pač druge narodnostiv dru- gačne vzgoje kakor Italijani, zato se čudi- mo, da tako sili)a nas priklopiti k vašemu kraljestvu. ^-5^UÜ Odgovoril je postaren moi: Saj nas Je Italijanov veliko, zadostujemo si sami, da smo velesila. Koliko smo delali in trpeli, da smo naše iredente rešili in znami združili! Zakaj naša vlada sili v našo sredo tujce, saj zopet ne bo miru, ko bo nova irede ita nastala. Naj se da vsckemu narodu, kar mu gre, potem bo lahko vsak zadovoljen. — Ločili smo se kot prijatelji enih misll, da naj bi živeli le kct dobri sosedje, ki si ne nagajajo, temveč žele in store vsem do- bro. Spoznal sem^ da ljudstvo le begajo In hujskajo časopisi in razne govorice, in pri- prost narod ne more trezno razsoditi po- tem polcžaja. Naj bi italjanska vlada vpo- Števala mnenje priproste duše in bilo bl kmalu prijateljsko sporazumljenje med njl- mi in med nami. Iz Cerkna. Že od leta 1915 je pocivalo pri nas vse društveno življenje. Le javna knjižnica »Slov. kat. izobr. društva« je že več nego eno leto otvorjena in nad vse pričakovanje obilo obiskovana. Sedaj pa hočemo vse ostaio življenje v drustvih o- buditi. Dne 8. septembra se bo takoj po blagoslovu vršil ot)čni zbor »Izobraževal- nega društva« v Gosp. Domu. Vabijo se k obč. zboru vsi stari znanci in prijatelj; društva, tudi žene in dekleta. Pogovoriii se hDčemo o namenu, pomenu in vspeva- nju društva. Iz Solkana. — Dopisnik zadnje >Gor. Str.« morda ni podučen o soikanskih raz- merah. G. dopisnik, da boste znali, v Sol- kanu ne dostavlja pošte obhodnik, ampak je zato vaški pismonosa, kateri dostav- lja pisma vsak dan. Kar se pa tiče »Gor. Str.novna iz- bora. V belgrajski mestni občini so dobili relativno večino komunisti, ki bi bili mo- rali pctemtakem prevzeti občinsko upra- vc. Kakor poročajo nekateri listi ie mini- strski svet sklenil, da se belgrajska občin- ska uprava ne prepusti komunistom, ker niso položili predpisane prisege. Ministri se niso zedinili v tern, ali naj bi se irrreno- val upravitelj občine, ali pa nai bi vodil občinsko upravo do novih volitev stari, prejšnji občinski odbor. Predsednik občine bi postal radikalec Marjanovic. O msko-poijskem sporu prihaja vest, da so Poljaki vse ruske mirovne pogoje odklonili. Detovanje mirovne konference v Minsku je prenehalo; in poljska vlada„ kakcr vse kaže, nikakor ne misli nadalje- vati pogajanj v Minsku. marveč ie predlo- žila sc.-vjetski vladi, naj se pogajanja pre- nesejo v Rigo, glavno mesto nove letiške ¦države. Z druge strani se poroča, da so sovjet- ski krogi za nadaljevanje vojne in za »ma- ščevanje«, in res postaja ruski odpor ved- no cdločnejši in prehajajo Rusi že v proti napad. Kakor trde poročila iz Londona je namrcč regrupacija ruskih čet že skoraj končana in zbrana ruska vojska z-opet pri- pravljena za boj. Rusi napadajo in prodira- lo pri Bjelostoku in Brest-Litovsku. Konje- nica generaJa Budenija pa kcraka proti LuMinti in je že začela napad. Na jugu se je začela proti Vranglu splr^na c-fenziva. ki zelo uspešno napredu je. Vranglu se baie bliža konec. Neka Ci- čerinova radiobrzojavka, poslana Kame- nevu. pravi: Naš zmagctviti pohod proti jzeneralu Vranglu se nadaljuje na vsej Krirrski fronti. General Vrangel se umika proti notranjosti Krima in njegov položaj postaja kritičen. Čete. ki so bile izkrcane na pclotoku Taman, bodo kmalu obkolje- ne. O ostankih Vranglove vojske ne bo v kratkih dnevi+i nobenega sledu več. V Ku- banskem predelu je naš položaj zelo trden. Srmck, ki era ie poizkusil general Vrangel, je propadel. Neka druga radiobrzojavka; iz Mosk- ve rrnvi, da so zavzeli Rusi pri Brest-Lt- tovsku.nekoliko krajev 6 vrst vzhadno od tega mesta. Plebiscit na Koroškem. — Kakor jav- Ijaic zadn;Je vesti, je dc-locen plebiscit za 10. oktobra. Oba prizadetai naroda. Slo- venci in Nemči, so se vrgli v odlocilm* borbo z vso energijo. Z napetostjo priča- kuie izida glasovanja vsa Jugoslavija, zla- sti r\i Slovenci, ker cd tega plebiscita bo Iodvisna usoda/ slovenskega naroda na Ko- roškem. Korcška je bila zibel našega naro- da. na Koroškem je cvetelai naša narodna kultura, na Koroškem so se ustoličevali pri Oospi sveti domači vojvode in pozneje so nrr-rali nemški cesarji ravnotam pola- gali prisejfo v slovenskem jeziku. Koroska, ki je bila nekdaj popolnoma skwenska de- žela. ie danes dejanski po dveh tretjinah nemška. Dve tretjini koroške dežele je mi- Tovna konferenca že definitivno določila Nemški Avstrijü Nemški Avstriji je žrtvo- vala konferenca tudi vso Ziljsko dolino, ki je najznamenitejši del glede na ncšo. stare šege, govorico in popevke. To vejo so mo- ircčneži odsekali od drevesa. Prav tako smo izgubili beljaško okolico. ki je tudi sloveiiska. Kanalska dolina, povečini sto- vend a, je 30 km dolga in definitivno do- ločena Italiji. IUsoda cone A in B se dcloči potom ¦glasovanja. Najprej bo glasoval pas A. Ako se prebivalstvo v večini izreče za Ju- goslavija potem se vrši še glasovanje v pasu B. Ako pa se v pasu A izrece prebi- valstvo za Nemško Avstrijo, potem odpa- de glasovanje v coni A in se oba pasova priklopita Nemski Avstriji. Glasovalnih o- Tcrajev je šest in sicer: 1. Lipa: 2. Borov- Ije; 3. Pliberk; 4. Velikovec; 5. Celovec- •mestc; 6. Celovec-okolica. — Kdo sme Klasovati ? V obeh posovih sme brez ozira na spol glasovati, kdor zadcsti 3 pogojem: I. dopolnjeno 20. leto dne 1. jan. 1919; 2. stalno bivališce v glasovalni octni dne 1. Ian. 1919; 3. rojen v dotičnem pasu ali pa stalno bivanje od 1. jan. 1912 naprej; do- Tnovinska pravica istotam. — Odločilna ura se bliža. Prevladuje trdno prepricanje, da bo pas A glasoval po večini za Jugo- slaviio. Uspeh preiskave o splltskih dogodklh. — Uspeh preiskave o splitskih dogcdkih je poslal ameriški admiral Andrews, po- velinik eskadre v jadranskem morju, vladi ^edinienih držav v Washingtonu. Andrew- sovo poročilo je za Jugoslovane ugodno in ngotavlja, da niso ti izzvali krvavih do- godkov v Splitu. In kakšne posledice so imeli ti krvavi dogr.kor jo peje. Tukai ni dovoljena nuoena sprememba. Rajtati bi pemenjalo računati, potem tudi misliti. šludirati. »Mislis« in »rajtas« imati prav za prav bb'e Wdn in isti pomen. »Štin^ati koga« se pravi — ceniti koga. Torej: kai mi^Iiš, da tebe kaj cenim. da te imam kai r;1..-. — Če bi hodili Vi, gospod, kaj v Go- rico, bi se bili s temi pesmicami že davno seznanili. V Gorici je slovenski trubadur^ ki Vam je še z drugimi pesmicami na raz- polago. Ostanite zdravi! Hvala, ste. nas s svojim pismom pray res pozabavali. — AdeJsberskemu in dmgim. Od prvega go- spoda smo prejeli pesen »Izdaialka«, ki sli- ka odpadlo siovensko dekleVki.se je udada tujcu; pesnik ji izraža stud in zaničevanje. Misel je dotfra (dasi obdelana) slog je kre- pek, a oblika ni za tisek. Od drugod dobi- vamo poročila in pritožbe» kako grdo ia nesramno se poneked obnašajo naše pun- ce. Res, da je ženska lahka stvar. a da so naša dekleta ponekod tako za nič, taka brez časti, brez sramu in brez ponosa, bi ne bili nikoli mislili. Kakor okužene bi mo- rale bivati zunaj vasi in še psi bi se jih izogibali. Fantje naj takim dekletom zapo- jo pesem iz »Gor. Straže«: Slovenskim vlačugam. Naprosijo naj koga, da jim tc? kompenira. Konec prve kitice: Ti vero- lomna deklica! Morebiti jih bo vendarle sram. A fantje, se ve, morajo sami živeti tako, da ne more nihče vreči kamna na nje! — Venc. Legiša, Mavhinje. — Čitajte v donašnji štcvilki: V zavodu Sv. Stani- slava. Za krafek čas- V gostilni se je neki student na vso rnoč šopiril in hvalisal, kaj vse zna in ra- zume, in tega hvalisanja ni hotelo biti ne konca ne kraja. Slednjič je pri bližnji mizi nekemu gostu pošla potrpežljivost in je rekel študentu: »Bodi dovolj tega! Smo že vsi zadosti slišali, kaj vse znate. Zda] nam pa povejte, česa ne zmorete, in jaz vam povem, da to zmorem!« — In student" je odgovoril: »Jaz ne zmorem plačati svo- jih dolgov, in prav veseli me, da Vi -:o zmorete.« A.: »France, ali boš en kozarec do* brega vina ali en dober kozarec vina? France: »Gospad, pri Vas je vse vino> dobro, dajte mi en dober kozarec vina.« Vstrajna pridnost. — V nekem dan- skem tehničnem listu beremo naslednje poročilo: »Kako je neki inženir ctoogatel.« Prejeli smo naznanilo o nekem inženiriu» ki je kot ubog mož z 20 lets nastopil svojo službo in se zdaj odtegnil v privatno živ- Ijenje z 200.000 kronami. Ta kapital si je pridobil z vstrajno pridnostio, z varčnost- jo, neutrudljivo energijo, vestnostjo pri iz- polnovanju svojih dolžnosti. in pa s tern. da ie po svojem ranjkem stricu podedov:il 199.999 kron. Odhod \leckov iz Oofice. Z južnega koiodvora: Ob 5.50 dop. v Videm, ob 6.30 dop. v Trst. ob 7.15 dop. v Ajdovščiao. cb 9.05 dop. v Benetke, ob 3.20 pop. v Trst, ob 4.18 dop. v Benetke, ob 8. uri zvečer v Videm. ob 8.30 zvečer v Ajdovščino. Z državnega kolodvora: Ob 7.47 dc*>. v Trst. ob 8.34 dop. v Podbrdo, ob 6.37 zvečer v Trst. ob 7. 24 zvečer v Podbrdo. TEDENSKI KOLEDAR. SEPTEMBER. 12. Neddja, 16. pobtnk. Ime iVlarüino. 13. pcndeljek, Virgiiij, Notburga; 14» torek, Povišanje sv. križa; 15. sreda, t Kvatre, Marija 7 žalosti; 16. četrtek, Ljudmila; 17. petek, t Kvatre, Lambert; 18. sobota» t Kvatre, Jožef Kupertinski. flvtorizirana stavbno podjetje 1. sal, Melj, Klaičič tetii|ična plsarna v Gorici, Tržaska eesta 16. Sprejema vsa v stavbeno stroko spadajoč* dela v mestu in na deželi. Radi selitve se proda malo posestvo na prijaznem kraju v blizint To 1 min a, samo polje ali tudi hiša. Naslov pove uprave lista. : : : : : : : : : : : : Naznanjam slav. občinstvu, da sem zopet uredil svojo obrt in trgovino z urami in optičnimi predmeti vsi^h vrst iz najboljših tovarn. Popra- vila izvršujem točno in na- tančno, ker sem pomnožil delavske moči. — — — Srebern denar in krone ku- pujem po najviših cenah. — Jakob ^uliloj urar in trgovec GOSPOSKA ULICA 19. Prilom „Goriike Straie« ifv. 36 x d— 10, —p. 19211. fiiita I Wa piiliisa vpisana zadruga z omejenim jamstvom : NT v GORICI ~wm posluje v lastai kiši, Corso verdi it. 37, pritličje desno, vsaki dan dopoldiie razun nedelj in praznikov. Sprejema hranihie vloge ter jih obre- stuje od 1. julija 1.1. po čistih 44/87#. Večje stalue hranilne vloge pa po dogovoru. Dovoljujc posojila na vknj'zbo in po roštvo, pod ugodnimi pogoji. Katarina Pregelj Ajdovsöiiui nasproti gostilne Bratina priporoča slavnemu obCinstvu svojo zalogo mrtvaških predmetov in lastnih izdelkov umetnih cvetlic; okraskov za rakve, po grinja!, čevljev, sveč in vsakovrstne druge pnprave za pogrebe: nagrobnih vencev, umetnih cvetlic, vencev, šopkov za joroke, birmo in sy. obhajilo itd. itd. Ediiii lastui izdelkl na Primorskein fti zato ostane blago brez konkurence. ^m^%'^^% •** Oklic dražbe. Dne 15. septembra t. 1. se bo vršila v Srednjem Logu Javna dražba občin- skega lova za Srednji Log in sicer od 11. do 12. lire. Vsak vdeleženec mora predložiti pred ponudbo 20°/0 varščine na vzklicno ceno. Vzklicna cena je določena na L. 200. Pogoji zakupa so razyidni v tuk. kakor tudi občinskem uradu v Srednjem Logu. Civilni komisar GIORDANO. Razglas. Pri podpisani sodnji je rarpisano mesto -%& püäiniäep pomočnika ^ z dnevnino in tozadevno draginjsko doklado in sicer zaenkrat za 6 mesečno službovanje. Prosilci morajo biti vešči slovenskega in italijanskega jezika. Prošnje je vložiti v 10 dneh pri predstojništvu podpisane sodnije. PREDSTOJNIŠTVO Okrajne sodnlje Tolmin dne 6. kimovca 1920. Kmečka banka reg. sadruga z omejeno zaveso v GOHICI posluje Piazza De Amicis — prej Koren it. 12 vsak dan dopoldne razun nedelj in praz- nikov. Sprejema hranilne vloge ter jih obrestuje po 4 °l,. Večje stalne vloge pa po dogo- voru. Dovcljuje posojila na vknjižbo in . menice pod ugodnimi pogoji. Naznanjam slav. občinstvu v mestu in na deželi, da sem otvoril svojo dobro založeno tr go vino ipecerijskega kolonijalnega blaga in deželnih pridelkov v lastni hiši, ulica Carducci št. 25 (prej Gosposka ulica). Priporočam se za obilni obisk ter bi- lježim z odličnim spoštovanjem Josip Kuštrin lastnik. HraBilnica in posojilnica t Cerknem. reg. zadruga z neom. zavezo, vabi svoje člane k rednemu občnemu zboru koji se vrši v nedeljo due 19. septem- Ibra 1.1. ob l/t3. uri popoldan v zadružnem uradu. (Gospodarski dom). Dnevni red: 1. Poročifo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega sklepa. 3. Volrtev načelstva in nadzorništva. 4. Morebitni predlogi. Otfbor. Razpis službe. V Št. Petra na Krasn, okraj Postojna, je razpisana služba Qpganista in obč. tajniba. Prednost imajo oženjeni in zmožni itali- janskega jezika. Kot organist ima prosto stanovanje. Plača po dogovoru. Prošnje je ulagati do 30. avg. t. 1. na županstvo v Št. Petru na Krasu. Službi je nastopiti 10. septembra. Želi se, ako mogoče, osebne predstave. ZALOGA POHIŠTVA razne vrste, domače solidno delo po naj- nižjih današnjih cenah. Sprejemajo se tudi naročila pohištva in stavbinskih del. V Solkanu, Kopitarjeva cesta St. 3, Sočebranova cesta (Villa Schucker) Joslp Komel. mizar. Kmačka Hranilnca in Posojlnica v Kozani - Vipolžflh, registrovana zadruga z neomejeno zavezo vabi vse zadružnike na : REPNI OBCNI ZBOR : kateri bo v društvenih prostorih v KOZANI - v nedeljo dne 12. semptembra 1920. - DNEVNI RED: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Predložitev in odobrenje računskih sklepov za leta 1914, 1915, 1916, 1917, 1918 in 1919. 3. Volitev naČelstva in nadzorstva. 4. Slučajnosti. K obilni vdeležbi vabi NAČELSTO. flndrei Mavrič !ÄÄ se najtopleje priporoča slav. občinstvu zaobila naročila. V zalogi ima veliko izbiro sukna, mnogo izgotovljenih oblek in zimskih sukenj (površni- kov) ter raznovrstnega perila po najniijih cenah. Razpis službe. Razpisano je pri podpisani mesto taj- nika (6en 34. službene pragmatike), kateremu pristoja II. razred - I. stopnja. Prosilci morajo dokazati : a) da so absolvirali nižjo srednjo šolo, prezrejo pa se študije za one funkcionarje I. razreda ali za one, ki opravljajo že enake 'funkcije pri pod- pisani ali pri kaki drugi bolniški bla- gajni ; b) znanje italijanskega in slovenskega jezika ; c) absolviranje enega kurza italijan- ske stenografije z dobrim vspehom ali praktično sposobnost. Drugi pogoji so razidni pri vodstvu blagajne ob urad- nih dnevih (od 10. do 12. ure) ali pa jih tudi prosilec lahko pismeno zahteva. Služba ostane razpisane od 1. do 30. septembra LI. Za načelstvo okrajne bolniSke blagajne v Gorki, dne 28, avgusta 1920. Predsednik: G. POVODNICH 1. r. Spretna šivilja se priporoča cenj dam am, ter spre- jema delo na dom. Naslov pove uprava „GORIŠKE ŠTRAŽE". Izjava. Podpisani izjavljam tem potom, da nisem plačnik za dolgove, ki jih naredi JOŽEFA VOGRIČ. Janez Vogrič] gostilničar v PuJtalah pri Čepovanu. If J^k»» Je namenjen v Jugoslavijo *^^*^* z nekoliko pohištvom se lahko pridružr v skupni voz. Čas do konca tek. meseca. Naslov pove uprava lUta. Opeko zidake prodaja Opekarna Ilirska Bistrica na va- gone od 2200 komadov naprej. POZOR TRTOREJCI! Imam na prodaj več tisoč cepljenih trt črne in bele vrste na raznih amerikan- skih podlagah, katere bom oddajal v jese- ni (od novembra dalje). — Pipan Joslp Preserje 16, pri Komnu. ZAHVALA. Ob smrti najine hčerke HELENE se prisrčno zahvaljujeva gdč. učit. Ljudmiii Mesar, gdč. Pavlici Štucin, družini K o k e 1 j in vsem onim, ki so kaj pripomogli k lepi opremi na njeni zadnji poti; istotako se zahvaljujeva tudi tuk. učiteljstvu, deklicam in vsem *onim, ki so jo spremili pri pogrebu. Bog povrni I C e r k n o 3. septembra 1920. Lucija in Pranc Bevk, stariši. Razpis službe. Stavbena zadruga v Biljah sprejme KNJIGOVODJO, ki je dovršil obrtno solo. Zmozen mora bl- ti v jeziku in pisavi slovenščine in italijan- ščine. Službo je nastopiti takoj. Več pri upravi »Ooriške Straže«. t Žalostnim srcem naznanjamo, da je naša napozabna sestra in teta ne2a keber posestnica v Mavhinjah dne 23. avgusta ob 2. urah popoludne v 77 letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb se je vršil dne 25. aug. ob obilni udeležbi domačega občinstva. Tem potom se najsrčneje zahvaljujemo vsem, ki so tešili njene zadnje dneve, posebno pa preč. g. vikarju. Cecilija Bevk - Gorica, in družina Frinčič - Vipolže, sestri. Naš dobri soprog, oče, brat ANTON LOKAR trgovec in posestnik v AjdovSčini je danes ob 2. uri pop. nenadoma preminul star 60 let. To naznan- jamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem. Pogreb ljubljenega pokojnika se vrši v petek, dne 27. t. m. ob 6. uri popoldne. AJDOVŠČINA, 25. avgusta 1920. Žalujoča družina. Zahvala. Vsem onim, ki so nam izka- zali svoje sočustvovanje v dneh nesreče — bodisi z izrazi so- žalja, bodisi z udeležbo* pri pogrebu ~ se od srca zahva- ljujemo. Bilo nam je v veliko tolažbo. AJDOVŠČINA, 30. avg. 1920. Žalujoča družina Lokar. Trgovina oblek J. Vuga & C.° Gorica, :- Corso Verdi 24. -: Ob bližanju nove jesenske dobe obvešča zgoraj imenovana tvrdka svoje cenj. odjemalce, da ji dohajajo dnevno velike zaloge zadnjih novosti za jesen, kakor za ženske: suknje^ obleke, princes, krila, Golf volnene in svilene, bluze, Colliers (boä), nepremočljivi plašči za gospe in deklice, perilo, nogavice, če- veljčki, spodnja krila itd. itd. itd. za moike: « paletots (suknje), površniki, površne jope, obleke, nepremočTjivi plašči za može in dečke, hlače, moderni telovniki (fantazija), perilo, gomaše itd. Bogata izbera blaga. Stalne cene. - Lastna krojačnica. - Stalne cene. LEOPOLP ZAKRAIŠEK 0 CORSO VERPI 13-