stov. lil
v "Soxem Mestii 1. juliju
IX. letnik.
ovice.
Izliajajo 1. ill 15. vsacega meseca. Tena jim je za KdoJ' želi kako oznanilo v „Dolenjske Novice" načelo I glcl., za ipul leu 50 kr. — Naročnino sprejema tisniti dati, plača za dvostopno pttit-vrato 8 kr. za J. Krajec v Novem Mestu, dopise pa uredništvo.	enkrat, dvakj-at 12 kr., trikrat 15 kr.
Gospoiliirskc stvari. Kako se pravilno napravi slivovka.
?o doijli krajiii Doli'iijske in sploh Slovenske kazťjo letos iešpije (slive} kaj dobro Skoraj sle-liertii kmetovalec, kateri ima dosti iVspljeveg'a drevja, se vže veseli, kako bode sušil ČeSplje, posebno pu se kuha! slivovko. Na niestu bode torej fj'otovo, tla spregovorimo nekoliko besed, kako praviltio iia|:traviino slivovko.
Pravi mojstri v icm delu so pař Srenici in Bošnjaki, katerih slivovka jako slovi. Ako hočemo torej tudi ['i'i nas prav liin» blag'o napraviti, po-stiemajmo jih. Prvo in poglavito, na kar pazi Srernc ali Bošnjak, ko napravlja slivovko, je p&6 to, da pusti řešpije bolj ko le mof^oie doKoreti. Kadar če.špijatn vže priíne listje odpsidati, iežplje okolo pecljièkov pa vie vpneti, takrat se lotijo sele obinuija. Da, v dostih krajih — to posebno po Hrvatskem — ravnajo Se celo tako, da éeŠ-pljevo drevje, kadar èespîje zoré, vsaki dan po
Turki pred Siskom 1593.
SpiBtil M. â.
Kakor vihra so prišli Turki iz Azije v Evropo jaèetkorti 14. stoletja. V 100 letih podjarmili so ^l^lUnaki polotok, HBíí pal je Carigrad v njihovo ®oIast. Toda že prej so jih spoznali naSi pradedje, "rvikrat so priâli divji Turčini k nam ropat in P^istoèit I. 1418. in potem skozi veř neg-o 200 let 'Ho pogosto, da ai ubogi Slovenci niso nikoli Jï'^fflt poâteno oddalmiti. Kar ^ez noř so prišli " divjaki, ne da bi bili vojsko napovedali, padli kakor z neba v mirna sela, ki so se takoj napolnila z grozo in strahom. Okrutniki so pomorili ®tare jjmJi ju najmlajše otroke, krepke može in žene ter nežno mladino pa so tirali v sužnost, ?"iogo hujšo od smrti, ťa ěe sreéen je bil, kdor J® naèel hitro smrt; tudi muëili so nesreŽne nase ®«ete na nezaslišan naèin, na kolce jih nabadali, ^li in pekli.
Ti napadi so bili bolj ali manj hudi, kakor
jedenkrát dobro potrestjo, ter kar čeispelj na tla pade, se pobero, ostale pa še dalje na drevju puste. Tako delati, je opravičeno, seveda le tam, kjer se ima jako dosti češpljevega drevja, da S(i vsied tega slehrni dan natřese po jedna kad èespelj, ker manjše množine skorej ni mogoře pravilno dalje podělovat Da se puste čeŠplje kar le mogoče dobro zoreti, da vže prezoreti, je kaj opravičeno iz dveh vzrokov. Prvič se doseže s tem kolikor le mogoče sladkorja v njih, in iz tega nastaja redno pozneje pri kipenju (kisarijn) alkohol ali moč (gajst) slivovke; drugič le popolnoma dozorela čeěplja ima v sebi tudi tisie dišavne snovi, katere slivovki podeljujejo kaj prijetno vonjavo (duli). Kdor nepopoliioma zrele ćbsplje obira, doseže tonj očividno manj, sla-botnejso, in manj diíečo slivovko kakor pa tisti, kateri obira popolnoma zrele, da vie prezorjene. Kar gre pri popolnem zorenju ali prezorenju vode v zgiibo — ker češplje ovenejo — ae paČ lahko doda iz vodnjaka
Obrane íeípije treba je precej kar le mogoče
so bili dotiřni pa^a bosanski in njegovi begi bolj ali manj podjetni. Nekateri so prihajali z rednimi vojskami in a topovi ter oblegali celo utrjena mesta, drugi so le na hitrih konjih razsajali po vaseh. Slovencem je pretil pogin. Od nobene strani niso dobivali podpore, sovražniki pa so jih stiskali od dveh strani, Benečani in Turki. Pomagali so si sami. Ustanovili so mejne straže, ki so s kresovi ill streljanjem in zvonenjem naznanjale prihod krutega sovražnika. Stanovi so potem odločili, koliko vojakov se ima zbrati in kolikor mogoče hitro je večja ali manjša vojska napadla Turke in jih tudi večinoma užugala. Ali vendar je dežela premnogo trpela vže zaradi velikanskih davkov, ne glede, da so Turki ravno najkrepkejée ljudi odvajali in plodna polja pustošili, prihajali so namreč najraje ob času žetve.
HujSa nego kedaj postala je nevarnost za Slovence koncem IG. stoletja. V Avstriji je vladal tedaj cesar Rudolf II. jako učen moï, ki je bil pa vse prej, nego dober vladar za tako razbuijene ííase, Ogri so se mu upirali, Nemci ga niso ubogali.
dobro zmaatili. Da se pri tej priliki tudi vcČ ko mogoie košřic stare, stori se kaj prav, kajti ravno strta jedrca podelujejo slivovki posebno fino vonjavo. Česplje se morajo torej v kamtiitih ali pa leseiiili koritih stolci, ali z mlinskim kamnom zmastiti, ali pa se izvršuje to na posebnili mlinih z železnimi ali pa kamnitimi vaJarji. Zmasčene řeřplje kaže V pokonci postavljene z vratci previi^eiie sode ?nie-tati, ter jim tudi nekoliko vode dodali, recimo iia 10 hektolitrov řešpelj, 1 hektoliter, Hodana voda stanjéi sladkor in to pa njegovo pokipenje (kisanje) mocno podpira, posebno ako so sodi shranjeni v gorkem, ne pa hladnem prostoru. Kadar je sod dovolj ])oln — manjkati ga moia namreř, da se kaka nesreia ne pripeti, ěe za dobro veliko prd po dnom — zaprejo se mu vratica. v katera se pa namesto čepa vtakne kipelna vehu lako, da se mora kipenje brez vsake dotike zraka vršiti. To ima dvojno korist zase. Prvič iti nikakor nio-goèe, da bi se drozgalica (zmaičene (Sešpije) ie količkaj scikala, veliko manj je pa Se mogoôe, da bi pri vrhu gajiti zařela. Drugiř drži se tako pod kipelno veho za kipenje nastavljena drozgalica noter (lo hude zime, da ňe dalje, prav zdrava nepokvarjena; da se pa slivovica se le v zimskem Času napravlja, kuha, to je pa ravno najpravejàe. Zakaj Ï Takrat imamo zlati řas za to, takrat imamo pa tudi sneg in led za moČno hlajenje na raz* polago. Močno silno hlajenje je pa kaj priporočati, kajti le ono nam pripuši^a hitro kuhanje slivovke, le ono nam daje pa tudi največ in sicer moČne slivovke. Kdor le enkrat hlajenje s snegom ali ledom skusi, nigdar veČ ne bode precej na jesen,
ia Turki so reveža napadali neprenehoma. Vse drugače v Bosni. Ondu je postal paša predrzni in premeteni Hasan. <> njegovem rodu se različno pripoveduje. Valvazor trdi, da je bil po rojstvu Italijan, da je bil menih-benediktinec, da se je po-turčil in postal liujsi od pravih Turkov.
V onem ča,su je trdnjava Sisek bila èe jedina zapreka, ki je Turke ovirala, da niso popolnoma preplavili Hrvaške in slovenskih pokrajin. Lahko si toraj mislimo strah, ki je spreleiel Slovence, ko so sprevideli i[) zvedeli, da si je Hasan v glavo utepei, uničiti zadnjo obrambo njihovo, prevažni Sisek. Vendar že dvakrat so ga združeni Slovenci in Hrvatje zavrnili.
Pa Hasan je bil vstrajeii, leta 15i)3, privali ee zopet pred Sisek, 25,000, ali kakor drugi trdé do 50,000 mož prižene seboj. Dobro se je preskrbe! z živežem, topovi, smodnikom, splol» z vsemi vojnimi potrebščinami. Nevarnost je bila grozna, Sisek je bil sicer močna trdnjava, a ker je bil ravno prejšnje leto oblegan in ker posadka ni bila velika, se je bilo vendar bati, da ga Hasan užuga. Načelnik trdnjave je to vedel in prosil pomoči
ko je áe gorko, da dosiikral se celo vroče vreme, slivovke kulial. Pri kuhanju je seveda poglavitna reč tudi to, da se drozgalica v kotlu jie prismodi. Da se Í0 zabrani, mora se drozgalica, dokler ne prične vreti, meSaii. Se boljše se pa stori, da se iTiL'sanje opusti, zato pa v vsak kotel najprej ceii škaf vode itlij in od začetka prav previdno kuri. Kaj prijetno je kuhanje, ako imas hladilnik tako napravljen, da je v njem cev jako dolga iii po kage zvita. Tak hladilnik vidi lahko vaak, kadar hoČe, v deželni kmetiŽki .^oli na Grmu.
Shod katoliškega političnega slovenskega tiruštva v Novem Mestu.
Večkrat smo vže povdarjali v naèem listu, koliko pomembo ima za slovenski narod slovenski katoliški shod, ki je bil vlansko leto v Ljubljani, Njegovi sklepi nam morajo bili vodilo za ravnanje naše bodi si v katerih koli razmerah, ako hočemo res doseèi pravo časno in večno srečo. Pa kako bi tudi ne bilo tako — vsaj so se posvetovali in govorili o teh sklefiih najboljši in iiajplemenitiši možje slovenski iz duhovskega in svetnih stanov, možje ki so vže dostikrat pokazali ne le z jezikom, ampak tudi z dnjanjem, kako prisrčen jim je blagor milega naroda slovenskega? Kako bi moglo biti drugače, — ko so naše početje blagosinvili ne le naši slovanski škofje, ampak celo glavar vesoljne cerkve, rimski papež.
Toda obilen plod bode rodil oni sliod le takrat, ako preidejo njega sklepi našemu národu v kri in mozeg, [»a se pa to zgodi, jih mora poznati.
pri Hrvatih in Slovencih, Hitro se je zbrala majhna vojska, le 4000 mož, pa junaki so bili vsi do zadnjega. Ta vojska se je združila s Hrvati in udarila z njimi vred pred Sisek. pa kaj je bila ta peščica proti Turkom. Hasan niti verjel ni, da se ga upajo kristjani napasti Ti so se res nekaj Časa pomISIjali, pa hrabri Andrej Turjaški je vse poveljnike prepričal, da ae Sisek zamore na vsak naČin rešiti,
V prvi vrsti so stali Hrvatje, v drugi Slovenci, v zadnji nekaj tujih vojakov. Hasan je majhno vojsko krščansko tako zaničeval, da so ga le s težavo prepričali, da ga mislijo kristijaui sploh napasti. Slednjič je moral verjeti. Dvigne se toraj z jedrom svoje vojske 18—20 lisoČ mož in gre ž njimi prek Kolpe, čez katero je bil most napravil. Prvi napad Turčinov je bil silen, in Hrvatje ga navzlic vsemu junaStvu ne bi bili vzdržali, da jim niso na pomoČ prišli Kranjci. Andrej TurjaSki je namreč spoznal nevarnost, planil je mej Kranjce, rotil jih, naj regijo Sisek i» s tem svojo vero in domovino in vse svoje drage. Kakor levi planejo Kranjci nad Turke, ki so se
Storilo seje vže marsikaj v ta iiiinien; zlasti so naši katoliški lisii pojasnjevali to iti ono — a!i vendar smemo trditi, da je potreba še prav (io.sti dela, preden boiuo na Dolenjskem dosfgli ono plo-tneiiito svrho — posebno še radi tega, ker iiaHi ljudje řujejo uidi marsikaj katoliškemu shodu na-sprotneg-a. Ni dosti samu pisati, marveř potreba je tudi ljudstvu z živo besedo kazati, kaj je bil katoliški sliod in kaj iiameravH,
Kadi teiça se je obrnil tukajíni podûdbor osrediiega katoliškega odbora do gospodov v Ljubljani, naj blagovoie v Novem Mestu prirediti javni shod ter govoriti naiiiu vrlim Ijndem, kakor so to storili Tže v veĚ krajili blim Ljubljatie. Z veseljem na/.nanjamo vse danes, da so se nam gospodje prijazno odzviili ter obljubili, (ia pritlf^jo v naše mesto. Sliod bode 30. julija ali ^a 6. avgusta. V prihodnjej številki bomo naznanili ras i:i kraj shoda. V/e sedaj pa vabimo prav prijazno vse svoje somišljenike, naj naSe dobre ljudi pripravljajo iti nagovarjajo, da se obilno vdeleže shoda; tu ie bodo prepričali, da katoliško ne govore in mislijo samo duhovni, ampak tudi uSeni in imenitni svetni ffospodje. Torej na shod v Novo Mesto!
Kaj je novega po avstrijskem cesarstvu?
Pri uas doma je pretsej mimo vreme, ker nimamo nikacega zborovanja; pač pa se razliène družbe ivi tihem pripravljajo, da po možnosti dosežejo svoj namen. Katoliškim društvom želimo le vztrajnosti, najboljšega vspelia. —
Naši koroški bratje se vrlo bore proti ve-likej pr»-moěi liberalnih Nemcev. Okrajni glavar celovški je neeega župana kaznoval, ker mu je poslal slovenski dopis. Občina se je pritožila ter tudi dosegla pravico na Dimaju. Ako detiar iz roke slovenske toliko placa kar iz nemške, ako nosi puško naš slovenski sin tako kakor nemški — xakaj bi potem ne imel pravice tudi jezik slovanski?!
V Trstu so imeli volitve za mestni in deželni zbor. Vlada je podpirala sedaj tako zvane konservativce, ki so Še pošteni Avstrijci — a vendar-Ie so îmagali najhujši Italijani, koji le řez morje v Italijo škilijo. Hud udarec je to za Slovence, pa tudi za vlado, ki je doslej le preveè skozi prste gledala tem lalionom, Slovenec je vselej zvest, Slovan je dober Avstrijan — te podpirajte, pa bode kmalu drugače.
Veselo Je, da se vrlo društvo sv. Cirila in Metoda jako pridno podpira. Zlasti dajo rodoljubi prvo ali tudi ve5 prvili kron, koje dobe v roko. Pa je tudi potrebno, ker le po tem druStvu bo-demo mogli obraniti naáo slovensko deco ob meji jezikovej za vero in narod. Nemški šulferajn deluje z velikimi sredstvi — le z enačim orožjem se m u moremo ustaviti. Slovenci, k r o n e d r u-stvu sv. Cirila in Meto.ia!
Delegacije so dovršile svoje delo. Ukrenilo, govorilo^ se je marsikaj dobrega ; vrl katolišk poslanec je jako dobro bičal dvoboj, ki se še pri-Toljuje vojakom, dasi božje, cerkvene in državne postave prepovedujejo tako „reševati si čast!"
Nay vrli poslanec Viljem Pfeifer je pri veá
že zmage veselili in ne vei pričakovali takega napada. Osupnejo, zaëiio se umikati. Kmalu so vsi na divjem begu proti mostu, pa tudi tu že streljajo Slovenci na most, Turki sku.^ajo čez Kolpo plavati, pa v gnječi jih veČina potone, mej njimi Hasan sam. Od vseh 20U00 rešilo se je le kakili 2500 na drugo stran. Hasan Je bil z "nosta ali yržen v gnječi ali je sam skočil, upajoč, da Se bo lažje rešil.
Tudi čez reko so kristjani Turke preganjali, "apadli njihov tabor, jih še tam zmagali in deloma pobili, deloma v vodo zagnali, kjer so potonili. Pleu, ki so ga kristjani pridobili po tej klavni zmagi, je bil ogromen. Bežeči Turki ao ■pustili svoje šoíoriíČe, ki je bilo jako bogato opravljeno in polno dragocenega orožja, svoje topove, mej katerimi — bilo Jih je 39, — so kri-Btijani mnogo takib našli, koje so jim Turki v prejšnjih bitkali odvzeli. Turki so pa izgubili tudi "fečino svojih poveljnikov, ki so potonili, ali bili pobiti. Hasana so mrtvega iz vode potegnili, ter 'DU po divji áegi onega časa glavo odsekali, na nataknili in Jo pred poveljnikom nosili, ko
je praznoval svoj slovesni vhod v Karloyec. Tudi druge Turke so vojaki h Kolpe potegnili in mnogo dragocenostij pri njih naplenili.
Sisek je bil resen, rešena z njim slovenska in hrvaška zemlja! Ta glas je šel ne le po Avstriji, ampak še daleč naprej. Da, celo rimski papež je pohvalil junaškega Andreja Turjaškega. V pesnih so opevali junake, in še živi narodna pesem o baronu Ravbarju, ki se je poleg Andreja Turjaškega mej Kranjci najbolj odlikoval. V Ljubljani so napravili dve sliki te slavne bitve, ki se ie vidite.
Pobožni Slovenci pa tudi onega niso pozabili, ki jim je to slavno zmago dal. Saj Je bila ta zmaga res skoraj čudež; 4000 mož premaga B—lOkrat veČjo vojsko in jo skoraj popolnoma «niči, dočim kristjani niso imeli skoro nobene 7'gube na ljudeh. Trikrat so sli takoj po zmagi okolu Siska, vsakikrat so padli na kolena in Boga hvalili, da Jim Je dal toll slavno zmago. Tudi na Kranjskem so stanovi sklenili, dan sv. Aha-cija, zmaga je bila dobljena 22. junija, slovesno praznovati. Posebno se je to zgodilo na Turjaku.
prilitah povzdignil svoj g^Ias za potrebe iiašej^a naroda. Prav posebno amo mu hvaležni, ila je zahteval, naj se slove tiskem » jeřikii dá řast tu pravica pri koroSkeni polku, v katerem je Sloveiioev veliko število — in pa da se je tako vrlo potegoval za trpitia — kmeta.
Nemci iti Mlíidoíehi na Češkem se vedno bolj postavljajo po robu. Vzrok je, zlasti ker Mla-doÈehi branijo osnovati dve novi sodisÔi na Ćeikem, ker trdijo, <ia bi se z nameravatio razdelitvijo po narodnosti le Čehom Řkodilo Kaj bode naredila vlada se se ne ve. Trdijo nekateri, da bode postavo lako premeiiila, da jej bode pro.sto osnovati sodišia, naj si tudi deželni zbor ne privoli. — Sicer pa se tudi med Nemci opazuje velika tie-edinost. — Miadořelu preveí zatjavljajo Ěeškem plemstvu. Pomisliti bi morali, da ima plemstvo i Nemci veČino, ako obrne Oeliom hrbet.
Na Hrvatskem je hud boj med Mař.aroni in pra vinii Hrvati, Mažarska vlaila ima f»ov8od veČino; vendar fie vidno krepi prva narodna stranka. Bog jej áaj slednjič po;5teno zmago. Dosegli jo bodo, ako so edini.
Veliko slavnost pa so obhajali Hrvatje in Srbi v dalmatinskem Dubrovniku, kjer se je postavi! krasen spomenik velikemu jugoslovanskemu pesniku Gunduličn. Tudi nekaj Slovencev se je vde-ležilo te slavnosti.
Kaj je novega po širokeřn svetu?
Volitve na Nemškem so končane. Vliidi skorej ne bodo po godu, ker ni gotovo, da bi dobila večino, ki bi privolila, da se vojska se pomnoži.
Pa tudi v Pragi .so slavno zmago pripisovali božji pomoči in se vodnikn bojnih čet zahvalili sč slovesnim Te Deum, Iz zastave Hasanove napravili 80 masni pJaŠč, ki ife hrani v Ljubljani v stolni cerkvi. íe dandanes se na sv. Abacija dan bere jedna aiaSa v njem.
Turski napadi po bitki pri Sisku sicer še niso ponehali, ampak ponavljali so se se napr'ij Pa glavna moč bosenskih Turkov je bila pri Sisku zlomljena, posebno jim je pa še bitka pri Petri-iiiji 15^0 dala zadnji udarec. Potem so se tudi avstrijski vlMilarji ieli bolj zanimati za svoje zveste Slovence in ni jim bilo treba več popolnoma o.sam]jenim bratiiti se.
Letos smo praznovali I:i00lettjico te slavne zmage in zahvalili Hoga, da je naše pradede rešil grozovite turske sužnosti ter nam ohranil našo vero. Da, nikoli mu za to dobroto ne moremo biti dovolj hvaležni. Pač prav je, da se je zapo-vedalo od više duhovske gosposke, da naj se obhaja ta spomin pretočeno ali pa prihodnjo nedeljo tudi pri službi božji.
kar bi stalo kacih fiO milijonov mark veČ na leto. Hog daj, da se to ne doseže!"
V Italiji .so se pri bankah godile velike sleparije; vlada hoče sedaj temu konec narediti z novimi postavami. Ko se bode o tem obravn;ivaÍo, se bode pač pralo dosti umazanega perila.
Rusija se nam bolj prijazno kaže. kar pa baje Nemcem pru.^kim ni kaj po volji,
Bolgarija Jiapreduje vsestransko; želitno tej lepej deželi, ki se je pred kratkem renia turškega jarma, da jej prava sreča zašije sedaj, ko ima po Ženitvi knježevej lastno vladajočo lodovino.
Piše se nam:
Iz Čateža pri Trebnjem. — Dalje casa se vže 0(1 nas v Vašem cenjenem listu niíiče ni oglasil. Kje je Ďatež, to sicer vstilcdo vè, ker I.iolenjcem je itak zelo priljubljena božja pot na Zaiilaz. Ker pa imamo sedaj žalostnih in veselih novic, zato storim le svojo dolžiiOHt, ce to v Vaših novicah naznanim.
Žalostno je bilo, da nismo iuieli dežja, kakor tudi pii vas, odkar je skojmil sneg. Žita so sicer dobro prezimila, lepo tudi sedaj kažejo, a s prvo košnjo bo slabo. Tolaži pa vendar nagega kmeta opravičeno upanje bogatega vinskega pridelka. Trta kaže prav lepo. Bog nas varuj toče, potem se bo dobil še kak krajcar, da se plača davek in — obresti.
Nedeljo pred binkošti predaval je tu spoštovaui gospod tajnik c. kr kmetijske družbe G-nstav Pire. Govoril je v obie « trto-, sadje-in živinoreji. Ljudstva se je obilo zbralo. Da pa je njegov govor bil sejau na plodno njivo, kaŽe nekaj, s fiimiir se sme ponašati Čatežka fara, V nedeljo dné 4. junija sklical je učitelj g. Peter Pogačnik furane v solo, da se posvetujejo, bi 1Î ne bilo moči vstanoviti podružnico kmetijske družbe. Jn glej ! Podružnica se je ustanovila in broji 40 udov, in je po Številu farnih prebivalcev — tisoč duš ~ torej naimočnejša na Kranjskem.
Upam pa, da to število da novega leta naraste na petdeset, V začaani odbor voljeni so bili : Anton
odbornike pa; Pancar Antcm iz Razborja, Gllia Fran iz Gorenje vasi, Zotlar .Tože iz Roj, MikliČ Fran iz Okroga, Gospop žnpnik je vsled preobilih opravkov za sedaj čast. predsedništvo odklonil. A to še ni vse. Veselo je, da ljudstvo izprevideva namen in korist kmetijskih podružnic; ali ganiti je moralo vsakega, ko je Fran GHlia, posestnik v Gorenji vasi za napravo trtnice odstopil del svoje najboljše njive za 12 let brezplačno. Tako imamo podružnico in ob enem vrt iii trtnico. Ne niorem drugače, da vskîiknem: „Bog daj svoj blagoslov temu pričetji."	—č—
Iz Hinj. — Dné 2(1. t, m. popoldne okoli 4. ure imeli smo velik požar v nasej fari. Vas Sela, ki šteje 27 številk, je vsa do tal pogorela. Ogenj se je vnel ob času, ko so bili skoraj vsi ljudje na polju. Začel je goreti najprvo hlev za živino na zaboduji strani vasi. Ker je ravno malo prej nastal hud veter ter pihal proti oni strani, kamor je bila obriyena vsa vas, ni čuda, da je bQo kai' v trenutku vse v velikem plamenu. Pomagati ni bilo mogoče kar nič, če tudi so ljudje knialo od vseh krajev prihiteli gasit. Žalostno

sîPV
stran, 107
in T gi'ozovitiiem strahu so uiorali le gledati, s kako mogficu« slo sijremmja neukrotljivi živelj vsa gospodarska poslopja v prah in pepel.
škoda je zelo vfilika. Cenili so jo na 36.UO0 gld. A je še večja, zakaj zgorelo je nektei'im gospodaijetn čez 100 meiiiikov žita, enemn nad 200, pravijo, da nad 800 gld. papirn. denarja, veliko ovac, goved itd. Zlasti za cerkev sv. Jurija nam ,je žal. Bila je sicer slabo pokrita, a notranja oprava vsa nova. Nov oltar, nova dva mašna plašča, srebrn kelili, nova iiašna knjiga, o vaeiii tem ni duha ne sluha veČ, vse je v prahu in le irno-osraojene stene še šti'lé proti nebu na uiestH, kjer je stala prej kaj lična cerkvica, Zvonovi ležijo v Črepinje razbiti nu tleh, deloma so se tudi raztopili.
Kdo je zapalil, se ne vé prav. G-nvorijo, da so, kakor i)o navadi, otroci to stiW'ili, Kdaj se Viodo vendar spametovali nekteri stiriši, ki otroke same doma pu-àèajo ter dajo vso pr istust do vseh reči po vseh kotili v hiši. Naj bi se že enkrat nehali nćiti od britke skušnje, ko je vse prepozno.
Reváňina teh po^jorelcev je zelo velika, potreba nujna, ker niti najpotrebnejšega niso rešili; prosimo toiej, da se nsmili teh ubogih siromakov, komur je dohrotljivi Bog dodelil yeé dar<»ť. kakor jih potrebuje. Milodare sprejema g. žuj)nik v Hinjah p. Žužemberk. Povi'nil bode slelieruemu Bug stoteruo onstran groba, po gorečih priprošnjah vseli Selskih pogorelcev.
Iz Poclpreske dné 19. junija. — Vže dolgo ni bilo nobenega .lojtisa iz kočevskega oaraja. Naj Vam jaz sporočim, rekel bi, žalostno in veselo novico, katera je obiskala našo malo v žlebu ležečo vasico. Ima kakor 36 podest, pa je vendar odšlo ceï 40 možakov iskat si boljše sreče v daljno Ameriko. Ostale ženske so od kraja moškega odhoda bile prav vesele. Češ, bomo pa same! Kat^erih možje so vže več kakor po dve leti z doma, te so postale nekako klaverne in tihe, dasi dobivajo v obilnih svotali denarjev čez niorje; mož je vendar le maž. Ker je pa gotovo, da ostane vsaki dlje kakor štii i leta v Ameriki, bode to malo prehuda kazen za ženske, dasi jo nekatere prav zaslužijo.
Bo pa H denai' amerikanski prinesel res si'ečo? Dvomim, Bog olirani le ženske pametne — može pa Verne in zdi'tive na duši in telesu!
li Cirknice dné 'M. junija 1893. — Posedaj bilo je pri tias iimlo lia življenje, pa še Imjše nam je pretilo za v prihodnje, ker nas je mučila Inula suša. Ljudje So hoddi od daleč po vodo tia na.s potok. Dobili smo o pravem času dovolj pohlevnega dežja, tako, da J0 kar videti sedaj, kako lepo se je polje popravilo. Sadja ne bode veliko; na drevju je ntuogo mrčesa podobnega „ušeni" posebno na mladikah in listji, 21. t. m. obhajala je šolska mladež god svojega Šolskega patrona Alojzija. Pri sv. masi peli so šolarji prav dobro ; ^idi se, da ima mladina zdrava pljuča in da tudi v ftitji napreduje. 22. smo obhajali tudi SOOletnico t Bpomin slavne zmage pri Sisku, ko so nasi hrabri Îi'idedje z božjo pomočjo Ijutega Turka premagali, ^iižgali smo velikanski „kres" pa ne v strašni spomin, fo nekdaj, temveč v veselje, pri katerem se je zbralo radovalo mnogo ljudstva Godba je igrala, pevci peli, rakete švigale so visoko proti nebn,
Pred nedavnim Časom bií je v pošteni družbi û^ki „brezverec", kateri ne veruje skoraj driixega, da je voda mehka, kamen trd. Zabav^al je seveda zoper vero, dnbovnike itd. Pri tej priliki pa je neki vsega spoštovanja vreden gospod tako
dobro posvetil, da ni mogel jiotem najti do belega dneva svojega stanovanja.
V vasi Ivanjeselo našel je posestnik Matija Ma-tičič, pri podiranji neke stene zavitek bankovcev po: I, 5, 10, 25 in 50 gl. (skupaj 120 gld.), kateri 80 bili narejeni leta ltí07. Poslal jih je na Danaj ; Če bode kaj zanje dobil, je dosedaj áe — uganjka. (Mislimo, da ne bode nič. Ured.)
Dol. Novice so poročale, da bode dobila CirknicA lastno sodnijo, bodi se dostavljeno, da je kupila v ta namen komisija hišo st, 37 za 20.000 gld. Jetnišniea za mirne duše zida se iz novega in bode ie knialo pod streho.
Poduk.
Da se gg. obrtniki delodajalci vsled nezglašenja svojih delavcev članom bolniške blagajne postavnih denarnih kazni obvarujejo, si dovoljuje podpisana okrajna bolniška blagajna v smislu postave z dne 30. raarcija 1888. 1,, štev, J3 drž. zak. statuta, sestavljenega in vsprejetega od deželne vUde Kranjske v Ljubljani z dné 25. februarja 1889 in uradnih naznanil vis. ministerstva za notranje zadeve, s tem sledeče poučilo podati: Vsakdo, ki ima kakor.šnokoli obrtno pfKljetje, je pod kaznijo zavezan zglasiti članom okrajne bolniške blagajne v Kudolfovem vse pri njegovem obrtu naravnost ali tudi le posredno vdeležene osebe, bodisi, da so tiste možkega ali ženskega spola, bodisi, da so tuje osebe ali obrtnikovi soiodniki aH njegovi otroci. Le obrtnik sam, oziroma njegova soproga nista dolžna biti član bolniške blagajne. — Dolžan je zglasiti članom bolniške blagajne n, pr, gostilničar svoje natakarje, natakarice, gostilniške hišne hlapce, dekle, hi,íine in kuharice (in tfidi, ako j« kteri izmed teh gostilničarjev sin aii hčer) in ako tudi tisti vsaki in celi dan nepretrgoma ne [lomaga v gostilni in ie poleg pri gostilni tudi za di'Uga dela rabi, vendar se pa večkrat v gostilni ali gostilniški kuhinji posredno ali neposredno gostilniškega obila udeležuje, in če tudi v drugej hiši stanuje. Tudi je dolžan vsaki gostilničar, ako ima n, pr. eno, dve ali več gostilen in v teh svojega namestnika, tega z vsem njegovim pri obrtu pomožnim osobjeiit Članom bolniške blagajne zglasiti.
Tako je dolžan tudi vsak trgovec in di'ugi obrtnik vse v podobnej meri )>ri njih obrtu vdeležene osebe bolniški blagajni članom zglasiti, med drugim tudi obrtne učence, začasne prodajalce in voznike, ki jim blago na semenj vozijo, brez ozira, ali je ta tujec ali (otrok) sin ali hči obrtnikova.
Dalje je dolžan iiglasiti poleg vseh druzih obrtov tudi Vsak posamsKni gi-adit(-lj, stavbeni podjetnik, opekar, zidar, tesar, podjetnik vožnje, lastnik kamnolomev, peščenih jam, pek in drugi, svoje delavce, zidarje, tesarje, voznike, kopače, hlapce, razvaževalee kruha in sploh vse, kateri se pri njegovem podjetju v delu nahajajo.
Delodajalci (krojači črevljarji in drugi) imajo tudi tiste delavce bolniškim članom zglasiti, kateri za njili na svojem (delavčevem) domu (staniyejo) delajo.
Vsakega delodajalca, kateri opusti vsprejetega delavca tekom ti'eh dnij po natopu v njegovo delo zglasiti članom bolniške blagajne, mora c. kr. okrajno glavarstvo postavno kaznovati.
Vsaki bolni član dobiva brezplačno zdravniško pomoč in zdravita, ako je pa dela nezmožen, tudi vsaki dan boniško podporo, in ako umrje, pogrebni donesek,
108. stran.
DOLENJSKE NOVICE.
ètev. 13.
ki je za možke po aledeííih petih iii za žeueke po sledečih dveh kategoryah določen:
O	«0 'S '	BolniËki donesek na meeec |			Bolniška |>o(liiora UB uait za flld-ćaj tl+?la ne-zinOžiiOBtl	Pogrebni ilouesek ZÍ1 íilaíaj smrti
	SP i	0(1 delavcev	od Jelo-dftjolcav	uil obeli sku])^		
o s	II. ni. v.	55 kr.	28 kr.	83 kr.	i;6 kr.	22 gld.
		46 kr.	23 kr.	68 kr. kr.	bi kr.	18 gld.
		30 kr	15 kr.		3G kr. ! 12 gkl.	
		20 kr.	10 kr.	BO kr. 1λ kr.	24 kr.	8 ffld.
		—	15 kr.		kr.	4 gW.
I. i S 1- i ■"i H- i		25 kr.	13 kr.	kr. ao kr.	! 30 kr, 1 10 gld.	
		SiO kr.	10 kr.		24 kr.	8 (çl'l.
Z Daatopom delavca v delo (g 3) ujia za njega delodajalec pričeti pri ViolniSui blagajni plačevati bol-niani donesek, in poneLa plačevati z dnéni odztianila, breK Dxira ua dan izstopa delavca iz del«.
Delodajalec ima boln. donesek mesec v naprej plačevati in dan pi'oglaàenja učenca pomočnikom, takoj bolnišui blagajni javiti.
Vse di'nge postavne določila si zamoie vsaki delodajalec in član upogledati v bohiisne blagajne pisarni v Rudolfovem v nradnil] urah, ki so v delavnikih popoldan od 2—6 ure in v nedeljah dop. od K)-—12 ure.
Ako imate Vi kaj tacih oueb pri obrtu, ki so dolžne biti član bolnišne blagajn»^, a jih se niste članom zglaaili, se Vas s tem v Vasem lastnem interesu opominja, d« t-akoj tiste osebe v priloženo polo npi-áete in jo potem podp. boln. blagajni «pošljete, ker bodete sicer postavno kaznovani-
KoneČno naj bode omenjeno, da naj gg. dehj-dajalci in delavci nikakor iie smatrajo priatop k boi-niàni blagajni kakor kako novo breme ali davek, teniuč tako, kakor je v istini, kot silno potrebno, iloveko-Ijnbno, piekoristno napravo, v prid v bolezni navadjio revnih zaimščenih delavcev, kojo je mogoče prav ceniti šele v slučaju tolikrát nepričakovane bolezni.
Okrajna bolmšna blagajna v Rudolfovem,
meseca junija lti93.
DouiaOe vesti.
(Deželni odbor kranjski) je pritrdil vlogi občinskega zastopa novomeškega za mestno hranilnico. Sedaj potrdi prošnjo se deželna vlada iu hranilnica se bode lahko odprla.
(Kje je dobiti modre galice?") Nekateri poprasujejo, kje in počim se dobiva modra galica. Odgovorimo, da jo pi-odajajo naši ti-govci gg. Kašteli c v Kandiji, P a u s e r v Mestu po 28 kr, klgr. Oni, ki so jo naročili po kraetijskej po(bužnicÍ vže spomladi, so jo dobili ceneje, ali sedaj se more dobiti edino le pri trgovcih, kakoi- sirio povedali. Navadno jo prodaja tudi gospod Perko (Kenda) ali letos mu je tudi TŽe pošla.
(Novomeška društva) prirede dné 2. julija v spomin tristoletnice zmage nad Turkom pri Sisku slavnost s sledečim vspore4om: Ob polu 10. u]'i velika maša sè slavnosti primernim nagovoi-oni v kapiteljski cerkvi. Meščanska garda, gasilno in ro-kodeljsko društvo gi-e korporativno k sv. maši, druga društva pošljejo odpo.sIance. — Popoldan ob 3. grejo unifoiniovana društva. Meščanska garda, gasilno društvo, „Dol. Sokol" in rokodeljsko društvo in corpora
s zastavami iu godbo v hosto gosp. Smola, kjer bode ljudska veselica.
(Izvanredni občni zbor telovadnega d r u š t v a „D o 1, S o k ol") bode valed odpovedbe našega obée priljubljenega staj-oste g. Janeza Meliora, dné 6. julija 1S93, ob 8, uri zvečer v čitalničnih prostorih. Za mnogobrojno udeležbo vabi
odbor „Dol Sokola".
(Dela pri dolenjski železnici) vilo na-pi'edujejo; veselimo se tega, ker vže komaj čakamo, da nas popelje železna cesta. Predor pod sv. Ano so v sredo predrli, dela je še mnogo z obokaujem. Nesreč pa se pripetnje mnogo; mar nima nič pri tem opraviti nedelja? Doslej smo Dolenjci nb nedeljah res počivali — a na železnici se vidi delati brez v.sake potrebe. Ne Čudimo se, ako Bog te]ie: nedelja je njegov sveti dan.
(Vreme) je letos vedno čudno. Prej toliko časa suša, da smo zdihovali; — sedaj pa je lepo vreme par dni, pa nas zopet dež polije. Košnja je t», žito zori, grozdje je deloma se v cvetju; vse potrebuje lepega vremena. Bog nam ga daj !
(V S ch wen t nerjevi knjigarni v Brežicah) 80 izšle „Pesni za visoki glas" s spremljevanjem kla irja, zložil K. "Ho ff'iii eis t er op. 5. Pesni so zložene v modernem slogu in so pripravne za koncertne produkcije. — Cena 1 krona in 50 vinarjev,
(Potopila) se je pri vajah v lejiem vremenu in mirnem morju najlepša in iiajtrdnejSa angleška ladja i» Î njo tudi iiakih 400 mornarjev z kapitanom vi'ed. Trčila je namreč v drugo ladjo tako nesrečno, da je orjaška oklepnica razpočik. Škode je več milijonov-

ZAHVALA.
Za mnoga sočutja med boleznijo in o smrti našega preljubega soproga, oziroma očeta in tasta, gospoda
Franc Hus-a,
posestnika v Mirni Peči,
izrekamo našo najtoplejšo zahvalo posebno prečasiiti diihovščiui, gg. pevcem iz Novega Mesta za ganljive nagrobjiice in obilnemu številu spremljevalcev k poslednjemu počitku, kateri so se potrudili priti od daleč in blizo. Mirna PeČ, dné 26, junija 1893,
Žalujoči ostali.
Za obile dobrote in za častno spremstvo pri pogi'ebu moje nepozabljive soproge
Viktorije Miulcr
izrekam vsim častitim ]»rijateljem in znancem, posebno pa še dobrotljivim gospodom najtoplejšo zahvalo.
Novotnesto, 15. junija 1893. (i;,«)
I Prostori sedanje
[dj na glavnem trgu pripravni za proda
10 se oddajo v najem počeiišt meseca avgusta Natančneje \mé lastnica pl. Fichtenau.
........ Ě
Rudećem Kalu, pošta Trebnje se takoj in iz proste roke prínía lepa in zidana
hiša s petimi sobami,
katera je i^ri glavtiej cnsti in i>ri(>ravna za gostilno. Dalje pri njej je tudi tri orale zemlje iii lep sadunosni v^.^ Natančneje pové lastnik
f^l Stanovanje ^
o\tsto,ieče iz treh oziroma petih sob in z velikega vrta v Novem Mestu se odda iiočiinši z mesecem septembrom. VeS iHtvé lastnica Neza Rome, v Sevnem pod Tržko Goro pri Novem Mestu._(is^-n
Pod Žalostno Goro pri MokrontiG" J«
radi aelitve
lepo posestvo
obHtojeSe iz mlina na tri tečaje, hiša v dvoje nadstropje in B cementom krita, njiv, travnika in gozda. — Kujii se laliko veô ali man zemlje in po dogovoru se za polovico denarja tudi počaka. Natančneje pové lastnik losip Gorjup, Žalostna Gora pri Mokronogu._
Brata Appe,
Kandlji poleg Novega Meata
uljudno naznanjata, da sta otvorila že lansko leto izdelovalnico za vsakovrstne lončene peči, štedilnike s kahlami vsake barve, za župnije, graj-sčine, sodnije, šole, salone, kopelne kadi, netisča rastlinjake, cevi za stranišča, v ognju nepo-konÈIjive opeke, itd. Vsega tega imata zalogo, ktero i)fiporočata prečast. dtiíiováčini in slav. občinstvu. Tudi se priporočata za popravljanje "11 stavbe peči in štedilnikov, kar izvršujeta točno, dobro in po nizkili œnah. (146-3)
Za škropljenje trt, krompirja in fižola priporoiani za to kaj pripravno

V obliki âkarij.
škropilnica kaj intensivno dela, in kar jo [»osebno priporoča, je lastnost, da, ker od tal vkvišku škropi, s tem tudi pod liste tekočino žene.
Dobiva se pri	(1C2—l)
Franc Seidl-nu v Novem Mestu.
Dimnikarski pomočnik
ali pa učenec za dimnikarstvo, h dobre biSe, kteri je lepega vedenja, se takoj sprejme pri gosp, Franc Honigmann, dimnikarskemu mojstru v Novem mestu.
V Št.-Jurj( pri Mirni Peći se proda takoj in iz proste roke
m lepo posestvo,
ša št. 34vKan(]iji pri Novem Mestu
obstoječa iz dveh sob, de aln ce, kleti, hleva, zraven hiše je tudi vrt in njiva, se odda takoj na več let v Mlajem, ali pa se tudi proda. Več pové lastnica ravno
Na prodaj je nov mlin,
s tremi tečaji, prav dobro narejen, voda visoka ter JO je zmirom dosti, v dobrem kraju eno uro od želez-^ce, pri cesti in je v obližji tudi premogokop. Pri û«jenm so tudi njive in travniki. Plačati je jeden del ^koj, ostalo pa se lahko plačuje v letnih obrokih, ytó se izve pri Janezu Lenardu, v Kajhenburgu na štajerskem.	(139—3)
ki meri 35 Oral (johov) in sèstoji iz gospodarskega poslopja, katero je ée v jako dobrem stanu, veČ leglih gozdov, vinojgradov in nekaj travnikov. Kdor hoče to posestvo knpiti, bodisi vže skupaj ali na drobno, uaj se oglasi pri podpisanem lastniku, kjer se zvé tudi cena.	Zupančič, (i5o-2)
poaeatiiik v Šr,-Jutji, iiiS. Stev. I«, [>nStA Mirna Pei.
Izjava.
Vsled zopetnih vprašanj iz ki'i>gov nasili naročiteljev izjavljava opetovano izrecno, da je najin pristni
Finger-jev ^^
Plzenski Pivni Brenčeč
izključljivo od naju ixum^en, ter da se proizvaja priuten in izviren zgloj v najini tovarni za Plzenski pivni grenčec v Plzmi, in da ae izvaža dii'ektuo le od najine strani. Prosiva torej, ne zamenjavati našega izbornega, v celi monai'tiiji uvedenega křepčila za želodec (ob jednem vzlie jako fini kakovosti cenjeno kon-suiiino bJago) H pijačami z jednakinii nazivi, in da se ne díl nobeden zvabiti po nikakili maiievrili ali še tako pompeznih reklamah, nego da blagovoli pri naročevanju naso tvrdko natanko uvaževati.
Z veleapoštovanjem (158—1)
Tovarna za Plzenski pivni grenčec
Henrik Adolf Finger
•••••••••OavCMMAMMIMMSaM
v
Franc 0 Čuden,
(72-^7)
urar
pF^B J. Gek v Izubijani slonove ulise št. H
priporoča svojo bogato in največjo zalogo švicarskih ur, po iifljnižjili cenali, zlatih, srebrnih, ni-kelnastih, atenskih (Pendeliilireu) in budilnic, verižic, prstanov, uhanov, murćkov in dnigili v to stroito Bpadajoèili stvari. Popravila natančno in dobro naredim. Poštna naročila se hitry izvríujfjo. Ceniki bo zastonj in tudi i>o poŠti po.íiljajo. V cenikih je natančneje popisano, kakošiie ure da , so, koliko čaaa jamčim (gavautirum) in zaijienjaiii. ■
Stare srebrne ure imam po 3—S gold, I
Lekarna pri .kroni'
Josip-a liergiiuinii-a
v Nm:em Mestu
kupnje zdravilno rastline in cvctjii, lía,líor : ajbiš, popelne, zobnik, komilice, tavžent rože itd.	(153-2)
fine, za gospode, gospé in otroke (M8_2)
ima v veliki «alogi iti po iii/.kili renali
Tone Virant Novo Mesto.
Na ])r(Klaj
v grajščtni Bajnof pri Novem Mfistu je naprodaj več vrst
prav dobrega vina
raznih letnikov. Oddaja se v vsaki množini in po jako nizki teni. Pokušnje Sf' i^ic. pošiljajo.	(i4fl-3)

je za tri (jatteržajjB vsa železnina, I žaga za tavolete, vsakovrstne kolesa za remenje in kolesa za hitri tek (Sciiwnngriirtfr) zobna kolesa, vsakoťi-stiia tečaja (Lager), osi (^\'ellen); dobi se tako železje po nizki ceni in novo ali malo rabljeno vsake vrste za mline
I'"	Janezu Lcnard-Uf
(1ío-;í)	v rnjlieiitmripi,
--S-
J. C. Juvančič,
posestnik vinogradov in trgovec v Dolenji Šiški
priporoča svojo veliko zalogo
Dolenjskega vina do tri leta sUrega, hrvatskeg-a, istrijanskega, slavonskega, dalmatinskega
in italijanskega vina po najnižji ceni. Za pristnost, v barvi in naravi v vsakem obziru garantiram. Poskušnje le v sodih od 66 litrov in yeè.
zlatar v 2^ovem Mestu
priporoma p, t. obëitistvi] svojo zalogo zlatnine in srehtminCf kakor tudi najboljše vrste dobro posrebrenega jedilnega orodja^ in tat-ega oi bele korine (Chinasilber). ~~ Dalje dobro uravnane žepne in stenske tire. — Velika izbira oealov, nanosnikoVf termo- in barometrov itd.
Poprave k očalom in nanosnlkom se točno napravljajo, tudi posamezni deli napravijo.	(us-s)
Vse v mojo stroko spadajoče poprave izyrèim točno, vestno
po primerno niziii ceni, ter garantiram za izvršeno delo.
NoTomwto: OdgoTomi nrednik dr. Jotip Marinko- — I*đ«j»telj, itJožuik in tipkaj ], Krtjtc.