tu Verle* and SeJutTtleitBag: KlageMurt, BUmaiekrlB* U, PoattMli 116 ' B«№ie*pr«i* (tm ммии «жШшг} mmiatlleb RM 1,— ^et Ивтл (emecbUeeUeii KU ОД0 VMtfiiionMHir ▲MwatoHuBmn Лк Mtuag Лг Лт imoMolgmmdmm Mow* wm-Am mr MkftfUMi vnd mm M> 36. Am lewimd* Ifonata angeoooBQcn Nr. 28. Kralnborg, den g. AprM 1M4. 4. Jahrsalig. Bol|šeTiki more polfske delegacije 6rozl]IvI svarilni streli tam preko front - Neuvldevnosti poljske emlgraciie v Londona - Demaskirana spaka Moskve Stockholm, 7. aprila. Komili poljskih emigrantov y Londonu j« dobil, tako {avlja Reu-Цгјеуа agencija, sporočila, da sta bila dva ismed njegovih vodilnih pristašev, ki sta svoječasno poskušala stopiti v stik s Sov je ti, postavljena pred sodišče OPTJ in ustreljena. Komite poljskih emigranov je to sporočil na znanje vladam Britanije in Zedinje-nih držav. izločena iz določitve evropske usode. -Med Nemčijo, Evropo in boljševizmom odloča torej edino moč orožij. Po praktični likvidaciji »atlantske listine' Je britanska politika v zadnjih tednih s precejšnjo naglico dovršila tudi teoretično likvidacijo te listine. Anglija se smatra prosto obvez, ki bi lahko nastale iz tiste pesma-rične variacije manifesta prejšnje svetovne Vojne. Sedaj začne boljševizem na vzhodu našega kontinenta peti svoj glas v kantati zaveznikov in zato odslej naprej ni več mogoče, da "I hotel kdo komu dokazovati, da poje harmo-"'TOo. Kakor pri Katinu in v Ivovskih ječah zopet streli ostro sovjetsko resničnost. Konec je bajke o spreobrnitvi, konec 1* rekov e spremembi zločinske države za želo dobrodošlega člana človeške civiliza- »Apostol miru« Stalin se }e začel razgaliti. vzhodna ozemlja prejšnje Poljske je vko- Rerbert Ba&e - Reidisminlster *»rlln, 7. aprila. Pflhrer Je postavil Staats-••fcretiria v Keichsmimisteriom* IBr Irneh-'"e# end Landwlrtschaft (driavnem ministr-st*n u prehrane tn kmefllslve) Herberta васкеја za Keichsministra. Kelchsmlnletrii Каскејц so še nadalf« poverjeni posU drlav-In p roškega ministra *• prehrano In ^•tttstvo tn Kelehsbauemflihrerfa. '■»Val boljševizem in začne sedaj brez odlo-9» 1 uveljavljenjem svojega samoeilstva. Zneneda so prej ozemlji, ki se jih zasedle "ovjetske divizije, padle goste mreže molka, vihti svojo koso, in vasi. ki so še pred tednom ali enim mesecem stale pod **«mško zaščito, so Izročene samopašnostl *5v]etskih komisarjev. Tudi poljski emigranti v Londonu so na Pozornost zbujajoč način dolgo časa mol-, *И. Njihova prva Izjeva Je pa sedaj postaje začetek svarila. Groza se jih Je morala po-'isttti, ko so zvedeli o usodi tistih, ki go kot prvi padli v roke boljševikov. V zaslepljenosti, ki ni videla resničnosti, so dali na Vzhodno Poljsko navodilo, naj se pristaši "nigrantske vlade v Londonu stavijo na raz P°'ege vtorakajočim boljševlkom za sode '"Vanje. Zapeljani Poljaki so to tudi storili. ^Morilci Bremena In Berlina" Bremen, 7. aprila. Svoji dosedanji odliki »Murder Incorporation« so dodali anglo-amerikanski zračni gangsterfi sedaj še nove trakove odlikovanj z napisi »morilci Bremena« in »morilci Berlina«. Bremener Zeltung temu dodaja, da te v (bitnih naslovih, ki so si Jih nadeli severno-"^nerlkanski bombni letalci pod imenom *Murder Incorporation", kakor vse kaže, de-* polamerlkanec Churchill krepko na to, da ki Rezultat razširja »edaj suho ReMter}«v« poročilo brej komentarja. Brez dolgega vrnem-nega povpraševanja so postavili Poljake ob zid in jih postrelili. Moskva ravna po svojih lastnih zakonih. V prostoru, ki ga dobi v svojo oblast, vlada po svojih običajih. Na-valjujoči boljševizem pogazi in zdrobi brezpomembno organizacijo tanke poljske plasti, ki je menila, da lahko sabotira obnovo Nemčije. Brez moči morajo poljski emigrant}* gledati, kako se njihova dežela sedaj v mukah zvija pod moskovskim korobačem. Tresoč se, dvigajo pred očmi britanskega ministrskega predsednika okvirno in ovijalno delo bahaških angloameriških konferenc. Leden molk jim veje iz predsob odgovornega gospoda v Londonu nasproti, isti molk, ki vstaja za frontami velikanske borbe na Vzhodu. Grozljiva, strašna, molčeča je osvoboditev Poljskel Kdor še n« sluti, tega mora pač kakor strela z jasnega neba zadeti spoznanje, da v sedanji borbi ni nobene možnosti za kakšno tretje odločitev. Anglija je končnoveljavno Senzacionalna izjava Stockholm, 7. aprila. Nek funkcionar sovjetskega zastopstva v Washingtonu, Viktor Gavčenko, polkovnik letalske armade in član sovjetske nakupovalne komisije za dobave po posojilnem in zakupnem zakonu v New Yorku, je odposlal »New Yorker Times« odprto izjavo, v kateri sporoča svoj odstop. V tem odprtem pismu izjavlja sovjetski funkcionar: »Ne morem še nadalje podpirati napačne politične manevre, ki so usmerjeni proti sodelovanju z Anglijo—Ameriko in ki zasledujejo namene, ki so s tem nezdružljive. Sodelovanje med Sovjetsko zvezo in demokracijami je utopija in se ne more uresničiti, dokler vWi vlada v Moskvi in njen vodja Stalin v resnici lastno tajno politiko In zasledujejo popolnoma druge cilje, kakor pa trdijo v uradnih objavah.« Gavčenko je imel kot izvanredni zastopnik sovjetskega sistema vpogled v načrte in cilje sovjetske politike in je radi tega njegova sodba prav važna. S sovjetske strani 1 tem odkrito priznajo, da je demokratsko dejanj* sovjetske vlad* 1* prikrivanje. 1234 lerorislifiiih lelal nnirenib i marcu ¥ prvem četrtletju skoraj 3000 sovražnih strojev z 20.000 možmi ođstreljenili Berlin, 7. aprila. Mesec marec prcdstavlia vii*k uspehov nemike zračne obrambne »lle T borbi proti britansko severnoameriški teroristični oimzivi na državno ozemlje. Po soaaj zaključenih sporočilih j* v marcu »račnm c^ramba sestrelila skupno U3% sovražnih letal, med njimi okoli 1000 bombnikov. Kasproti mesecu februarju, v katerem )• bilo uničenih S8i angleško amerikamskih I« tal, ■* !• povečala »guba »ovrainika za pri bliŽBO W od slo. Celokupni uipeh prvih treh me««eer leg« l«t* je • tem dosegel število 2926 testrelje-nlh lovrainih letal. V tem številu }e spet okoli 2300 itirimotornih bombnikov. Če me vzame za vsaki bombnik prosečno 8 moi posadke (itirimotornl bombniki USA imajo celd.lO do 12 mož posadke), so zgubile bri-tansko-ameriške zračne bojne sile v tem razdobju 19.000 mož letalcev. Iz številnih poro-6il sovražnikovih pilotov je znano, da je bilo tudi v bombnikih, ki so se vrnili v Veliko Britanijo ali na južnoitalijanska letališča, mnogokrat več mrtvih ali težko ranjenih, ki povečajo sovražne z gube po previdni cenitvi najmanj na 20.000. Splošni napad anglo-amerlkanakih zračnih bojnih sil na državno ozemlje je sicer zahteval marsikatero človeško življenje, • na-pra^l vrzeli v stanovanjske četrti nekaterih lepih nemških mest, razdejal dela kulture in zgodovinske spomenike nemškega bitja 1« litja, aH kljub temu anglo-amerikanska zrač-na ofenziva v zadnjih mesecih nI megla do-••ol svojega začrtanega namena, pretresa nemške morale in uničenja oborožitvene industrije. Tudi upanje, ki ga je stavilo sovražno vodstvo na to, da se bode radi vedno hujših dnevnih In nočnih napadov obrabila in izčrpala nemška obrambna moč, se ni Izpolnilo. Dejstvo, da dosedanji potek britan-sko-severnoamerikanske zračne ofenzive proti Reichu, ni oslabil nemške obrambe, marveč da }l je pomagal k novim, večjim uspehom, bode pač moral sovražnik pri nadaljevanju svoje teroristične akcije, vzeti v гавцц. Ma]boIlši nspeh darltvene nedelje Berlin, 5. aprila. 12. marca Izvedena hišna zbirka v sedmi in zadnji daritveni nedelji ▼ojne zimske pomoči 1943-44 Je imela naj-večjl uspeh vseh daritvenih nedelj. Bilo je nabranih 64,740.672,70 RM. Pri enaki zbirki lanskega leta je bilo nabranih 57,374.730,68 RM. S tem se je povečal ospeh za 7,365.942,02 RM t. J. 12,9 odstotkov. pripadniki angleškega zračnega orožja, IVova pmrnefftnla Moskve za Inžno HaUlo Judovska agencija s posebnim nalogom - Moskva zahteva nadaljnje luke *в »lcer po angleških običalth kljub ena-grozodejstvom vedno pazili na *vo| po-'videt, oklnčajo i gangsterskimi simboli. ^^"'Drgni trakovi »morilci Bremena« In »mo-^ "t Berlina« to naznačlilejo. Domnevno je, bodo sedaj sledili trakovi ж napisi »mo "'I Monte Casslna« in »morilci Schaffhau-Kolikor dalje traja vojna, toliko jas-^■"e se kaže pravo obličje vojskujočih se " ""ik. Ona o'f'^rlVB. kje se bor* vojaki in '^r»rČ9r'nl l-no"!. ff-Stnnnbrlgađe Waflonlen ? domovini ?rusel|, 7. aprila. ^^-Sturmbrlgade Wallo-ki je bila v prodorni bitki pri Cerka-«ih odlično udeležena, je v soboto prispela ^ fJomovInona posebni dopust. V soboto opol-T," •• pripel! aH čerkalki borci, njim na ^ poveljnik Imetnik Rltterkreuza -Sturm-j'^nfohrer Leon Degrell, v Charerol In v pa-nastopu popolnoma motorizirani ko grn*" po glavnih ulicah mesta. Ob*r. g, '^*«Tn švicarskega mesta Schaffhausen svetu samo dokazali, kakšne so njihove dozdevno tako odlične sposobnosti navigacije, so bili orl nedeljskem napadu izredno hudo noraženi. Oddelki nemških lovskih In ru-*'■ "i Irtml. ki so bili Dr>9''»T.i г)ц jugu Relcha v zračno obrambo, so v srditih zračnih bojih nad pokrajinami vzhodnih Alp razkro-p"' sovražne ■ -'ni. in pri tem sestrelili 54 vernoameriških letal, med njimi 30 šliri-motornih bombnikov. V približno treh urah so naši nasprotniki s tem zgubili zopet nad M S. atawit.) Kategorični imperativ ledanje vo)n* Cilj vsake vojne je zmaga. Njena veljavnost In smisel pa nista neobhodno odvisna od vojske, ki se je uveljavila na večini boj« nih polj. O njej odloča mnogo bolj zgodovina, katere sodba je brezčasna in nepodkupljiva. Po njej vemo, da ne odloča število mož in zmaga ali poraz orožja — kajti niti vojna, niti po vojni dalje izoblikovana zgodovina se ne razvijata po aritmetičnih zakonih — marveč duh, ki jo vodi in navdihuje, iistvar« jalna sila, ki v njih biva, morale, ki jo utr« juje in vzpodbuja. Ali je bila pobožna blodnja ali slutnje pol« na vera v to, kar vlada nad človeštvom, zapoved pravičnosti dopolnjujoče usode, ke so stari Grki zaupali odločitev orožja sklepu olimpijskih bogov? Ali ni tukaj prepletla pripovedka zgodovinsko resnico? — Bogovi nikoli niso oodarili zmage tistemu, čegar edino orožje je bila vera, kajti vera ima samo takrat elementarno moč, če je povezana z dejanjem, ki izvira iz zavesti lastne vrednosti, iz moči herojskih duš in kategoričnega imperativa upornih duhov. Tako dejanje pre-maaa tudi tistega nasprotnika, ki je na videz močneiši. Usoda ne tehta simbolični lik boginje Pravice z zavezanimi očmi; tehtnice nagne k tistemu, ki ie po večnem smislu zgodovine najvrednejši. In še nekaj nas uči ta zgodovina: Začetek ali poedine faze neke vojne ne jamčijo tudi v fizikalični konsekvenci za njen Izid, marveč stoji pred njeno odločitvijo preizkušnja, ki je morda trda in polna bridkih žrtev. V njej se prekalijo elementi narodov in njih nravstvena zrelost, s katero edino dozore za po-sler.stvo, biti nosilec višje naloge. Toda tudi ta naloga se zopet le potem dalje poraja iz stvarstva, če se zaveda meje, ki zajame misel in silo. hotenje in možnost v naravna meie. Delo močnejšega vojskovodje bo imelo šele takrat uspeh, če je zasidrano v delu modrega državnika. Švedski Kari XII. in Napoleon I. sta omagala, ker sta prekoračila t« meje. Friedrich Veliki in Bismarck pa fta iz-polnila smisel zgodovine, ker *ta ravnala svoja dejanja po njenih zakonih. Nič na more bolje dokazati naravnih zakonov življenja kakor pa primerjava teh štirih mož: prvima dvema je bila vojna več kakor razum, drugima dvema razum več kakor vojna. Po poznanju tega zgodovinskega nauka J* že prav za prav odveč vprašanje o smislu sedanje vojne. Ni samo naključje, da to vprašujejo vsi udeleženi narodi v bistvu šele danes, potem ko jih prisili peto leto silne borbe nato odgovarjati. Prav tako je simpto-matično, da se to vprašanje dviga v taboru naših zapadnih sovražnikov kot grozeča pošast, medtem ko nosi nemški narod odgovor v sebi. Zakaj se bore Anglija In Zedinjena država Severne Amerike? Noten misleči državljan in vojak v tej državi ne zna na to zadovoljivo odgovoriti. Ne ve, da je same orodje volje, ki ni njegova. Dopovedal! so гап, da se mora žrtvovati in umreti za neke aamlC-Ijene Ideale, od katerih Je odvisna »rača človeštva. Kaj pa ima zahteva NemMJ* po nemškem mestu Danzigu, zahtev« MemSiJ« po nekaj metrov široki zvezi med eerednjo državo z odcepljeno Vzhodno Prusko, fkup»^ nega z blagostanjem angleškega in amar&» kanskega delavca? Niči Kaj se ga Je tikale^ kakšen režim vlada v Nemčiji? Toda pr*< vejana propaganda mu Je dopovedala, 6# mora čuvati ogroženo svobodo ilovettva hi braniti svetost protinarodnih pogodb ** osvoboditi civilizacijo domnevnih sovraiei-kov. Ni slutil, da Je tem, ki se imaH ааов odločati o nJem, samo do tega, boriti и proti ideji, ki se Jim je zdela nevarna, ker je postavila na mesto nasilja pravico in aa mesto egoizma posameznika blagoatan)« množic. In prav zate se grozeče dviga nad An^ Jo in Zedinjenimi državami usodno vpraša* nje: Zakaj se pravzaprav borimo? Vojak i*» pred Cassina in Nettuna se vprašuje prav tako kakor rudar v Južnem Walesu in delavec na farmah v Kentuckyju, ki ao med tem opazili, da samo žrtvujejo, a ničesar ne pri« dobe, da se njihova lastna usoda ne bo Im« boljšala, če si tega sami ne pribore, ne pro* ti Nemčiji, marveč v boju proti notranjepoll« tičnem in vladnem sistemu v svojih drža« vah. Njihovi vladarji zato molče na nujno vprašanje: Zakaj se borimo? — Morda za Atlantik-Charto? Ali za boljševiško Evropo* Morda za dividende, ki jih v tej vojni služIjo Industrijski magnati? Vsa Anglija Je pred kratkim čakala, kakšne vojne cilje bo Chur« chil v svojem govoru navedel. Ni vedel no« benega, vsaj takega ce. ki bi ga mogel navesti Javnosti. Saj ni smel reči: Vojskujem se po naročilu židovstva, da ščitim njegove kr.pitallstične Interese. In tudi id mogel priznati; mi nimamo več nobenega dosegljivega pozitivnega cilja, kajti mi smo v vsakem primeru vojno zgubili, in to vse-eno, če Jo dobi Nemčija ali Sovjetska zveza. Kakšen cilj pa ima Nemčija? Ncrijenega drugega kakor rešili svo] obatoj io obsW Evrope. To )• tako lahko vooiovtM. toda т stran t. — Stev. 28. KARA^4NKEN BOTE Sobota, 8. aprila 1M4. Sovražni obroč okrog Кот1а razbit Nadaljnja nemška pridobitev prostora pri Cemovlcah - Pri Stanislava, Tamopoln in Brodijn razbite sovjetske sile uresničevanju neikončno težko. Na vsak na> ćin Je danes težje In odgovornosti polno ka kor pred tremi ali štirimi leti, ko *o naše vojske vihrale Iz zmage т zmago Jn ko je bilo kronanje zmag pred nami. Previdnost pa je sklenila drugače. Od nas je zahtevala trdo preizkušnjo. Po zmagi, z lahkoto dobljeni v letu 1941. ali 1942., bi še ne bili dovolj notranje dozoreli, da bi odgovarjalo nalogi izoblikovati to celino v zgodovinsko veljavno in njenim substančnlm elementom odgovarjajočo obliko. In vendar se nam zdi včasih preizkušnja rretrda. Toda to nikoli ni, ker nam se ne poraja vprašanje, ki tlači naše anglo amerikan-ske sovražnike; Za kaj se prav za prav borimo? Prej bi nas moglo težiti vprašanje: Ali ni ta borba pretežka za nas? Ali Jo bomo mogli zmagoslavno prestati, ko pa je na-sorotnik tako mnogoštevilen In so njegova sredstva na videz tako velike? Odgovor na to Je T nas samih; moč sovražnika ne more biti nikoli večja od naše volje, obvladati nevarnost, H ogroia naše življenje. Mi moramo prestati tako rekoč heraklejsko prelz-kušnjo. Tako kakor )e Alkida usmrtil ler-nejsko hydro, čeprav sta na mestu odbite qlave vsrastle dve novi. bomo tudi mi nekega dne premagali zadnji zalet sovražnika, ki nas prekaša po številu čet In orožja, s po-qumom naših src, trdoto naših pesti in ne« uklonijivostjo našega duha. Danes sicer ne moremo videti vnaprej, kdaj bo te vojne konec. Samo eno je kot neizogibna alternativa ored nami, namreč gotovost, da je naše zmagoslavno Uveljavljanje isto kakor bodočnost celotnega zapada, katerega usoda ne more biti propad, kajti sicer bi zgubila vsak smisel svetovna zgodovina, vsi božji in človeški zakoni. Ta zakon in naše po njem ravnajoče se ho-tsnje bosta in morata ostati vedno dovolj močna, da se bomo dvignili nad vsako pro-tivno usodo in tudi najokrutnejšo preizkušnjo. Danes nimamo nobenih iluzij več, mar* več samo spoznanje prekaljeno v ognju ne« usmiljene vojne: mi se moramo boriti z vsemi vlakni svojega srca In do zadnje kaplje krvi za to, da nas bo našel sodnik nad življenjem ta smrtjo narodov močne in vredne, biti nosilci in oblikovalci srečnejše bodočnosti. Ob tej zavesti obledl vprašanje, ka| nam bodo prinesli prihodnji tedni In meseci. Kakor ]• razumljivo, mora ostati le zato zagonetno, ker se nikoli ne sme javno obravnavati, kakšne načrte ima naše vodstvo. Samo to lahko rečemo: Ce skuša boljievlškl sovražnik trenutno prodreti s silnimi sunki proti srcu Evrope, če stoje njegove napadalne osti že na romunskih In poljskih tleh, ne da bi se jih skušalo z nemške strani z V90 silo ustaviti, se iz tega ne sme sklepati o nemški slabosti ne nemoči. Odločitev te vojne ne zori samo na bojnih poljanah Vzhoda, marveč Evropo branimo rrav tako ob obali Atlantika, kakor v Italiji. Vse fronte zahtevajo naše sile. Kje bo težišče, bo odločala daljnovidna modrost našega vodstva. Ce #e vmešavajo marsikatere nevšečnosti v našo presojo ta nas obremenjujejo resne skiti se včlenja tudi to sa mo v krog tistih usodnih vprašanj, ki zahtevajo našo preizkušnjo. To pa mora prestati fronta in domovma. Duševni napori, katere mora premagati vojak na Vzhodu v obrambi proti nadmočnemu sovražniku, so prav tako težki, kakor breme, ki sloni na pretežnem delu domovine, ki ne izrablja svoje moči samo v tovarnah, delavnicah in pisarnah, v zagotovitvi naše Drehrane, marveč zahteva tudi v borbi za hišo In ognjišče najvišjo mero telesne in dn> fevne pripravljenosti v dejanju In žrtvah. Ob tej se je uničilo sovražnikovo upanje, da bo mogel zlomiti z ekrazitom in losior-hm nemško voljo samouveljavljenja in z bedo v domovini zlomiti junaški duh naših volakov. Stiska nas ni oslabila, marveč sto- In z zmagoslavnim smehljajem xapustl Peter dvorano. »Mislim«, si dopoveduje ko stopa po stop-nioah navzdol, »da smem izpiti kvečjemu še tri kozarce, sicer začnem še peti pesem o Trezlnki. In če to storim, me le poženejo ж gradu. Torej me že moram zbrati.« Peter se končno opoteče skozi Trata, kt so vodila v malo biblioteko. »Oha«, zakllče veselo, »tukaj sta? Ali — no, da vidva stal Saj vaju čiste razločno spoznam. No, draga moja, dobri stari Peter Bautz |e prišel. Le zsupajta mu, kadar potrebujeta dober svet. Da, da, Peter Bautz M mož, h kateremu se lahko zateče vsak mladi par, ko pride v zadrego.« Pf»d Petrom stojita novoporočenea, In mladi mož ju dobrohotno ogleduje. Sploh nI opazil, de Je bile FanI vsa bleda in zmede-ns, Hudolt pa Je nervozno popravljal ovratnik. »Peter«, začne KudolI hrlpevo In FanI tiho 7.aihtl, »nekaj podlega se je zgodilo. Postelja Donne Dlane je zginila. Brez sledu Izginila.« $. Peter Bautz zastrml v novoporočenea. Po trm si mane oči in VTkllkne: »Ali se ml sanja, seveda se ml sanja. Kaj takega se more pač samo sanjati. Postelja Donn« Dlame je Izginila I Taka bedastoče. Da bi se le zdramil. Fant in Rudolf le ml bosta pač posmehovala, če Jima bom pripovedoval o teh sanjah. Toda t*Ve nrlsmo'ene sanje Ima človek le takrat č. ga Ima preveč pod kapo. Zdi se ml, da se bom vsak trenutek zbudil in se zgrabil za te šumečo bwtiee«» Oberkommando der Wvhnpacht ]• dne 6. aprila objavilo: Pri Kerču in v mostiiiu pri Sivaiu *mo za. vrnili ali z združenim topniškim ognjem razbili (ovraine napade. Vzhodno od spodnjega Dnjestra so se naše čete kakor predvideno odmaknile od sovražnika. Zavrnile so tukaj kakor med Dnjestrom in Prutom sovjetske napade. V prostoru pri Cernovicah je severno od Dnjestra bojujoča se skupina nemških sil z napadom pridobila Že več sveta kljub zagrizenemu sovražnemu odporu in s* ubranila silnih sovjetskih napadov. V odseku Stanislav - Tarnopol ter v prostoru južno od Brodija smo • svojimi napredujočimi napadi razbili sovjetske silt. Sovrafol nasprotni rila še močnejše. Bombni oškodovanci so postali, kakor je nekoč dejal Relchsmlnlster dr. Goebels, avantgarda našega aevraštva in maščevanja. Ta bo tem sllaelša čim več naših mest bo v ruševinah. Junaki v letih 1914. do 1918. so klonili radi slabosti domovine. Junaki te vojne pa rastejo ob naši duševni In duhovni moči. Delavec In delavka, ki Izpolnjujeta danes v oboroževalnih obratih aolžnoet, ki se jim zdi temo ob sebi umevna, čeprav so spremenjeni njih domovi v pepel in ruševine ali če se morajo bati da jih tako uničenje vs»k trenutek zadene, so prav tako porok naše zmage, kakor pogumni vojaki oo Narvl, ob Bu-gu, Pruthu, v Cassinu ali ob robu Pontln- »Toda Peter«, vzklikne zbegani Rudolf, »še mogoče, da si nekoliko preveč pU, toda ne sanja se tli ZberI se vendar nekoliko. Nekaj se mora sgodltil S Fani ne vem kaj storitil" Peter me vščlpne v detno lloe. »O t< moj Bog«, reče In te tttede v na|-btltjl atol, »torej it ml It nt sanja In je vrne to o postelji Donne Diane resničnost?« »Da Peter«, ihti FanI, »res je. Rudolf odklene vrata paviljona, vstopiva in ko prižge Rudolf luč, sva se zdrznila. Postelja je zginila, dobesedno zginila. Najprej sva tudi midva mislila, da me nama sanja. Potem sva pa videla svoje kovčege, ki so jih prinesli popoldan v paviljon., « FanI nI mogla več nadaljevati. »Presneta reč je to«, mračno zre Rudolf In si nervozno prižge clgartto. »Ptttr, ti vtndar vtš, kaj ukazujt svata tradicija Kultlfalvijtv mladoporočenctm v družini. Pani st je že radi tiste slike In zlohotnih klicev grofice Korvay prestrašila. Sedaj, ko je še ta postelja zginila, jo pa kar groza obhaja.« Petra, ki je globoko tn napeto premišljeval, prešine žarek upanja. »Vesta kaj, vidva«, začne. »Jaz se res dobro spoznam v tem, kar se tiče učinkovanja alkohola. Nekoč sem s svojim prijateljem Huberjtm, njtgov oče jt lastnik tiste velike vinske kleti, pokušal sekte. Oba ava temeljito praznila koiarat In ko sva hotela Iz kleti, nI bilo nikjer vrat, ni jih bilo In nI jih bt'e. Rudolf, pravim tli oelo ljubo noč tvf trn vr*" • vr4*4l K*' NI jih bMc pa ko sva vendar poprej prišle skozi nje Potem sva se usedla na Mol In zaapala. In ko se dimtgo }«Uo prebwUvt — pooiWI Rudolf napadi 80 spodleteli. Tarnopolska poiadka •e je držala proti ponovnim, po topništvu in bojnih letalcih podprtim napadom boljievl. kov. Od 17. marca obkoljena posadka meata Kovla se je pod vodstvom ^(-Gruppenfflh-rerja in Generalleutnanta der Waffen-ff Gil-laja t zgledno hrabrostjo vzdržala proti več tednov trajajočemu navalu veliko močnejših sovražnih siL Odredi vojske in Wafien so pod vrhovnim poveljstvom Generalober-sta Weifia in pod vodstvom Generalov der Infanterije HoBbacha in Mattenklotta po večdnevnih trdih napadnih bojih skozi Pripjet-sko močvirja pri nenavadnih terenskih težavah razbili sovražni obroč okrog Kovla skega polja kakor divizije, ki so od Severnega rtiča do Biskaje, od sredozemskega področja Mrinejev do egejskih otokov pripravljene sa napad in obrambo, kakor se bo pač to od njih zahtevalo. Nihče izmed nas nima vzroka za to, da bi dvomil o tem, za ka) se bojujemo. Ravno-tako nimamo povoda, spraševati, ka) nam bo prinesla bodočnost. Odgovor je že dan v stavljeni ultimativni zahtevi: da se izkažemo T najtežjem boju naše zgodovine, da preskusimo našo fizično in moralno moč našo požrtvovalnost In dejavno pripravljenost, našo narodno bit in revolucionarne ideje v vojni, ki nam ne dopušča druge alternative, ali prepad mil zmaqa. E. Funk. — sva sedela prav pred temi Izginulimi vrati!* »Zakaj pa nama to pripoveduješ!« nervozno d* Rudolf. »Moj dragi, to vama bom razložili« vneto vzklik Peter. »Samo zato: ti, vidva oba I preveč pila, vajin poqied je moten in zato ne vidita več po.telje. Toda ta postelja stoji prav na Istem mestu kakor vedno, sedaj bom Sel z vama...« »Kakšen nesmisel pa govorili* jezno vzklikne Rudolf. »Oba s FanI nisva skoraj ničesar pila. Postelja je res Izginila I In nI nobenega dvoma v č, da jo je nekdo ukradel. V takem obupnem položaju se pač še nt nahajala nobena novoporočena dvojica. Kaj naj пеИ sto-rival* »2e vem", vzkUkne veselo *'4®' je tako enostavna, kot le kajl BudoH, takoj Idi po svoj avto, naloži potrebne kovčege In se odpeljite. Na reki se wha ajo tako ljubke točke. Vzameta sobo v hotelu In tam prebijeta svoje medene tednel« »Ne, nel« vzklikne FanI »Tega ne bova storilal Rudolf in jas bi ^stala neskončno nesrečna, če bi prelomila običaj Kultifalvijav. Četudi nisem sicer praznoverna — tu pa semi Posteljo Donne Diane moramo sopet najtil« , _ _ »Ce je tako«, soglaša Peter, »pač ne gre drugače. Da, postelja mora nazaj 1 Se enkrat: postelja mora nazajl »Za božjo voljo«, srdito vzklikne Rudolf, »če bi ml kdo prej rekel, da bom prvo noč svojega mladega zakona letal okoli tn iskal ukradeno poročno posteljo, bi ga proglasil za blazneža! Znorel bom!« »Postelja mora nazaj«, reče Peter monotono. »Zamaši si ušesa, jaz moram s Fani nekaj govorttil ukaže mučeni soprog. Peter ml camail ulesa In Rudolf геДе nežno nroseče svoji mladi ienli Draga mota. ae bodi huda, ali )e postelja Donne Dlame #11 Vraka druga — to nama mora biti vendar sedaj , ko se začno najini medeni tedni popolnoma vseeno. Takoj bova odpotovala In me naselUt v prvem hotel«, ki ga rnaMev#*« in t tem reilll svoje tovariše Iz oklepa. Odredi zračnega orožja med njimi tudi tovorne jadrnice, so kljub najhujši sovražni obrambi preskrbovali m«8to in s tem omogočili, da se ]• vztrajno držalo. Jugovzhodno od Ostrova in južno od Pskova so naše čete držale svoje položaje proti nadaljevanim prodornim poskusom boljševikov in sestrelili 48 sovražnih oklopnjakov. Nove sovražnikove nared stoječe čete so bile razbite po topništvu in baterijah letalcev. V času od S. do 5. aprila so Sovjetl zgubil! v zračnih bojih in po protiletalskem topništvu 117 letal. V Italiji sme ob živahnem delovanju udarnih čet pripeljali ujetnike. Pri podnevnem sunku severnoameriških bombnikov v ozemlja pri Ploesti so sile nemške in romunske zračne obrambe zbile S3 Stirlmotomlh letaL S tem Je bila uničena najmanj ena tretjine napadajoče sovražne sile. Nad ozemljem Rel-ha je bilo včeraj ob težavnih obrambnih' prilikah zbltlh deset sovražnih letal. Zračna Mtka nad KUmfnom (Nadaljevanje s 1. strani.) 500 mož svojega dragocenega letečega oeeb« ja. Na počasnem in težavnem odletu so se te odstotno zelo znatne sovražnikove sgube bržkone še precej povečale. Se preden ]e pribHia|oči se sovrainik dosegel meje Reicha, so se mu vrgli gosti roft nemških lovcev nasproti In mu prizadeli ▼ prostoru med Jadranom In Alpami prve zgu« be. Nad gmoto jugovzhodnih Alp so se potem stopnjevali boji do dramatičnih zračnih bitk, v katerih |e nemška obramba prepričevalno dokazala svojo udarno moč tudi ne tem bojišču naše zračne obrambne irente. Dasl je bila sovražna lovska zaščita številčno zelo močna, fe našim odredom vedno znova uspelo, predreti sovražne salčUae formacije in doseči cele serije odstrelov 1ж oddelkov severnoameriških bombnikov. Nad KarawankamI, severho od Klagen-f u r t a In nad gorovlera Tauern |e bila zračna bitka najsUnejša, Vedno novi severnoameriški bombniki so goreč In razstrelie-ni strmoglavili v globeli In snežna polja Alp. Samo v redkih primerih so se posadke mogle rešiti X odskokom po padalu. Uspehi našega intenzivnega obrambnega boja to se posebno razločno poznali pri povratnem sovražnikovem poletu: razgnane In na širok! fronti so se skušale severnoameriške formacije rešlTi atak naših lovcev, morale pa so prestati še enkrat koncentrične napade nemških lovcev, kt so stertall k Zgornje Italije, In marsikatero težko zadeto sovražno letalo !• bHtkone taiavnt povratni polet končalo pr*đ8(i«iia kt« v MOtln ali fcet ••жМНм. Po poteku te nedeljske zračne bitke so postale britansko- ameriškemu vodstvu zračne vojne brez dvoma še enkrat očitne začasno še zelo ozke akcijske meje naših na jugu nastanjenih odredov. Vrh tega je postalo jasno, da je nemška zračna obramba izgradila v tem prostoru v najkrajšem času zelo učinkovit obrambni sistem, ki funkcionira ravno tako uspešno, kakor naši zaporni in obrambni pasovi na Zapadu. Pri visokosti tega rajveseljlvega obrambnega uspeha so deležni nekaterih naših najodličnejših lovskih letalcev. Verlts and Druck! NS.-Gsnvtrlur and Dropksrti KKrnten GmbH. Klaeenfurt. — verljUMfeiter: Dr. Emil Heltjan. — HanDtechrlftleiter: PVledrieh Hojutmann Znrrcit iff Anzciircjillstp Nr 1 »Uiti«. »Ne, Rudolf, nel« se Joče Fani. »Ali nič ne pomisliš na grofico Terezo, ki se je rogala postelji Donne Diane in ki se ji je zdelo smešno, da bi morala v njej prebiti prvih šest poročnih noči* Saj veš, kako nesrečen zakon je postal In da jo je mož v napadu blaznosti umorUI« »Toda Fanil vzklikne razburjeno Rudolf. »Za božjo voljo, mar misliš, da bom zblaznel in te umoril? To je pa že preotroCjel« »Rudolf, prosim, ne bodi grd z mano«, ga jokaje prosi Fani. »Toda nič ne morem za to. Imam tak teanobni občutek, da ne bo vladala sreroa zvezda najinemu zakonu, Ce prelomiva običaj.« Rudolf se ves obupam o*re v strop. A it'v •• postelja ne najde več* AH bova ostala za vse življenje neporočena zakonska dvojica. In tako se bo vendar zgo-uHo, ker morava po običaju, prebiti prve noči v tej zakonski postelji.' »Toda postelja se vendar ni mogla pogre-znitl v zemljo, Rudolfi« meni jokajoča Fani »Mene že roke boli«, se oglasi Peter, ki si je še vedno mašil z obema rokama ušesa. »In brni ml po glavi. Ali smem dati roke zopet stran*« Rudolf pokima, in Ptttr spravi svoj sluh zopet v delovanja. »Da, da postelja mora nazaj«, reče i Iskreno odločnostjo.« »Za vraga, od kod pa?« kriči ovirani zakonski mož srdito. »AU morda U ve#, kje 1% kaj?" »Sinko moj«, poučno d* Peter, »fe se ho*e nekaj kar je zginilo, zopet imeti, poteka se mora to Iskati. To jt najvišja temeljna resnica I« •Da, prav tako sem si predstavljal najino poročno noči« vzdihuje v srdu Rudolf ia м sesede v bližnji stol, »Očeta morava poklicati*, reče Pani v sol-■»-'ч »Tn tudi Floro ■ »Ne pozabite kapitana Ratfeefa, Pani«. svetuje Peter. »To je mož, ki Je mnogo potoyal In bo morda vtdtl dober svet v ie| ladevie рађе ptiwMUi . IJspeSnI nasprotni napadi na Vzhodu Nove moči v boln - Pri napada na Bukarešto sestreljenUi 44 bombnikov Oberkommando der Wehrmacht |e dne 5. aprila objavilo: Vzhodno od spodnjega Dnjestra so Sovjeti večkrat brezuspešno napadali. Za eno vdor-no mesto se vrš* še boji. Med Dnjestrom in Prutom so v teku silni boji z napadajo-čiml skupinami sovjetskih oklopnjakov. Tudi Nemci so vrgli nove sile v boj. Severno od Jasija so vzele romunske čete po sovražniku močno zaseden višinski svet in zadale boljševikom visoke z gube. V prostoru severno od Ceniovic se je severno od Dnjestra stoječa skupina nemških sil prebila dalje nazaj do ukazanih ciljev. Med Stanislavom in Tantopolom ter v prostoru južno in se-verozapadno od Brodija so naše čete v nasprotnih napadih vzele številne vasi In vrgle boljševike nazaj z visokimi z gubami sovražnika. Branilci Tamopola so tudi včeraj vzdržali proti močnemu sovražnemu napadu. Močne skupine nemških bojnih letalcev so v pretekli noči napadle sovražno oskrbovalno središče Korosten. Nastale so močne eksplozije In obsežni požari v železniških napravah In v obmestju. Z našimi napadi v prostoru pri Kovlu smo kljub žilavemu sovražnemu odporu prodirali dalje In pridobili več vrhov in vasi. Neka brigada jurišnlh topov je uničila pri tem мта 37 eovražnih topov. Južno od Pskova so se znova zrušili ves dan trajajoči prodorni poskusi Sovjetov. Sovražnik je imel zopet težke krvave zgube. Visoko na Severu so boljievlkl v odseku Eandalakše večkrat napadali z veliko močnejšimi silami eno izmed naših izpostavljenih oporišč. Odbili smo jih s učinkovito podporo etrmoglavoev, prizadevšl jim velUce zgube. Iz Itellle resen vapeiaih -podjetl) Ustnih udarnih čet, pri katerih smo pripeljali u)et—, Hike, ne poročajo o nobenih posebnih bojnih dejanjih. Naše daljnostrelno topništvo, se je podnevi in ponoči bojevalo proti pristaniškemu ozemlju pred Anziom in Nettunom. Pri bojih preteklega tedna na mostišču pri Nettunu se je posebno odlikoval šolski bataljon lovcev padalcev, ki jih vodi Major Herrmann. Podnevni napad skupin severnoameriških bombnikov na obmestje BukaAšte je povzročil škode in zgube med prebivalstvom. Sile nemške, romunske in bolgarske zračne obrambe so uničile 44 sovražnih letal.- Pri tem uspehu imajo poseben delež romunski lovski letalci. Britanska vznemlrjevalna letala so v minuli noči odvrgla bombe v neke kraje v ozemlju ob Rheinu in na Westfalskem. Po zaključnih poročilih se Je povečalo •število včeraj pri napadu na neko norveško pomorsko oporišče javljenlh odstrelov sovražnih letal na 16. Tako je bila uničena približno polovica napadalcev. »Veliki boj narodov Sovjetske zveze je hkrati boj židovskega naroda«, je po švedskih poročilih izjavila radiooddajna postaja v Moskvi dne 2. aprila. Zagrebški časopis »Hrvatski Narod«, ki »e v nekem uvodnem članku bavi z židovskim kongresom v Moskvi, piše, da je Stalin tako razločno kot še nikoli odkril svoje židovske zveze, za kar so mu Židi dali naslov rabina. Scotland Yard Je posal, kakor Javlja angleška poročevalna služba, detektive v News Castell in Glasgow Tam naj primejo agitatorje, ki so povzročili, da stavka ■99.000 valeneev ▼ ladledelnlcah In teilcl In- HANNESPETERSTOLPi ' SREČONOSNA POSTELJA DONNE DIANE Urhabar R#cht##kuh i MlHetdeiriieh« Raman-KerrMpefidena, C1 *ч- « V'i-"' in » RARAWANKBN BOTE Scite 8. — Nr. 28. „Humanten unlSsbarer Besfandfeff der Yerteldigungtbasfhn Europas" illblsentrsp zsim rumiinischen Schickgnlskcimp! deutsch-rumiinische Waffenbriiderschoft erfiihrl jelzt ihre hBchsle Bewiihiung — Der deuische aOraal wird Kumdnien wie seine Heimat verleidigen — Euiopa ist ganz auf sich selbsl gesielit Berlin, 7. April. Der Rcidi'minister des Auswartigen von Ribbentrop gcwahrte heute dem erlincr Vertretcr der rumaiiischen Nadirichtena^entur Kador eine Untcrredunj; und beantwor-^*te ihm einige Deutschland und Riimanien gcmeinsam interessierende Fragcn. Die Agentur Woffentlicht hieriiber folgende Meldung: 1st Ihrir Ansidit nadi, Herr Rcichs-»ul^enministcr, dir Zwcck der neuesien sowje-tischen ErklKrungcn an Rumanien, in dencn bchjuptec wird, die dorr eingedrungenen So- und die Opposition gegen die ChurdiillsAe Politik ist stiindu im Wadisen. Da kam nun dem Mann, der Finnland, das Baiiikum, Polen, den gesamten Balkan, das heifit also die ganze tra-*jettruppen vertolgten rein militarisdie Ziele? ditionelle Europa-Politik an Stalin preisgegeben yie Sowjetunion beabsichtige keine Snderung hat, diese Erklarung Moljtows reoit ge! f»llen auA auf die TasAcnspielertricks Sowjetregierung dauernd an der Nase herum- Oet 5o»ieta wohl nur noA die Diimrn-Men herein." g'fuhrt werden. Daher sind die Beziehungen zwi- И. T, . , . . , . ,, sAen den Bundesgenossen im Osten und Westen te;h..V "" tratz alien gegenseitigen Beteuerungen auA alle, đ.R ' и"^Г t, M°'o'°^:E"-k!arung gesagt .^dcre ,1, brillant. Neben der brutalen MaAt er hodist befriedigt sei und dem Kremi ^|e Bewunderung der britisAen Regierung uber d'ese ErkU'rung ausgedrUAt habe. Wie den-Sie hieriiber?" chill X'P'e Erklirung hierfur ist lehr einfadi. Chur- entfaltung und den damit verbunden«n ruck-siditslosen politischen Methoden Moskaus ist es ftbcr vor alicm die erofie Sorge vor der Ausbrei-tung des Bolsdiewismus innerhalb der Arbeiter-massen in.den westHdien Staaten selbst, die den den . gewil? mdit zu den DUmmsten, von Keim zu ernsten Sdiwierigkeiten enthalt. spradi. Es nandelt sidi bei ihm Wenn Sic mich nun fragen, ob die Wcstmachte Fn pure Heudielei, denn die Dmee in der Politik des Kremi eincs Tages entgegentreten !. nidit zum bestcn. Man erkennt werden, lo kann idi dazu nur folgendes sagen: ' ^*Klidi klarer, dafi Churdiill g^en Stalin Wenn jemals die Bolsdiewisten die deutsdien \in/4 einfed) nidiLs mehr ausnditen kann Heere besiegen und nadi Europa eindringen wiir- fiir fiirditet, dafi dieser Zustand ernes Tages den, so hatten weder EngUnd nodi Amerika — T); ,^Kland katastrophale Fojcen haben konnte. selbst wenn sie wollten — die notigcn Madit-^ Unruhe im englisdien Volk ist deshalb groR, mittel, um der bolsihewistisdien Politik hier ent- И. Helsinki/ 7. April. (Von unseren hb.-Bcricht-ersMtter.) Wit an der I^ndfront. so hat audi zur Sec der unscwohnlich milde Ostwinter die gcwohnten Vcrhaltnisse voHi^ auf den Kopf gestellt. In normalen Winterreiten setzt im Finnischcn Meerbuscn die Verefsunj! bereits im November in den inncrsten oittlichen Budittn ein Mitte Dezember saumt dann die gesamten Kiisten des Finnischen Meerbusens ein ZDsammenhanjender Kiisteneisrand. E'was spater um-*chlleBt er audi das aalandi.sdie Hauptinselknd. In der iweiteB Janncrhalfte fchliigt die Vereisung gdilieBlich iwisdien diesen beiden Kiistcnciszonen eine feete Brudcc. In diesem ungewohnlid, milden Winter hat sich nun die Vereisung auf die innersten ostlichcn Teile und einen ichmalen Kiiateneiseaum be.«dirankt. Dieser Umstand isl auf die Gestaltong der diesjiihrigen Winterseekriejtfiihrong von wesentlidiem Einflufi jje-wesen. Wahrend in den vorigen Kriegswintcrn die Natur die' bolsdiewistisch« Ostseeflotte in ihren Ha fen in den ostlichen Teilen des Finnischen Meer-busens einsdiloB und to die an der Offenwesscr-врегм betfiligten dcutschcn Seestreitkrafte abloete und ebcnfalls ins Winterquartier schickte. sind die zcrnlerenden dcutich-finnisdien leiditen Seestreit-krafte diesmal auf ihrem Posten geblieben, der infoljfe der hochnordisdieo rauhen Natur dee Finnischen Meerbusena im Winter rccht hart ist. Zu der starken Beauspruchunj dutch Wind uivd Wetter sesellt sich ein« standige Starke Bedri'»hun; aus der Luft. Den Sowjets sind naturlich die machtigen deutsdien Minen- und Netzsperten gegen Ober- und Untcrwasserangriffe und die sichernden leichten deut-, schen Wachtsdiiffeinheiten ein Dom im Auge. Diese eind Jaher etandig Angriffen kleinerer und groBcrcr sowjetischer Kampffliegerverbande ausgesetzt, die jedodi tells dutch die deutsch-finnische Lufteidiernng, in kufenden oft bedeuteaden Maschinenvcrlusten fur den hartnackixen Angrtifet resultiertfii. Erfolge dutch Vernidituns oder Vcrtreibunj der Sidierungsfahrzcuge odet jar der erstrebtp strategische, die Sptenjung der Sperte selbst sind den Sowjets bisher versa^t geblieben. Auch die Riidverlcsuns der deotsdien Front vor Leningrad en die Narw'a hat daran nichts geani«tt. Tendenziose Feindmeldnnjjen verbanden sie beriit« mit einer entwcdcr schon erfoljjten oder aber bevor-stehenden Sprengung der deutschen Seesperre im Finnischen Meerbusen und saJien bereits die Moskauer Ostseeflotte in das Hauptbecken der Ostsee hinaue-dampfen Das Gegenteil ist iedoch der Fall. Fort-gesetzt beherrsclien die deutsdien Seestreitirilfte itn Finnischen Meerbusen. Deutsdie Zenstorer griff en eogar. wie kiimlich gemeldet, mit wirksamem Artil-lerlefener von Sef her in die Abwehrkampfe en der Narwa-Front ein und neueriidie starke Luftangriffe gegen die deutschen Sidierutigsfahrzeuge ergaben nur weitere eowjetische Maschinenverloste. Nach wie tot halt der deutsdie Spernegel im Fitmisdien Meerbusen mit unvermindertei Starke. USA-Druft gegen die Tiirltel Stod(holm, 7. April. Den Besdilufi dtr nordamerikanisdien Regierung, ihre Dl- und andere Licferungen an die Tiirkei nadi britisdiem Beispiei einzustellen, melden die Rorrespondenten der „Times" und des „Daily Telegraph" aus Washington. „Obwohl 's oftiziell nidit erklart wird, so verlautet dodi daG diese Aktion mit dem Ziel unternommen wurde, eine Revision der tiirkisdien Haltung gegen iiber der Sadie der Verbiindeten herbeizufiihren". sdireibt der Timet-Vertreter. Fiir den Fall, deli die Tiirkei ihre Politik der teilg aber euch vein den Sicherungsfahrzcugen selbst strikten Neutralitat indern solite, wurde die Lage ™it wirksamem BordflaJofeuer abgewehrt wurdcn und natiirlidi erneut iiberpriift werden p. i. Тлктл Aiu«ehneid«a! Aufheben! DEDTSCH METHODISCH UND PBRKTISCH Nemško meledKno In praktiino 'Verepatung (w) zamuda "^'iertel (■) _ četrt ^'»rteietunde (w) — četrt ure (m) — vlak 7. Stunde. LttauBg der Aufgabe: . ^ 1. April, Junl, September und November ^^ben 30 T age. 2. J&nner, Mtlrz, Mal, Juli, ^^^guat, Oktober und Dezember habem 31 Ta-5* 3- Februar hat nur 2в oder 29 Tage. 4. Der ^^Bglockner 1st faat 4000 m hoch. Klagenfurt 7 80.000 Elnwohner. 6. Heute let... crw haben Jetzt Sommer. 8. Dae Gran let 8. Der Zucker let sUB. 10. Klagenfurt ^ eine Gauhauptstadt. 11. Vlllach let eine KUrnten let ein Gau. 13. St. Anna ^ ein Dorf. 14. Der Winter let kalt. 15. Der J^nuner let warm. 16. Die Klrsche 1st rot, 3^d und sUS. 17. Der Monat Mal hat 31 Tage. jf- Die Fllege let Iftetlg. 10. Vlllach ist In ■^•■nten. 20. Der Lolbl 1st ein PnU. Orel Ubr afihtundzwanzlg, vler Uhr fUnf '^lerzjg (dret Vlertel ftlnf), iecha Uhr, neuii '*ln ^''elBlg (halb zelin), zehn Uhr fUnfzehn eehn '*■^«1 nach zehn), neunzehn Uhr fUnf-*^elundzwanzlg Uhr drelundfUnfzlg. •latloi^*lrten slftdoled je to? To je čokoladni eedaj v H dober? Da, Izvreten je. Kje «o Moja h?i "Inovl ? V Berlinu so. In vaSa hči ? alco piv'?* v Wtenu. Natakar prosim atckle-Vročlna L taloet, danes nI piva. Kakšna pozno Gotovo ima 30«. Je tudi tc listek? Da je ura? 21 h 30. Ali Imate vozni Inburču nI Imam vse. Vlak proti Kta- pustnlca ? nobene zamude. Kje je vaSa pre-■t^lko 12eai^' *^*vilko Ima? Ima KegelmaBige Zeitwdrter Pra\11iil glagoli Gegenwart (eedanjoet) kaufen — kupiti Ich kauf-e — (jaz) kupim du kauf-nt — (ti) kupU er, sie, es, man kauf-t — (on, ona, eno) kupi, kupujejo wir kauf-en — (mi) kupimo Ihr kauf-t — (vi) kupite ale kauf-en — (oni) kupijo In der Frage tritt die Umetellung ein. — V vpraAanju ae izvrši preokret: kaufe Ich? — kupim jaz? kaufat du? — kupiš ti? kauft er? — kupi on itd ? Direkte Rede: — Direktni govor: Sle kaufen — (Vi) kupite (atvamoet) kaufen Sle? — kupite (Vi)? (vprašanje) kaufen Sie! — kupite (Vi)! (poziv, ukaz). Pomni: Glagoli, kj ae uporabijo na ta način, 80 pravilni, nepravilni ae bodo v tečaju vedno poaobno omenili. VbungaatKe: Mpln Binder lat Kaufmann. Sein GeschWt let von 8—12 und von 14—18 h off en. Er hat eine Lebonsmittelhandlung. Er verkauft allea: 01, Easlg, Eier, Mehi, Konaerven, Zucker Reia, Fett, SrIz, Rum und Gewtinje. Bltte zwei An-slchtekarten von Veldea. Was koatet das StUck? 10 Pfennig, Daa mncht also 20 Pfennig. Danke aehr. Wnrum lachon Sle? Ich I ache gerne. Wae koabet dleaea Buch 7 3,70 RM. Daa 1st nlcht teuer. Der BHcker verkauft Brot, Senimeln. Mehi und Germ. Der Fielarhhauer verkauft F'lelech und WUrirte. Spieler Ste Schach? Neln, lolder, Scbach apiele ich nicht, aber ich Spiele Karten. Melne Schwester spielt Klavier und meln Bruder apielt Violine. Hier iat ein Bil-lard. Spielen wir eine Partle! Meln Freund trinkt zuvlel Alkohol. Schrelbt Ihre FUllfeder gut? Sle achreltA ledder aebr schlecht. Melne Uhr geht genau. Was schrelben Sle? Ich ma-cbe nur eine Notiz. Trinken Sde noch etwas? Neln, ich trinke nichta mehr, ich habe schon genug. Gut, zahlen wir und gehen wir! Wie iet daa Wetter heute? Daa Wetter ist heute aehr schlecht, ee regnet. Es ist kilhl, bitte achlieBen Sie dae Fenater. Rauchen Sie? Lei-der neln. Was heiSt leider? Wie 1st das Wetter heute? Daa Wetter ist heute schon. Eine Zi-garette gef&lllg? Bitte aehr. Hal>en Sie Feuer? Hier aind Zilndholzer und hier ist meln Feuer-zei%. Fr&uiein Lot te, warum kommen Sle zu »pat? Entochuldlgen Sie, Herr Chef, aber m©i-ne Uhr geht zu spttt. Gut, aber morgen kommen Sle pUnktllch! Wle achmeckt die Scho-kolade? Ausgezeichnet! Was bringt dieses Lastauto? Eine Tonne Koks. Was ist ihr Mann? Er ist ein Kaufmann. Ich brauche keln Holz und kelne Kohle, Ich koch« mit Gas und heize elektriech. Aufgabe: I- 1. Ein Knopf koetet 6 Pf. Was koeten 12 Knfipfe ? 2. Eine Frau kauft 12 TaschentUcher fUr 7,20 RM. Was koatet ein Taachentuch? 3. Ein Liter Wein koetet 1,20 RM. Waa koeten 4 Liter? 4 Herr Maier verbraucht t&gllch 4,30 RM. Wieviel verbraucht er w6chentlich, monatlich, jahrlich ? 4. Wajin ttffnen die GeechiLfte? — Wana echlleQen die Gesch&fte ? II. Vberaetzen Sin Ina SJowenlache: — Prestavite v slovenščino: Vei-zelhung, ist dieser Platz fiel? Neln, leider, dieser Platz 1st be-setzt, aber hier 1st noch ein Platz fre. Keliner, bltte eine Suppe! Haben Sle heute Zeit? Leider, teh habe heute kelne Zeit. Der Aufenthalt hier lat aehr lang. Wir haben schon 20 Minuten Verapfttung. Ich rufe die Kellnerln und zahle. Waa koetet ein Mlttagessen? Eine Reictismark. Rauchen Sle nicht mehr? Neln. Seit 'wann ? Seit gesleni. Tanzen Sie gerne 7 Ja, Ich tanze sehr gerne, beeondere Walzer. Ш. Wandeln Sie »schrelben* und >re.uchen< in der Gegen wart ab: — Postavite glagola >schrelbe(n< in »rauchen« v sedanji čae. Worter: Alkohol (m) — alkohol Anaichtskarte (w) — razglednica. Aufenthalt (m) — bivanje, (zadržanj« — postanek vlaka) Chef (m) — šef, ravnatelj besetzt — zaseden, -a, -o Blllard (s) — biljard brauchen — rabiti bringen — prinesti Brot (s) — kruh Ei (s) — jajce elektrisch — električno entschuldigen — oprostiti Essig (m) — kis etwas — nekaj Fett (s) — mast Feuer (s) — ogenj Feuerzeug (e) — vžigalnik Fleisch (s) — meso Fleischhauer (m) — meear FUllfeder (w) — nalivno pero G as (s) — plin gefttlllg — prosim, na razpolago Germ (m) — kva« gerne — rad. -a, -o Geechift (e) — trgovine. gestem — včeraj gehen — Iti GewUrz (e) — dl&ava Gott »ei Dank — hvala Bocu helzen — kuriti j&brlidi — letno Karte (w) — karta kaufen — kupiti Klavier (e) — klavir Knopf (m) — gaaab kochen — kubatl Kohle (w) — premog Koks (m) — koke kommen — priti •tnui L — Me«-, se. K A R A W A N K E N BOTB Sobota, в. aprila 194*. ^kximu%st za zLaJJjtti t£ldJiuuiLi PO RESNIČNIH DOGODKIH POSNETO POROČILO - SPISAL JORG REHOFF Акоркј brez вшпа je brnel voz čez gladko bAtoneko površno. Raj Mohindar je bil vključil srednje žaromete, da ne bi nobene divjačine privabil pred voe. Njegov strlčnik je to napr«vll drugače, če je — kar ae je sicer zelo redko zgodilo — Sel ma lov. Vstopil je v svoj јчхм^жо konetruiraa k>vaki voz, vklopil žaro-:"et • svetlobo mnogih eveč In poetrelll, kar nm je prišlo pred puško: včaeih tigra, še po-sfoeteje mlade radovedne opice in žvrgoleče nočne ptiče. Tako se je bil naučil v Angliji, !po«ebnUi daril«, »trlbutov«, prizmalnlh pristojbin« in slično. Orače Mac Kenney, dvoma dama pri Rani Singh t Athgaru, je vzlic pozni večerni uri Hedeki na verandi, ki je obdajala njen zračni in r ilvib barvah opremljenih bungalov. Tik »raven nje j« stala bakrena svetilka, katere alaba svetloba je pošastno-modrikasto bliskala v pottemo verande. Mreže proti moskitom ob ograji ao bile spuščene. Tesnobno soparna je bila t* juUjaka noč nad bungalovom. Včasih je prodrlo do bungalova rjovenje enega izmed tigrov, ta JK» ležali sa bronastimi mi-ežami v k)v«ki hiM, včasih je odgovarjal kateri izmed državnih slonov, ki niao prišli do mira v sve-j*m domu aa slone daleč od poslopij palač. Nepremično je buljila miss Mac Kenney v not, dokler ш znenada videla x nekega druge, ga poslopja trikrat zaporedoma naglo pojavljajoče ee zeleno luč. Takoj nato se je približal turn voza, ki se je počaei pribUževal po peščeni poti vrta palače. Načrt ae je torej poneerečil! Prihodnjič bo trcte delati temeljiteje. Grace Mac Kenney je pogledala nft svojo" za-peetno uro. Bilo je ob dveh zjutraj. Toda rani je gotovo te bdela. Mlada Angležinja se je po-»1 ogljlvo smehljala, ko je potegnila ključ yale ia žepa In zaprla' vrata bungalova za seboj. Nato je aavila v lopo, ki je vezala njen bungalov a haremom. Njena pot jo je vodila tik mimo pesjaka ж osemdesetimi knrakimi pel radže. Bili ao to Izbrano popadljivi pel krvo-sledoikl, ki so bili dresi rani na bivole in divje »vinje. brace Mac Kenney se je zdrznila, ko je prodiralo do nje zadrževano tesno rjovenje a valom prodirljivega smradu ... У Istem hipu, ko Je ona odrinila biserni za-»ter pred ranlno spalnico, je mister Brittling y svojem bungalovu samotarja naenkrat dobil idejo, ki se je vrtela okrog peov krvo- slednikov. Ta inapiracija ga je skoraj potolažila glede njegove lovske smole т tej noči. Zamišljeno se je začel slačiti. Mister Brittling skrbi za vae. Radža leži zopet več ur pijan od opija!« je tožila mlada rani. Sedela je na nizkem couchu, pod velikim ventilatorjem s krili iz bliačeče bl-serovine, ki so se sukali z lahnim brnenjem. Soba je bila nenavadno opremljena. Poleg indijskih platnenih stoicev so stali francoski stoli iz časa imperija, na dragoceni nemški omari s predali ata stala dva medena svečnika. Gnusnosti, ki jih je znajdljiv izdelovalec naredil iz »vojnih spominov« v Angliji iz praznih nemšluh tulcev nabojev. Poveod so stale vaze z umetnimi cveticami najcenejše kakovosti. Zato pa je ko dih tanki kašniirski šal z vtkanimi zlatimi nitmi predstavljal premoženje, ki ga je rani brezbrižno spustila na tla. Tudi novinec bi bil lahko spoznal, da se je žena tudi udajala opijevemu strupu. Vtem ko je včasih živahno kramljala in bila dovtipna ter včasih cel6 globoka, se je v urah praznine po pijanosti zopet pojavila v njej pristna hčerka Indije. Pičli meseci v dekliškem penzionatu v Kalkuti in Simli niso veliko koristili. Prestrašeno je čepela na couchu in v strahu poslušala grozljiv trušč noči, o katerem so dejali duhovniki, da Izvirajo od zlih duhov ... Rani je bila 14 let stara, šest let je bila poročena z radžo .,. >Ali ml pa bodete tudi poiskali dobrega moža, takega, ki ne ljubi opija bolj kot žene?« je vprašaja. "Angležinja je slišala strah v glasu mlade Indijke. »Visokost, ni treba, da bi se skrbeli za to«, je odvrnila smehljajoč se, »mister Brittling bo skrbel za to, da bo mladenič skoraj še deček. Tega si Visokost lahko vzgoji po želji. In mister Brittling je trdno obljubil, da bo tudi v bodoče ostal na dvoru kot angleški svetovalec. Odvzel bo Vaši Visokosti vsa važna dela. Treba Vam bo samo dati svoj pečat na listine.« »Potem bom končno vendar Imela mir.« Grace Mac Kenney je videla, kako so se ra-nine oči poželjivo obračale na plitev zlat podstavek, na katerem so ležale potrebščine za kajenje; kroglice opija, pipe in mali bakreni svečniki. Porogljivo se je poklonila in zapustila spalnico. Huglijeya skriTnost »Neekonćna lalikomiselnoBt pasjega čuvaja je bila, da ni redno zaklenil mrež pesjaka!« je nekaj dni pozneje izjavil mister Brittling e prepričevalnim glasom pred angleško preiskovalno komisijo, ki se je sestala v preetolni dvorani Athgarija, da bi pojasnila grozno smrt raje Mohindarja. >Ta mož je ravnal docela neodpustljivo. Moral je vedeti, da te zveri ponoči napadajo vsakogar. Kot storilec ne pride nobeden drugi v poštev, ker je samo on imel ključ. Navsezadnje je pa s tem. da je naenkrat izginil, sam pojasnil vprašanje krivde.« S komaj zatajenim stokanjem je Brittling vstal z nizkega popačenega stola. Samo on in miss Mac Kenney sta vedela, zakaj je imel debelo obvezo okrog stegna in da je pasji čuvaj Singh že davno počival v mrtvem stranskem rokavu reke Hugli, z 20 funtov težkim kamnom na nogah in malo luknjo na temenu. Sir Bruce, ki mu je bil guverner bengalske province poveril vodstvo preiskave, je sli&no pokažijeval. Bil je že skrajni ča», da je sluga prinesel sodo % viskijem. >Ali so prenehali nemiri v državi?« Mister Brittling se je zadovoljno smehljal: »Naši ukrepi so imeli popoln uspeh; od včeraj naprej je zopet mir. Ko so bili naSli grozno razmesarjeno truplo prinčeveg« stričnlka, se je pač zdelo tako, kakor da bo nastala tukaj krepka revolucija. Vera Dravidov pravi, da je človek, ki so ga usmrtili psi, za večne čase pogubljen, če pa gre za princa aH ple-menitada, je njegovo sorodstvo obsojeno, da izumre. Seveda sem radžo stavil takoj pod skrbstvo — s primemo stražo je že na poti do Seychellen — in dal potem objaviti, da se je rani odločila poročiti daljnepi sorodnika, s tem odvrne zlo.« >Ta sorodnik je sedem let star. kajne, mister Brittling«? se je hehetal sir Bruce. Tudi drugi gospodje angle&ke komls'je so se smehljali. »Sedem let, dva meseca In 14 dni!« je odvrnil mister Brittling, »sicer sem pa dal takoj po rani podpisati novo ustavo, po kateri dobi Anglija v bodoče Igtno prlznalnlno 400.000 funtSterllngov.« »To ni ravno mnogo denarja, Athgar je majhen — In če človek pomisli, koliko brig povzročajo te pritlikave države ...« je opomnil sir Bruce melanholično. »Storili smo, kar je bilo v naši moči«. Je odvrnil mister Brittling nekam napihnjeno. »Gotovo, o tem sem prepričan. Zahvaljujem se vam«. Sir Bruce je vstal in dal roko mi-stni Brittlingu in miss Mac Kenneyevi. Preiskovalna komisija je s tem zaključila svojo sejo. Neslišno so Indijske sluge prinesli na ledu ohlajene alkoholne pijače. Sir Bruce Je kot prvi pograbil enega izmed brušenih kozarcev in napravil dolg, žejen požirek. Bil je zadovoljen. Krasen dečko, ta Brittling. Moral je na vsak način dobiti red, čeprav so v Londonu vedno skrbno pazili na to, da si m-adniki indijskega deportmaja Intelligence ne bi preveč domišljali na svoje delo ... Z zadovoljstvom je pogledal na krasni travnik. ki se Je razprostiral po angleškem vzorcu, toda v tropskem razkošju pred odprtimi okni preetolne dvorane. Bil je zopet mir v Athgaru, najgloblji mir. Lord Brabourne najde Izhod Kot je bil podkralj zapustil svojo odprto kočijo in vstopil v s kupolo kronan, beli portal vladne palače, sta se povesile puški obeh pešcev iz rodu Sigh. V prihodnji sekundi sta za-gi-mela dva topovska strela iz cevi staromodnih bronastih odsprednjač, ki sta flankirale portal na desni in levi. (Dalje prihodnjič.) Priznavajo, da je skoro 700.000 ljudi v Indiji pomorjenih z lakoto Dne 28. maicA smo Javili v naSi 25. Številki Iz Stockholma: Cinično a tališče britanske vl«de proti Indljceni, ki baje stoje фвв njeno zaščito, se razodeva v sporočilu Spodnji zbornici britanskega ministra za Indijo Ameryja. Objavil je lietinsko dokazane smrtne primere leta lakote 1943. v Bengalih in lasraCunll pri tem žrtve lakote na 688.846. »To število predstavlja«, tako je Amery pristavil, >prlblltno število smrtnih primerov, ki so jih povzročili sestradan je, oslabljena ođpoi-nost proti boleznim«. Ce že Amery priznava tako visoko Število sestradanih Indijcev — koliko jih Je pač potem moralo biti v resnici? — Zato pa prizanašajo Angležem na frontah — Zidov seveda na fronti sploh ne vidite." — Indijce pa uporabljajo, v kolikor ne utnro od lakote, kot krmo za topove. Tako misli Anglija da bo lahko rešila indijski pi-oblem brez »nasilnih sredstev«. Vse to pa imenuje ^britansko zaščito Indije«-. Lakota v Indiji Ce gledamo na indijska vprašanja, jih v Evropi radi presojamo po evropejskem merilu. Indijo navadno označujemo kot eno deželo, v resnici pa gre vendar za več dežel. Umestna je torej tukaj presoja po posebnih merilih. S svojim številom 400 milijonov prebivalstva se mota Indija vsekakor primerjati z Evropo. Ozemlje, v katerem je lakota prikipela do vrhunca, bengalska provinca, je sama na sebi ena izmed najrodovitnejših pokrajin, je pa veliko preveč naseljena z ljudmi. Tukaj stanuje 50 milijonov ljudi na 200.000 kv. km. Tako gosto naseljenost dosega v Evropi samo Belgija, če pustimo vnemar posamezne province drugih držav kot na pr. Nemčije in Nizozemske: V Bengali j i so navezani aamo na letino lastne dežele, zdaj v vojni ie bolj kot preje. V dobah miru je bilo pri posebnih lakotah vedno še mogoče, spraviti živila v Indijo. Zdaj pa nedostaja tudi tukaj ladijskega prostora, ki ga Angleži brezpogojno potrebujejo za svoje vojskovanje. Ce čitamo v časopisih, da umira na stotine ljudi vsak dan na cesti, bi mordi kdo, presojajoč po evropskih merilih, mislil na pretiravanja. In vendar so ti žalostni dogodki popolna resnica. Ljudje r Indiji morajo živeti na tako nizkem živ-Ijenskem nivoju, ki si ga mi Evropejci niti ne moremo predstavljati, da se zdi skoraj nemogoče, da bi ljudje sploh mogli živeti ob takšnih prilikah Tudi višji poklici so tako slabo plačani, da je že v normalnih časih skoraj nemogoče, da se človek prebije s takimi plačami. Tako zasluži na pr. Indijec, ki je po svoji šolski izobrazbi usposobljen izvrševati trgovski poklic, samo približno eno sedmino tega, kar plačajo Angležu v Indiji v enakem položaju. Samo, prislovična aziatska skromnost je omogočila, da so ljudje oh takih prilikah sploh še ostali živi. Anglija ni zastonj vlekla neštete miliione dobička it tega bednega življenja Indijcev. Zato je tudi razumljivo, da Indijci tako sovražijo svoje angleške zatiralce. Kajti nacionalnih krogov v Indiji ne poganja k vstaji proti Angliji samo to dejstvo popolnega zasužnjenja in izžemanja, ampak tudi okolnost, da so morali Indijci, kot vojaki žrtvovati svoje življenje za angleški imperializem. Izmed 500.000 Indijcev, ki so jih Angleži doslej upora- 100.000 mož t. j. več kot ena petina. Takšna je skrb Anglije za deželo, s katero se je najbolj okoristila in kateri mora biti hvaležna za svoj svetovni pomen. Nacionalna Indija sedaj ne bo mirovala preje, preden ne bo izvojevala evo« bode za indijski narod. Že danes so se strnili Indijci v inozemstvu, ki jih vodi Subhaz Chandra Bože, v boju proti Angliji v indijski nacionalni armadi, ki se bo skupno z Japonci bojevala na vzhodnoazijskem bojišču. Tudi v mejah Indije same bodo s pasivno rezistenco še dalje kazali svoje politično stališče. AH^elikCI / Eine iisterliche Eizahlung Ton Friedl Mcnggraf Ala d»r Roggen blUhte, hatte Angellka ihre Heimat verlassen und bei Verwandten ihree Mannes Zuflucht sucben mttssen. Da-mall war ihr dlese Landschaft Im Osten des Reich*: sehr schdn, wenngleich ein wenig trMnd »rtchienen. Aber nun, — es graut ihr vor dlesem Wald, Ober deitf fdhlbar die Schauer des Verlassenseins nebeln. Splnnge-wefee hingen zwischen den Zweigen. Wl* lange hier tchon keln Mencch mehr ge-gane*n, in dieter endloien, verworrenen, ▼on dlchtwn CwtrUpp durchflochtenee Wildnle? Die Leute votn Dor! slnd arm, elnsllblg und genQgsam. Angellka muB sie oft inigehelm bewundern, diete zShen, mutlgen Manner, denen so oft der Sturm die Neize zerrelBt und den Fang abtrelbt, diese geduldigen, stillen Frauen, denen die Wasser des unergriindba-ren Sees iA Sommer Felder und Hausgflrte« knOcheltief iiberiluten. und die doch unver-zagt vrelterkiimpien und ihr Leben und das ihrer Kinder. Angellka sehnt lich mit jedem Tag heiti-ger naoh ih(er sonnlgen, leibllchen Heimat im Schmuck der RebhUgel und Blumengftr-ten, und gemessen an ihrem Einsamkeitcweh, erscheint ihr selbst die Bedrohung ihres Le-bent und des Kindleint, da« tie erwartet, minder gefShrlich. Oft liegt tie viele Stun-den lang wach, w&hrend der Wind urn: Haut brOllt, und denkt verstdrt: »Ueber Gott, mein Kind dari nicht hl#r geboren warden, es soil von der ersten Stunde an in lauter Sonne hinelnblUhenl« Und sie 1st von Tag zu Tag fester enttchlossen, in ihre Heimat zuriick-lukehren. Miek«, die Magd, die ithr an Angellka ktoft tptirt zuzelten die flatternd* Angtt Im Menem der anderen und trdatct tie guther-ilg: xfch stehe der Frau echon bei, wenn et Zeit 1st. Ich versteh mich gut aui Kinder, o |al Wir habm doch selbst noch iUni Kleine Im 4*r Stub* M Hausk Zu HausI Ach, Mieke, ahnst du denn nicht, wie gerade dies Wort an dem Herzen der jungen Frau zerrti Anderntags (liegt ein Brief in Angelikat Heimat, in dem itt alle Qual der Gegenwart und alle Angst vor der Zukunit eingefangen. Angellka fiebert der Antwort #ntgeg*n. Sie kann doch nur lauten; »Komm in Gotte« Namen zurikckl" Hat sie nicht den zftrtlich-sten, besten Vater? Doch dieser Vater tchvrelgt. Elne* Mor- Ben Kara Bensl, der WOstenhadschi, und John Burl, der Handelsmann, trafen tich mlt ihren Karawanen auf der kleinen Oate. Sle richteten das Lager, jeder fOr tich, und setzten sich, als sle fertlg waren, ein* Weile zusammen. »Heut* war ein heiRer Tag, Ben Kara Bensi«, melnte der Handelsmann. Der Wustsnhadschl nickte. »Ein Kamjl ist mlr krank g*word*n«, fuhr John Burl fort. Ben Kara Bensi lAchelte. »Ich welB nicht mehr, wl* Ich da helfen soli.« Die Mlene des Handelsmann*: drttckt* deutlich sedne Sorg* aus. »Der Нбскег httngt ganz schlaif herunter, der Mitt lat welch wl* Kuhiladen, und der Schaum trleft dem kranken Vieh Immerfort aus dem Maul. Was mag das fOr eine Krankhelt a*ln?« »Das Itt Kamelogrlppal« tagt* d*r waat*n-hadtchi, »Wl*ao vreiOt du das?« fragt# John Burl. »Nun, einet meiner Kamel* hatte vor vier- zehn Tagen die gleiche Krankheit?« »Und wat hatt du getant« Ben Kara Benti Uchelt*. »Ich bWi nit d*m gens aber ISdt man elne ungeiUge, sorglich in derb#t Sackleinen vemShte Fracht vor dem Haute ab. Mit iliegenden HSnden durch-trennt Angellka den Bindfaden, reiflt sie die HUllen herunter — und sleht vor sich die WnBten Sie schon... ... daB RegenwQrmer wShrend ihrer Paarungszeit als HUhner- und Entenfutter zu schweren Erkrankungen des Geflttgels fUh-ren kSnnen? Die Urtache itt ein Giftstoff, der im DrOsengdrtel der Tiere erzeugt wird. kranken Kamel nach Jueso *um Tierarrt ge-wandert. Der hat mir gesagt, dan das Tier an Kamelogrippa lelde. Er verkaufte mir fOr vler Pfund elne Medliln, die ich dem Kamel zur TrSnke geben solite.« »Was war das (Or elne Medlzln?« »Ja«. sagte der Wtistenhadschl, »slehst du, Ihr Leute aus dem Abendlande vereteht es, auf elnfache Welse zu Geld zu kommen. Als Ich die teure Medlzln untersuchte, fan d ich, daB es nlchts als gewdhnllchei Terpentin war. Auf dem Markt hStte mlch das glelche Quantum ein halbes Pfund gekostet. Nun, aber dazu war es zu spat, und ich habe also dem kranken Kamel die Dosls Terpentin un-ter das Putter gemischt.« John Burl dankte und ging, um sich zur Ruhe zu legen. Nach einer Woche trafen sich Ben Kara Bensl, der WUstenhadschi, John Burl, der Handelsmann, mit ihren Karawanen wicder auf dur kleinen Oase. »E« iit merkwrtlrdig«. erzihlt* John Burl dem WOatenhadichi, *loh hah* dam kranken Kamel Terpentin unter das Putter gemischt, aber es 1st gestorben.« Ben Kara Bensl l&chelte. »Das wundert mich gar nicht«. meinte er, »bel meinem Kamel wer es gene# so.« uralte, buntbemalte Klnderwiege aus dem Elternhausl Auf dem Boden angeheitet fin-det sle einen Zettel von Vaters Hand: »In Ihr wlrst du delne Heimat flnden.« Da knlet Angellka welnend bel der Wieg» nleder und strelcht z&rtllch mlt Ihrer Hand viber Laubgewlnd und verwitterte Malereien und den erhabenen DruldehfuB am Kopfende. Sle begrelft, dafi sie nun ganz auf sich ge-stellt ist, gebunden durch elne heillge Ffllcht, und daB nlemand eine Flucht vor der elgenen SchwSche guthelflen darf, auch die HerznSchsten nicht. Dieses BewuBtseln aber erfillh sie plOtzllch mlt einer groBen Ruhe. Sie laflt die Wlege in ihre Schlafkammer bring en und lAchelt sogar ein wenig, al« Mieke In ausgelassener Freude um, »dem Trachstttck« herumtanzt. Die Zelt schreltet rasch voran. Das Llcht wachst mlt jedem Tag, und Im Dorf rOstet man schon zum Osterfest. Und da, elne# Tages, 1st plStzllch die alte Wlege von neuem Leben erfUlItl Angellka 1st glficklich. Ja, wlrkllch, das ist sie. Alle Banglgkeit 1st wie fortgeblasen. 1st sie nicht elne helmli-che Kdnlgln, die allm&chtig Uber dem Alltag und selnen Nfiten steht? Wie hat sie nur je-mals dies brelte ger¨ge Haus, das Platz hat far viele lachende Kinder, elnsam fin-den kOnnen und dlese stllie, groBe Land-schaft ddef Und verbindet nicht glelche« Bangen und Hoffen sie gehelmnlsvoll auch mlt der Armsten unter den DorffrauenT Ach, nle 1st elne Mutter der anderen im mlndesten fremdl Sie spflrt das aus Jedem Glttckwunsch, gleichviel, ob er ihr mlt frel. mutlgen Lachen oder in unbeholfener Scheu mlt einem StrauB der ersten Osterblumen an-getragen wird. Ja, Angellka, die junge Mut. ter, liebt dies Leben wieder, nachdem ihr# verflogene Sehnsucht elne Rast und ihr Hen elne Heimat gefunden hat. Denn die« welA sie nun I die etirksten Wurzeln Ihrer Kreft qrUndon nicht allein im Heimatboden, son-dern auch und zutiefst im GUuben an da« ewlg neue, ewig Junge Leben. — in e»W*e# Ostors^ettbenl Wie er mir, so icli dir gofcot*. g. anrila 1M4. KARAWANKEN BOTB 8tran 5. — štev. M. iojna služba pri gorskih (efali je častna dolžnosi goriancev ( zrcalo časaI Gauleiter pri otvoritvi razstave „Bergvolli - Soldatenvolli" - otvoritveni govor je imel poveljnik Webrkreisa v sredo se je zbralo pred deželnim muzejem v Klagenfurtu veliko Stavilo častnih g-oetov « stranke, oborožene sile in države, da p»iso-stvujejo otvoritvi razstave »Bergvolk—Solda-tenvolk«. Častna četa z godbo je bila postavljena pred razstavnim poslopjem. Ob 8.30 uri je prispel z Gauleiter jem poveljnik Wehrkreiea ^VII, Imetnik Ritterkreuza, General der Ge-birgstruppen Boehme in po sprejeti objavi od vodje obšel častno četo. Razstava daje zanimiv vpogled v življenje bojujočih se čet, nadomestnih čet in vojaškega iiaraSčaja. Sprva je pokazana tradicija gorjancev kot vojaškega naroda, ki se je še v bojih pokazal zvestega čuvarja nemSkih wej. Caatni prostor je odmenjen junakom v ei-У* "uknji, imetnikom Ritterkreuza pri gorskih prostor je okrasil s slikami na steklu Pfof. Schmidtbauer, ki je obenem umetnoetni J"f>dja razstave, in Unteroffizier Bachmayer. ^JJžje in uplenjeni material je razstavljen v ^udelku poročevalskih čet, medtem ko je ale-oeCi prostor namenjen pionirjem in njihovem oslovanju v boju. Pokazani potek Izobrazbe za bodočega častnika naj vepodbod* vsakega ^&mikega mladeniča, da stavi vse svoje moči domovini kot vojak na razpolago. Ravno tako Kakor prikaz ozkih filmov bo mladini tudi »tresenje na po naravi posneto miniaturno bojno Polje ugajalo. Bojujoč« ae čete so daJe svoj delež k veličastnemu okvirju razstave, s tem, da so od jezera Ladoga poslale bunkar, ki podaja sliko, kako nemAki vojak razume tudi z najbolj pri-Ai'tivnlmi sredstvi, da sebi pripravi prijeten Kreis jirainburg Krainbiirg. (Prvo priznanje vojno-vz or nega obrata.) V enem izmed naj-^®4lh obratov v Krainburgu je izročil Kreis-oomann der DAF Pg. Geiger. v okviru slav-'^^^tne ure obratu 1. priznanje vojnovzornega Obrata. V istem obratu je bilo dne 28. pret. J™- na obratnem apelu objavljena uvedba ka-'^'oga o mezdnih skupinah. Kreis Radmannsdori H'ochelner Mitterdorf. (Padli na b o j 1- ®®U.) Na vzhodnem bojišču sta padla 26 letni ^^Ukawetz Martin iz Woch. Kerschdorfa In ■'"letni Zwetek Johann iz Woc&. Mitterdorf a. Wochelner Mitterdorf. (Smrt orožnika ) У Unter Lase pri GCriach je podlegel dne 1-t. marca 1&44. S9 letni SoUIa Valentin Iz "'och. Mitterdorf a, kateri je bil dodeljen kot °'o4nik postaji v Geriach. Pokopan je bil pre-nedeljo na tuk. pokopališču Ob obilni "'^eleibi občanov In orožniStva. Novi „AmtsbeziA NeumaAtl" (■hef d»r Zivilvei-waitung za zasedena ozemlja Kirntna in Kranjske je z učinkom od 1. »pri-la 1944. leta spojil občine Neumarktl, St. Anna dem Loibl In St. Katharlna v en uradni Oitraj , skupnim občinskim komisarjem pod J>ienoina, >Amtsberlrk Neumarktl« • sedežem ^emnarktlu. Kreis Stein Stein. (Nova lekarniška koneesi-ja). Gospa Anna Karba, vdova po lekarnarju,. ^ v Ljubljani, je odložila svojo lekarniško koncesijo za obratovanje v mestni lekarni v ^teinu. Schutt 6, Kreis Stein. Koncesija je podeljena lekarnarju mag. pharm. Spiri-donu Karbi. .'♦onivhale. (Zborovanje vzgojite-Ч e Vj. p,.ed kratkim se je vršilo v elavnoetao "krašeni risalnici meščanske šole 2. okrožno zborovanje vzgojiteljev Kreisa Stein. Schulrat i'ranz Stonner je poesdravU profesorja Fran za Kenda z učiteljišča v Krainbur^, kateri je predaval na svoj že znani zanimiv način o iiacionalsoclalistični razlagi zgodovine. Govornik je primerjal velikopoteinost sodob-npga pouka o agodovini, ki sloni na varnih tieh svetovnega nazora z zgodovinsko razlago I'l'ctekle epohe. Z vrsto praktičnih primerov dokazal teoretično razlago. Govornik je bil ' 'grajen za svoje zanimivo predavtinje t oWl-' ploskanjem. ВоШЦпвка kroniko iz Coroniiko Kreie Badnianuiidorf ^ Breslat-h. Rojstva v mesecu marcu; Johanna "j-'-^ldttz, Posautz; Marian Schiwitz. Laufen; jJ'^ieflne Pirnat, Unter Otok. — Umrli so: Jo-^'4in Jelenz, Ob. Otok; Julia Dolenz, Leechach; ^»tharlna Mrak Tschemiutz; Johann War-^uth, Mttsohnach'; Johann MumLk, Palowitscfa. Kronaii. Marca meseca so bill rojeni; Josef ^om&tz, Wurzen; fCmll Kontschan, Kronau; ^J^rla Robltet'h, Wald. — Umrli so: Agnes ''•^tscher, Wurzen; Gaibriela Hauptmana. Kro-Agnes in Jossf Meschek, Wald. — Poro-»ta se; Albin Rostocher 1ж AAlinga in '»Ilia podlipnlk Iz Wurzen a. Delovna štaba Stalingrad in Tunis razpuščena vojakov biv*e (J. armade In armadnc^,, ga 1*-^^rlka se opoearjajo, da bodeta, lanake-т.чвд * na pobudo OKW pri Wehrkrelekom-in Tuhi dostavljena »delovna štaba Stalingrad svoje v času od 1. aprila do 1. junija'1M4. bodeta 'o uetanovltva dokončala In Unrrad/S?'®® ra*pui4ena. Delovni M»b St*> prt WebrfcommeixJo XVin ^ bU »prU* 1944. Oa 1. Чпмз!,.!!« poitljijo M »Betreu- кгмж vvTt """S'l-JHl Tunlii. Abt. I b Im Wehr-#«.1_____ Ta oddelek je btl pooblaščen, da d14- divizijo« in so šteli okrog 1000 mož, Hrvatov in Slovencev. Kakor so pripovedovali ljudem, so nameravali ostati na Štajerskem ter ustrahovati tamošnje prebivalstvo. Očiščevalna akcija oblasti jim je njihove račune hitro in temeljito prekrižala. »Divizijo« so oddelki vojaštva, U In varnostne službe ie v prvih dneh svoje akcije razbili ter potem zasledovali posamezne oddelke, ki so se skušali rešiti v hribih. Dve »brigadi« sta bili v celoti tmlčeni do zadnjega moža, od tretje pa se je kakim 150 tolovajem posrečilo pobegniti, vendar so tudi ti zgubili vse orožje in vso opremo. 1S2 tolovajev, med njimi 7 žensk, je bilo ujetih, padlo pa jih je preko 6C0. Očiščevalni oddelki so zaplenili tudi vse orožje, strelivo in drug material, kar ga je imela »divizija« s seboj. Pred nekaj dnevi je tako zvana »Ljubljanska brigada« komunističnih tolovajev v kateri pa je sedaj že zelo malo Ljubljančanov, napadla domobranske postojanke v Podpečl. Tola\'aJI so imeli s seboj tudi top, ki «0 jim ga bili jeseni podarili badoljevci. Napadati so začeli malo pred polnočjo In so vzdržema napadali do 5. zjutraj, vendar nobenega uspeha. Ko se je naslednji dan začela proti njim sistematična uničevalna akcija, «0 bežali kar na slepo v vse smeri. Na terenu so potem našli 115 mrtvih tolovajev nad % pa je bilo ujetih ali so se sami predali. »Ljubljanska brigaj«, katero so komunisti nekdaj predstavljali kot »cvet« ljubljanskih ofarjev, je bila na ta način že vnovič popolnoma razbita in skoro v celoti uničena. Popoln obrambni iispph fuino od Kovla Visolte sovjetslte zgulie okiopnjakov - Podmornice so potopile 14 rnšilcev in korvet Oberkommsndo der Wehrm-ic;ht je dne 4. aprila oblavilo; Zanadno od Berezovke so spodleteli nadaljnji naotdl Sovjetov. V prostoru pri Cer-r vlcah, severno od Dnjeslra, stoje naše čete ob težavnih vremenskih In cestnih prilikah še dalje v hudih boilh. Mesto Tarnopol smo držali proti ponovnim silnim napadom bolj-levlkov. Pri tem se je odlično skazal 949. grenadlrskl polk pod vodstvom Obersta Schdnfelda. V orost' ru pri Brodlh so Sovjetl brez uspeha napadli na več krajih. Nesorotni napadi naših čet so la^.bili sovražne sile. Severno od Kovla je prišlo do silnih krajevnih bojev. Hauptmann B'-" т in Hauptmann Rei-che, poveljnika bataljonov v nekem grena-dirskem polku, sta se odlikovala z vzorno hrabrostjo na bo'išču pri Kovlu. Južno od Pskov« so Sovjetl pripeljali nove sile in nadaljevali s svojimi prodornimi poskusi. Naie čete so v hudih bojih izvojevale popoln obrambni uspeh in uničile 24 okiopnjakov. S tem so boljSeviki zgubili v tem od- •eku v zadnjih treh dneh 172 oklopnjakoT. V Italiji »tno zavrnili močna soYraina u« dama krdela leverozapadno od Caiilna. Pri-peljell imo ujetnike. Skupina severnoameriikih bombnikov dne 3. aprila v popoldanskih urah Izvršil# zustrahovalnl napad na Budimpešto. Neka druga, ilabejša fkupina, je v minuli nofil tudi napadla ogrtko glavno mesto. V atano* van^skih četrtih so nastale škode. Prebival« stvo je imelo zgube. Nemško In ogrsko protiletalsko topništvo ter nemški In ogrski lovci so sestrelili 17 sovražnih letal. Na Severnem morju so naše podmornice v zadnjih dneh napadle skupine sovražnih vojnih ladij in potopile U rušilcev In korvet, ™ed njimi več velikih rušilcev razreda »Tri-bal«, v zvezi s temi bojnimi dejanji so poskušala včeraj britanska letala Triger napasti neko norveško oporišče vojne mornarice. Napad se je razdrobil ob lastni obrambi In ni prišel do popolnega učinka. Pri tem je boj-na ladja »Tirpitz« sestrelila štiri sovražna letala, nek predstražnl čoln pa dva. na'draqocen^'Ha гш{ sadia: trni ribezeii Nasadi doslej nepoznanega, a dragocenega grozdjiča v KHrntnu in na Gorenjskem Sadje je danes eno izmed najbolj zaželenih in isltanih hranilnih sredstev. Tla in klima v KKmtnu In na Gorenjskem so posebno primerna za nasad skoraj vseh vrst sadja. Zato more vsak napredni kmet, posebno malt kmet, s sajenjem In pravilno nego sadja precej zvečati gospodarsiči donos kmetije. Najhitrejše in redno donaSajo naše grozdlčaate zvrsti. Tu prednJaSi posebno rdeči ribezelj In v K&rntnu In na Gorenjskem skoraj nepoznani črni ribezelj, kateiegra pa v mnogih deželah zelo cenijo. Uvedba tega sadu v imenovanih pokrajinah Je sedaj v teku. Radi velikega pomena tega grozdjiča жа ljudeko sdravje , prinašamo o tem nekaj vrst. Cmi ribezelj je, splošno gledano, naš za zdravje najbolj dragocen sad. Samo Sipek vsebuje Se več vitaminov, drugače Je pa štirikrat dragocenejša od limone ali pomaranče. Vsebuje mnogo polne, okusne kisline In aroma-tičnih snovi. Ker se da dobro hraniti in pošiljati v zelo oddaljene kraje, ga običajno ne uporabijo v svežem stanju in daje zelo okusen kompot ali pa marmelado, za katero sf vzame pri vkuhavanju polovica sladkorja zn množinsko enoto sadu. Najbolj priljubljen pa Je sok z sladkorja ali sladek mošt (to Je sok • isto množino vode la sladkorja). Hraniti gu Je mogoče tuA na aelo enostaven način take. 4a se mu odvzame sok s parjenjem In tak že 7.clavnaj vetja za imjbo!j:ie sredstvo proti revmatičnemu obolenju in protinu. Neprecenljiv je aa bomč« teoe Im doječe V Angliji so poskočile cene, kakor so dognale preiskave, do ISO odstotkov. To se zlasti občutno opaža, odkar so navzoče dobro plačane severnoameriške čete. Ogrski notranji minister je prepovedal izhajanje tednika »Fueggetlenseg" In >Megya-rozszag« ter dnevnika >Mal nap« zaradi poročil, ki ogrožajo Interese države. ■Zen« in otroke angleških vojakov ograža smrt radi lakote, ker ne dobe podpore*, se je glasilo v nekem dopisu na »Daily Herald«. Po neki odredbi madžarskega notranjega ministrstva ne smejo uporabljati Zidje železnic, ladij in avtobusov v vsem madžarskem državnem področju. Razen tega ne sme noben Zid zapustili madžarskega glavnega mesta. V marcu so izgubil« v hrvatskem prostoru komunistične tolpe, ki tam operirajo, S925 mrtvih — ki so bili najdeni, 1951 ujetnikov In mnogo ranjencev. Na hrvatski strani je bilo 122 mrtvih in 242 ranjenih. Pri bojevanju s tolpami so bile posebno udeležene formacije kozakov, ki so jih v prostoru južno od Siska porazile in o< ' lie. Pray tako so v zadnjih dneh v prostoru pri Otočcu banditske tolpe imele večje zgube. :faortiit porožcpolcc Uspeh karntnerskib igralcev namiznega tenisa V Badnu pri Wienu je bil preteklo nedeljo izveden turnir v namiznem tenisu, ki je veljal kot neoficialno prvenstvo Oetmarke. Na turnirju so bili zastopani razen tirolskega in salzburSkeg-a Gaua vsi Gaui Ostmarke, med njimi tudi k&rntnerski, katerega zastopstvo je bilo sestavljeno iz aBUnikih igraCev in igra« čic. Radi obolenja Strumbla I. in tragične smrti Payerja pa je bilo alilinško moštvo močno okrnjeno, in so morali nastopiti pri moških Strumbl П., Zawerschnik in Grtschar, ter pri damah Mesarjeva tn Urbarjeva. Za presenečenje je poskrbela tokrat Mesarjeva, ki je proti pričakovanju doseg'la v težki konkurenci odličen uspeh. K&nitnerska prvakinja Sonja Mesar je z gladko 3:0 zm^go odpravila državno re-prezentantko Neumannovo iz Wiena in se pla-sir^a na tretje mesto. Tudi v dvojicah z Ur-, barjevo in v meSanih dvojicah z Zawerachni-kom ee je plasirala na tretje mesto. V moškem singlu je zmagal Hartwich iz Wiena, ki je v finalu odpravil Pritzija, v шо-^kih dvojicah je zmagal par Hafwitsch — Wunech nad bratoma Wretechitsch iz СШ1, pri damah je zmagala Pritzijeva, v meSanili dvojicah pa državni par Pritzi—Wunsch. Športni drobiž Znani lahkoatletik Rudolf Harbig, državni prvak in večkratni svetovni prvak v teku na 400, 800 in 1000 m, je padel na vzhodni fronti. Z njim je zgubil аепЖ! narod enega svojih najboljših športnikov. * Nogometno pr\'enstvo Wiena se bllSa koncu. N9, čelu tabele stoji Vienna z visokim naskokom In 27 točkami, sledijo FAC z 21, WAC z 30, Austria B 16 točkami. Itd. (RaMiio matere. Redno uživanje njegovega moka prepreči bruhanje v nosečnosti In brez nevarnosti pospešuje prebavo. Porod je zelo olajšan In ™atl ima več mleka; novorojenček pa je moč. "ejši in bolj jedrnat svež in živahen. Pri vsakem obolfenju, poNebno pri močni vročici, učia-kuje sok — po potrebi toplo ali hladno zaužit — neverjetno poživljajoče In osvežujoče. V Nemčiji razdelijo vsako leto polovico obrtno pridelanega sladkega mošta Iz črnega rlbezlja potom RelchsgesundheitsfUhrerja no-»ečim materam, posebno v velikih mestih In industrijskih ozemljih, drugo polovico pa dobe ranjeni vojaki. Listje grozdjiča da, po previdnem mušenju, dišaven, okusen čaj, ki ee j« dobro obneeel proti revmi In protinu. Cmo grozdjiče je biJo prej tudi v Nemčiji skoraj neznano. Po uspehih pa, ki eo jih dosegli zdravniki ■ sladkim moštom pri nosečih ženah, bolnikih, ranjenih in otrokih, #e je 6mi ribezelj, predvsem odkar je vojna, zelo raz-Alrtl. Zelo ga cenijo v Franciji, na Nizozemcem In v Skandinaviji, V Srednji in Južni iUisiji tja do Sibirije je najbolj razširjena zvrst grozdjiča. Pri nas sta se obnesli dve vrsti: skronrmejša čma • podolgastlm ogroedičjem In gollat v dobri semljl. Od lemlje. гмм seko> llko vlage In wetoetl, le auOo Mihtev*. Prt novih nasadih (razdalje med vrstami prlblltao -40 m, v vr;tah 2 ml je dobro če se doda malo komposta iz brezovega listja. Čez dmo se Md pokrije^* ил I dobM aprtwiMw Lastnik nekega vinograda v bližini srbskega mesta Cačka, nek bogat kmet po imenu Ml-hajlo, Je čepel v neki septemberski noči, oborožen a puško med svojimi trtami In stražil svoj vrt pred tatovi. Nenadoma zagleda postavo v valujočih belih oblačilih, ki pristopi k njemu In mu reče: »Mihajlo, jaz sem božji жк, moj oče me je poslal k tebi. da pogledam, kaj delaš. Naklonjen sem ti — toda kaj vidim? Z orožjem stražiS mojo kri-vino? Vedi, nesrečnež, da je to velik greh!« Posledica teh besed je bila, da se je Mihajlo, ves pobit radi svoje težke krivde pobral po najbližji poti domov, medtem pa se je »božji sin« skupaj z nekaterimi tovariši v največjem miru spravil nad grozdje. Nek časopis v Oraetenu v JUtlandu je prinesel te dni nenavaden oglas. Nek kmet, ki je iskal hlapca, v svoji ponudbi ni opisal samo vseh ugodnosti, ki jih bo imel mladi mož, ki stopi pri njem v službo, marveč tudi — lepoto svoje hčerke, ki je dorasla za možitev in ki bo kot edina hčerka podedovala veliko kmetijo. Na pristavi gradu Imhartlng (Oberdonau) so učla te dni štiri goveda iz hleva. Podala so se preko slabo zamrznjenega ribnika pred poslopjem gradu, kjer se je led pod živalmi udri. Čeprav 80 jih takoj rešili, so jih morali pobiti. toda nikdar ne e svežim. Tudi nege ne zahteva veliko: obrezovanje četrtletnega lesa, mlajši se naj odščlpne, toda le pri slabi rasti. Razmnoži se lahko, kakor vse grozdjiče, s potaknjenci. Kmetom v K&mtnu in na Gorenjskem se postavljene velike naloge. Pomočniki in pomoč proti tajnemu sovražniku, bolezni jim bo samo dobrodošla. Posebno kmetje gorjanci gredo mnogokrat le težko k zdravniku ali v lekarno. Tako kakor mu je bezgov sok nenadomestljivo sredstvo proti prehladu, mu bo tudi sok is črnega rlbezlja zdravilo, ki ne učinkuje samo zdravilno, marveč tudi utrjuje zdravje moža, žene In otrok in jači veselje do dela in žlv-Ijena, Nekoliko oslajen sok iz črnega rlbezlja poživi, kf.kor dobro vino, ne da bi zapustil utrujenost. NMvste wjponđlt«v dajejo: L«mdeab*uem-■ehaft oddl. n C 3, Oartenbeuberatungsatellen (posvetovalnice м vrtnarstvo) In Krelsbauem* scheften, glede vnovCenja pa WirtschaftPbera-terin (gospodarske svetovalke) pri Kreis« bauenschafteo. stran 3. — Btfr. K A R A W A N K K В O T Г Emfr':. 5. s-HIn 1Г'4, Angelikin biser / Telikonojhia pripovedki Spisal £mmo Malhias v davnih časih je stala ob močvirju siromašna Ročica. Prostora je bilo komaj za njo in ш-хГо bornega polja. Več ga ni puitila ne-uqr^na gorska reka, ki je rušila peščeno ohAl in v zlsm času poplavljala borno po-V kočici sta stanovali Angelika in njena strina. V večnem boju z močvirjem *ta pridobivale skromne pridelke iz slabe zemlje. Kakor je bilo znano siromaštvo Angeli-ke, tako je slovela njena lepota; bogati kmečki sinovi iz cele okolice so se bili v njo zagledali, in marsikateri izmed njih si jo je zaželel za ženo — pa je takrat, kakor večinoma še dandanes, držalo, da denar na denar vleče. V dekletovem srcu je domoval sin edinec boaatega kmeta Mattema, kamor je često hodila na dnino, in mladi Hans ji je ljubezen goreče vračal. Pač pa to ni bilo prav sta-remn, ki ni hotel ničesar slišati o siromašni »barski roži«, kakor je dekle slovelo po vsej okolici. Takrat so še spoštovali stare običaje, šege in navade. O velikonočni zori so še hodile mladenke k potokom in rekam, tam zajemale vode in črikale, da se prikaže na gladini slika bodočega moža Tudi Angelika je vzela lončen' vrč in cb čudotvorni uri prvih sončnih žarkov velikonočnega praznika zajela čarobno vodo nad peščenim dnom pomladanske reke — v valovih je videla sliko ljubljenega Hansa Matterna. Doma je vodo izlila in glej, na dnu vrča je ležala rečna školka, kakršnih je bilo takrat še mnogo v rek^.h in potokih. V školki je nsšla krasen rožnatordeči biser. Veseli sta bili nad to najdbo Angelika in strina, ki je vedela kakor vse stare ženice mnoge pre-čudne zgodbe. »Otrok božji, tebe so blagoslovili škratje in gorske vile", je rekla in zraven še dodnla, da gozdni možički v jutranji zarji zbirajo solze gorskih vil, ki žalujejo za izgubljenimi ljubčki in te solze nosilo v reke in potoke. Ce školka vjame solzo, jo spremeni v dragoceni biser, ki 'ga najde srečen otrok.« V^e se zve in tudi najdba bisera ni ostala prikrita. Pa je končno tudi kmet Mattern pristal na snaho Anqeliko, ki bo prinesla biser za doto. Angelika je postala srečna s Hansom, množilo se je bogastvo, in zdravo potomstvo je sledilo rod za rodom. Prišle so nadloge nad okolico, prihrumela je v deie'o 30 letna vojna. Nad dvorišči in posestvi je zapel rdeči petelin in oblaki dime ГО se vn'ili nad barjem in vresjem dneve in rineve. Tudi kmetijo Matternov je pokončal oienj in v poslednjem trenutku sta se rešile kmet Krištof in njegova žena Veronika v ko-".'>i dostopno močvirje. Tu sta preživela v -.j'-r^tvu in stalnem strahu nekaj let svo-jeia še mladega življenja. r 1 je prišla vest, da je sklenjen mir nemoči. 'M'smcglosti in zdvojbe krvaveče države v M'instru in Osnabriicku. Begunci, ki jih je b'lo s časom v močvirju vedno več. so se p'-'-o in počasi vračali na svoja požgana srl ča in dvorišča. Preraščene so bile njive s travo, čez moža segajoči plevel je ob-krr, ,~1 pogorišča hiš in hlevov Ni mukala živ ina, in molčali so kmetje v moreči tišini sr.irli. Bilo je to ono velikonočno jutro, ko je po^ladr.nsko sonce objemalo bore in vresje z p: elec.'nimi žarki. »To nima smisla« je zamomljal Krištof in ob ustnicah so se mu pojavile poteze obupa in brezupnosll. Stal je z ženo in osemletnim sinvkom Francom pred razpadlimi stenami in zoiflenelimi hlodi nekdaj ponosnega doma. »Nolienega denarja, nobene živine, nobenih pripomočkov za obnovo, nobene stvari ni«, je in že je hotel zaoustiti porrorl- iče, ko mu je žena Veronika položila žul|a-vo roko na ramo in ga zadržala na mestu z besedami »mož, dva sva in bodeva žt naredila'. Brez nadaljnjih besed je pričela trebiti grmičj* okoli ruševin. Krištof je skomignil in se lotil odstranjevanja tramov, medtem ko je sin France, ki mu je bila slika opustošenja nekaj povsem novega, sam sebi prepuščen in se po otročje igral v pepelu in podrtini. Mnogo ur trdega dela sta opravila ta prvi dan velikonočnega praznika. Nenadoma pribiti z od igre vročim obrazkom sinček k staršem. V njegovi odprti zamazani ročici se je nekaj lesketalo. »Glejte, kaj sem našel, malo kroglico«, je zavpil in se mu je takoj obraz skisal, ko mu jo je oče vzel. Očistil je kroglico in razburjeno dihal. »Angelikin biser« je težko izgovorila Veronika: »oni ga niso našli, in mi smo obogateli.« Se isto uro se je kmet Krištof z biserom podal na pot v veliko mesto in iz pazljivo varovanega družinskega dragulja je nastalo novo posestvo, prišla je nova živina v hleve in povrnil se je predvsem stari blagoslov, ki je naslednikom na Matternovi kmetiji dal moči in zaupanja za obnovo zapuščenega polja, da ne bi usahnil vrelec večnega kmet-stva v korist in pomoč državi in narodu. Kakor svetloba velike noči v naravi vedno premaga smrt po večnih zakonih, tako se je tukaj zgodilo v malem in kljub temu v veli-k m: Stara navada je nekoč prinesla biser. zajet v polnem zaupanju. In to zaupanje je proti vsem zaprekam vrnilo blagoslov. Mat-ternovo kmetijo pa so še dolgo nazivali ljudje »dvor biserov", dokler niso dogodki zatonih v naročju prioovedVe. So tri vrste pomladi Za naravo koledarski začetek pomladi ni važen. Ona odslovi zimo, ko je za to primeren čas. Tu in tam v februarju, navadno marca, včasih pa šele v aprilu. Kje pač začenja težko pričakovana pomlad svojo zmagoslavno pot posuto s cvetjem, ob naraščajoči sončni toploti in petju ptic, ki jo vodi skozi vso državo? To je v zvezi s časom počitka rastlin, nazvanim rastlinska zima, ki traja približno 60 dni v Rheingau in 135 dni v Generalgouvernomentu. Ta doba je končana s predpomladio, ki prinese prvo prebujenje rastlinstva. Zaznamovana je z razcvetom dreves, čijih cvetovi se pred listi razproste. Semkaj spada posebno sadno drevje. Predpomladi sledi prva pomlad, ko se pokažejo cvetovi in obenem prvi listi. Končna doba je polna in prava pomlad, v kateri se razcvete tisti les, ki že ima prve liste. Istočasno ozeleni listnati gozd. Ta trostopni razvitek začne ob gornjem Rheinu, posebno v okolici med Baden-weilerjem in Freiburgom z Kaiserstuhlom, ki se radi neverjetno milega podnebja imenuje tudi »nemški tropski paradiž«. Tukaj začenja pomlad svojo vsakoletno zmagoslavno pot skozi Srednjo Evropo. Poleti je v tem kraju tako vroče, da ska- Čari v <" 11 It o 11 o <■• II f K ;i j II t r a. lovje Kaiserstuhla skoraj iari In bi človek skorajda mislil, da se nahaja v tropah. Vzrok tem nenavadnim razmeram podnebja je pač ta, da te kraje še preplavlja topli zrak Sredozemlja. On si pribori dostop skozi »Bur-gundische Pforte", ki leži nasproti Baden-weilerju do Oberelsass In doseže še cel6 Oberbaden. Torej se ni čuditi, če ob gornjem Rheinu uspevajo ne samo srookve. mandeljni in citrone, ampak cel6 nekatere tropske rastline. Iz znpadne Nemčije gre pomlad napre) proti severu in severoistoku, ali' si pač pri tem dovoli nekaj stranskih skokov. Zato cvetje sadnega drevta časovno ni enako, ampak je odvisno od posebnosti podnebja pe-edinih krajev in se tudi ne nrore vzeti kot merilo za točen prihod pomladi »po voznem redu». Nazadnje se prikaže pomiad v Gauu Danzig—WestpreuBen, OstpreuBen in v Ge-neralgouvernementu, ko je med tem v Rhein-landu že več tednov vladala. Ti prveomenie-ni kraji pa niso bili od narave vedno tako mačehinski obravnavani. V srednjem veku so celd še ob Visli trgali popolnoma zrelo grozdje. Ali okoli leta 1437. je bila izredno huda zima, ki je ugonobila vse sadno dreirje in seveda tudi trto. Od tega časa ob VisU ni več trte. Naši vojald pozdravliajo domovino z Vzhoda pošiljajo gorenjski fantje očetom, materam, bratom in eeštram oziroma fajitom in dekletom tople pozdrave in jim voSčijo obenem vesele in zadovoljne velikonočne praznike Hwasti Franz, Breg; Sitar Franz, Laufen; Ribnika r Cyrill. Adergas. — Nadalje ele-(Jofi lovci pri oklopnjakih: Gefr. Hribemik ■lohann, Marburg; Panz. Jag. Maiditsch Franz. MorKutPch pri Domschalah; Panz. Jftg. Kuchar .Tosef, Schmarza pri Ste4n«; Panz. Jag. Osebek Aiupa.it iz Neumarktla; Panz. Jftg. Malt Alois, St. Martin pri Steinu: Panž. J'ig. KuacR Foitunant, Aich pri Domsch&lah; Panz. JS,g. Urch Johann, Unt. Pirniz. Z Norveškega: Bergant Franz iz ITtik bei Woditz; Wilfan Valentin iz Gutenfeld; Grintal Josef iz Kreuz bel Komenda; Pirz Johann Iz HUlben bei KralnKurg; Klem©ntschit4ch Bar-thol iz Alt Oselitz bei Laak; Terplnz Vinzenz iz Retschitz bei VeMes; Nemetz Emil iz Eich bei Domschale; Wessel Cyrill iz Kirschendorf bei Moraiitcch; Ga.^ter Edward ia Leibnitz bei Radmann.sdorf: Stare Vinzenz iz Zavrh bei St. Martin S a we; Benedischiach Cyrill Iz Alt Laak a. d. Zaier; Rant Maks, Wolaka bei Laak. Iz Severne Nemčije: Franz Jeechek, Tazen pod Šmarno goro. It. Jiiinov7,hoT 9" zadeli razni udarci. Da bi pri-j. svojemu pesnemu sladkorju prijateljev, '. vzorec vplivnim trgovcem in sv6t- 'koon Y Berlinii. ki bi se naj prepričali o *^*o*ti novega sladkorja. Eden izmed sv6t-ki mu je bil poslal vzorec. Je umrl v ta-Ijnstvenih okohičinah. Ugotovili so zastrup-In zaprU Acbarda radi suma umora, mnogo manjkalo, pa bi obesili popolno-r*® nedolžnega. V zadnjem trenutku so ugo-'oviH, da je svetnik umrl radi zastrupljenja * ribami. Acharda so izpustili, toda prišel je dober glas, povsod so ga sprejeli z neza-^penleni. Sodni protokol Ж dne 25. febru-"M. potrjuje sicer, da je bil »alkimist in IzW 1 Izpuščen iz zapora, ker se je 1 nedolžnost, njegovo Izdelo- ioM^' •<> P^^ označili a »kemično žiriii I'®'- Govorica, ki so jo gotovo raz-str« trgovoi, da Je pesni sladkor nrJr »ugorat, pa Je ostala Se dolgo po tem vmw Angleži so bili pri tem gotovo ixnajdba Je postala med tem znana Bnri ^SHji. Tam so takoj spregledali trsnl • ^ *o grozile angleški trgovini s 1,„J® »ladkorjem, če bi se uresni&la pro-nadi 4 »ladkorja Iz pese. Da bi preprečili Ai4k »emško konkurenco, so ponudili 200.000 mark, če javno izjavi, da Je Iraajdbt sleparttve. Achard J« pa yeem nevšečnostim bil prepričan e "Ročnosti pespega sladkorja in je ponudbo obut**"" ^ 1799. se Je »godU potem pre- Pruskl kralj Friedrich Wllhelm III. je spoznal pomen lastne sladkorne proizvodnje. V raziskovanjih, ki so se vršila pod državnim nadzorstvom v Berlinu, Je mogel Achard dokazati pravilnost svoje trditve o prevratni Iznajdbi. Nato Je dobil 50.000 tolarjev državne dotacije. S tem denarjem }e kupil posestvo Kunern, na katerem je sezidal leta 1802. prvo tovarno za pesni sladkor. Zopet Je posegla usoda trdo vmes. Malo let pozneje je bila tovarna v vojni porušena. Razvoj te, za naše današnje gospodarsko življenje tako važne industrijske panoge, Je bil znova zadržan. Sele v teku prihodnjih desetletij se je razvila proizvodnja pesnega sladkorja do današnjega pomena. Pri tem ima veliko zaslugo tudi Napoleon, čeprav proti svoji volji. Ko Je v letih 1806. — 1813. odredil nad evropsko celino zaporo In so v škodo Anglije bojkotirali vse blago iz kolonij, je izostal tudi uvoz trsnega sladkorja tz Indije in Južne Amerike. Ker se pa niso hoteli odreči priljubljeni sladkariji, so doslej zasmehovanega Acharda z vseh strani priganjali in podpirali. Nemčija in ostale evropske države so se končno same oskrbovale a sladkorjem, in Achard je postal na mah spoštovan in premožen mož. S skrbno izbiro semen in vrst se ]e donos sladkorja v pesi vedno bolj stopnjeval in tako je nastala iz peee, ki je za časa Marg-graia vsebovala samo 2,5 odstotkov sladkor, ja, sladkorna pesa, ki vsebuje danes povprečno 16 odstotkov sladkorja in ki se je s posebnimi poskusi že lahko povečal na 25 odstotkov. 1840. 1. je delalo v Nemčiji Je 145 sladkornih tovarn. Danes spadamo z le%no proizvodnjo približno 2 milijonov ton med »ladkor izvažajoče države. Poleg tega pa dajo preostanki sladkorne pese prvovrstno krmo. Bruno H. R. Sander. UberaJizma, v katerem je odločala na tržišča samo po špekulaciji vpllvana menjavajoča se igra povpraševanja in ponudbe. V kolikor so danes dani pogoji za rešitev vprašanja kmečkih delavcev, se je to v bistvu že :%odilo. Tu 80 mišljene predvsem poklicna izobrazba in možnosti dviga in ne nazadnje kulturno poslanstvo in oblikovanje prostega časa. V1. oktobra 1937. izdanih pravilih Reichs-nahrstanda so bila izdana navodila za kmečko izobrazbo. Poklicno tekmovanje in druge delovne borbe, dodatna poklicna iolanja in izmenjava kmečke mladine so skrbele za neko Prihodnja štev, 15. a nL ega lista izide •-Ia t. 1. Delavec na kmelih vteraj, danes in jnirl če je bilo vprašanje kpiečkih delavcev v preteklih letih za dosego naše neodvisnosti v prehrani velikega pomena, se je temu z vojno pridružila Se druga važna okolnost. Danes sodeluje pri obdelavi nemške zemlje veliko število vojnih ujetnikov Ia inozemskih civilnih delavcev. Kakor je tudi ta pomoč trenutno važna In dragocena, ne smemo pri tem pozabiti, da mora končno biti nemžka zemlja obr delana po nemških ljudeh. Pri tem pa nikakor ne sme postati celotno Število kmečkih delavcev manjše. SIcer lahko učinkujejo razbremenilno izboljšane delovne metode In tehniziranje, vendar so tukaj meje, ki se ne dado prekoračiti. Nasprotno, potrebno število bo znatno pomnožilo vedno bolj napredujoče Intenziviranje • obdelovanja zemlje, vedno vlije zahteve njenega donosa, naraščajoča mnogostranost kmečkega dela, neizogibna potreba, da se vrača delokrog kmetice vedno bolj s polja v hišo in družino in končno tudi Izpolnitev upravičenih želj kmečkih delavcev. Oe ee bevlmo 8 kmečkim delavcem »od včeraj«, bomo kar naravnost razumeli, zekaj je bil tako dovzeten za beg z dežele. Nezadostna plača, slabo etanovanje In mala možnost za ustanovitev družine, težko delo z mnogokrat preko upravičenosti podaljšanim delovnim čaaom, brez upanja, da bi kljub največjemu trudu napredoval v poklicu — to so blU bistveni vzroki nezadovoljstva poljedel-mkega delavca. Tu je nadonalBoclallzem povzročil temeljito spremembo, že splošen socialni podvig kmečkega stanu, ki se je začel neposredno po prevzemu oblasti, je prišel kmečkemu delavcu »od danes« prav. Kakor je bila že od nekdaj kmetova stiska njegova stiska, kmetova sreča njegova sreča, tako se je z zboljšanjem kmetovega položaja zboljšal tudi njegov v isti meri. Seveda ne smemo pozabiti pri ocenitvi do . danes doseženega, da nastanejo v teku kmečkega letnega dela okoliščine, kf so vezane na nek nazoren, zakonit potek in se bodo radi tega tudi v bodočnosti še bistveno spremenile. K temu spada v prvi vrsti različna Intenziteta in trajanje dnevnega dela In njegova odvisnost od letnega časa in vremena. Nadalje obstoje — ne samo v vasi — razmere, ki se trenutno ne morejo spremeniti, ker jih je povzročila vojna, in katerih dokončno ureditev je treba prepustiti povojnemu času. Semkaj spada predvsem stanovanjsko vprašanje, čegar rešitev je iz različnih vzrokov otežkočena. Nihče pa, ki pozna osnovne nauke nacional-sociallzma in moč njegove dinamike, ne bo niti trenutek dvomil o tem, da se bo s koncem vojne začela živahna gradnja . stanovanj za družine kmečkih delavcev. V neki meri je tudi mezdno vprašanje odvisno od vojne, ker so tukaj omejitve, katerim se imamo zahvaliti za trdne nemške veljavo in ravnovesje cen za maše žlvljenskovažne potrebe. Ugovor, da tudi pozneje donos kmečkega dela ne bo dopuščal višjih mezd, je v po načrtu vodenem gospodarstvu neosnovan In je veljal samo v času razširjenje, in celotni načrt je bil nagrajen e kmečkim pokllcno-v^ojnim delom, v katerega je bil vključen tudi poljedelski delavec, ki spada odslej po končtuii učni dobi med strokovne delavce. Brez predpisane''Izobrazbe more veljaH v bodoče delavec na kmetih le za pomožna* ali priložnostnega delavca. Obratno pa se bo nudila prizadevnemu, posebno nadarjenemu kmečkemu delavcu vsaka le mc^oča pWpora; kajti s prostimi mesti na poljedelskih in ostalih strokovnih šolah, z brezplačno udeležbo v tečajih skrbi Reiclisnahrstand za nadpovprečno nadarjene in sposobne. Toda tudi, če ne zapusti meje svojega ožjega poklica, lahko Izpolnjuje kmečki delavec kot prvi pomočnik kmeta prostor, ki dopušča njemu in družini, da se brezskrbno in zadostno prebije in ki mu daje večjo in zadovoljivo življensko nalogo. ■ Kako dalekosežen pomen ima vpraSanje kmečkega delavca tudi v biološkem oziru, je razvidno iz dejstva, da živi v Nemčiji približno 600.000 družin kmečkih delavcev in da stoje s številom otrok ravno te na prvem mestu. Že iz tega je razvidno, da se mora in se bo po tej vojni vse storilo za nadaljnje zboljšanje kmečkega delavca. Vsak kmečki delavec >od jutri«, bo v svojem poklicu po predpisih izu-čen. Uporaba naučenega, podprta s tehničnimi pripomočki, mu bo olajšala marsikatere težko delo. Oblikovanje prostega časa In kulturno skrbstvo mu bo olepšalo prosti čas, in zavest, da se lahko šteje med strokovne delavce, bo dvignila njegovo veselje do poklica In poklicni ponos, marsikateri življenja na kmetih željan človek iz mesta pa se bo vrnil zopet tja, od koder so se nekoč odselili njegovi predniki. Diplom. Optiker C« KRONFUSS Klagenfuil, ВаИпкоМгађв fS Bie inf welter* leden Vonnltta; eegdiloseen. (HifeAnlaoe Hirer EifpamMfe v^angmSIc den koflciv tofenAniagc-Ralseber Obr r ItrucfttqiOa fnpics BMrptim und daswrmd-otnsfpanmbddtrarriMrn unddllcflcn Bdufpdtltailr tndoiDonau-Alpnioeuai Beachten Sle die Anzeigen im ,.KARAWANKEN BOTE' Obstbanmspritzmtttel Neodendrin 'Ohetbaamkarbdineum). Bell-ПОЛ nea. .Baamwnche. Btum-teer. OiMtris-Knraer жемп Fpldmln«« aad •onetisre RcbKii MnnibekHmufnniivmittel #owif Wolmann Hali mr Holalmpr* enienme im O-ajtenbau erbUt licb he Frana Napotnik Biaen und farbenhandlana. Ealk und Zementnielerlase. Klaeen-furt Krefelder StraB« 9. Fem-rtif 8009 (21.1431 Vomleht wor Anatvokun«! Hm kltlnc, durct»Edrtltslf»either-fotftnitene Amlcckmli! iMt lilutig ■Im idiwrrwiccende Emrtnkunf mr Poifc. Олго vnd di« U^emeinheH durdi Ari>ciiMU>fall bcMitet. NIcht incstllcli Kio. *b*r voTSictati:! Im iruttalu lW Kom Ib Amto#. sUriH. Anlo*. brat. MIbm, Vida Im Iteika, #estr# i, Mroditra z žalostnim srcem naznanjamo tožno vest vsem sorodnikom In prijateljem, d« je naS nad vse ljubljeni sin In brat Pretnar Mirko, Grenadier, v cvetoči mladosti, star komaj 21 let, padel 19. februarja 1944 ra vzhodni fronti. Vsi, ki so ga poznali, vedo, kaj smo zgubili in kako velika je naša bol. A sedaj počiva tako daleč proč od svojih do skrajnosti potrtih domačih. —• Naj v miru počiva in lahka naj mu bo žemljica. V naših srcih pa bo živel vedno. Sladko snivajl Asp bel V e 1 d e s, v prilu 1944. ZaItt|o£i: oče, mati, brat Janko ia sestrica Slavka. Д# Z neizmerno žalostjo naznanjamo vsem ■Ж* našim sorodnikom, prijateljem in znancem pretužno vest, da je naJ najstarejši pre-Ijubljeni sin in brat Jobann Jaisbeiz, 0*lr#lt#r ia imetnik železnega križe« П. kL, 5* daljn«in Severu dne 3. marca 1944. padel. ^1« 20 l«i star, j« moral umreti za preljubo domovino. Priporočamo ga v blag spo-in molitev. Nepozabljeni nem. '•vnica ob Savi. v marcu 1944. lalnloOi An« ia «а#ж J«mbe V"'- Soldat Franz, b^at s»da| na iro "*«1 In Anton, t I on«lo sorodetv s potrtim srcem nazn#m|amo Saloitno v*«t, da ПМ t* la vedno sapuitU nepozabni oče, atari оДе ia ttrlo, goipod lohann Tome. poieitaik, v Vlimarjib It, 44 Pogreb predragega očeta |e bil y sredo, dne 5. Aprila 1944 ob 9. url dopoldne na lamo pokopališče v St. Vidu. V i I m t r ] •, dne 6. aprila 1944. g Vmrl te Bti dobri oče Aleš Pekoiz dne 28. marca v 77. letu svole starosti. Priporočamo ga v molitev vsem, ki so ga po-znali. Obenem se lahvalfuiemo g župniku Zu- pancu in dobrim sosedom za pomoč v težkih urah. Katsendori (Mače), т aprilu 1944. v t M. Tie In Мавг- Ммп 8. — Ater. 28. KASAWANKBir BOTS #. nrfti lew, Siđktspieie AUgemeine Hlmtreiihand G. m. b. Н. Zweigstelle Veldee ASSLING 11., 12., 13. IV. Unsterblicher Walzer FUr Jugendliche zugeiasien! 14., 15., 16., 17. rv. Man rede mir nicht von Llebe FUr Jugendlicbe nicht zugelaseen! KRAINBURG 11., 12., 13. IV. W unschkonzert PUr Jugendlicne zugelawen! 14., 15., 16., 17. IV. Romanze m M
gut but efiompfi unD dann nur hur; )uin ioAen gcbracht. OhneReib-unDBucft-•cbeit uiicb In bi« lOojch* faubcr. Das iOafihputoec rcicht ous, bit (JDafthc wicii gef^ont unb man fchliigt )u-gl«ln IHB' und elm weitercr Anitrich aiif nnr einer ŠtcHe mit tiacbM »endMn ZneHmmcnfllircii. Arti-fen aiich Sic heim Kauf aiif die Bohutmnarlie ..Allee-Kitt'! (*>.770) Men jmm Menjam »Icktrometor 4^ za kosllni itroi. — Kragar Andrej, Veidiseldorf J9. _ Zamenjam kredenco, mizo in j atole, dobro ohranjeno la dobro moško kole. Istotam s« menja novo Hohner harmoniko za kromatičfio ali kakšno navadno drugo. Razliko s* doplača. Ponudbe na K B. Krb^. лв68-1 j Menjam skoro novo Športno kolo za šivalni stroj. Naslov: Kollman Anton, Zlatina št. 4, Vigaun. iSRj—15 Menjam pletilni »troj za šivalni stroj. Naalov >• iiv« v K. Bote Krainburg pod „Dober stroj". ZI83—И Umi toHtod. aobro .d^u. Želi spoznati primerno mlijžo |0-spodično » ivrho poznejše le-1 nitve. S«mo reint ponudb« pri-1 dejo v poitev r navedbo točoegt naslov«. Diskretno« strogo zajamčena. Cenjen« dopise poslati na K. B. Kramburj pod lifro „Grenka, a srečna pomlad". _______________i; Mladenič, star lo let, želi prija-telsko spoznali od 17—10 let staro dekle. Biti mora odkritosrčna in imeti goreč« src«. Po-, nudbe s sliko poslati na K. Bote Krainburg pod „Cvetoča pomlad". _ _______II ■ Mladenič, najlepSih let, v stalni »luibi, želi poročiti dekle ali vdovo brez otrok, ki bi imela veselje do skupnega ognjišča, »taro od 18—17 let, ki mora biti zdrava in vajena vsaj malo iivanja. Slika zaželena, ki K na željo vrne. Takojšnja ženitev je zajamčena Ponudbe na K. B. Krbg. pod Šifro ,,Skupno 6gnjlšče . 1818—ij iFant, star )0 letTmaniSI po;icst-nik, želi spoznati radi tako)?n)e ženitve dekle od 10-30 let 8taro_ Dopisi na K. B. Krainburg pod „TakojSnja ženitev". 2828—21 0#f f rfol^ |ed«r Mchri«tsHm9 vfrd norh igeM durch hauihalfan« dpr, Vf'rordudT d*f erzeugfqn O0t«r, Wf nm niemand mehr keuft. tf t>r*uchl, d«nn werden nichf wen*ge eUes. tondem elle genug erhalten. — Oie& gllt ebenso fOr DARMOtf dal eudi Keule in ttftigendem Mef>e hergestelit wird. DARMOL-WERK DtUUCHMIKtti W I E N Izgubljeno Mehj«m S'.epno ali ročno uro za dobro fcnsko ali mofto kolo. — jPraprotnik Marian, Wart h. :*%. {Krainburg ч iMenjani kratki paletot, prima ■ lord—nikno, /a molUo kolo, po 'dogovoru. Ponudbe na K. Bute IKrtinbwi. iMj—ij Zgubila Km т Krainburgu, dne 3. 4. ob dopoldanskih urah denarnico s £0 do 70 RM gotovine ad apoteke Rauch do Zolnerjt. Ker sem hči revne delavske družine, prodim poiStrneg« najditelja, da mi vsoto proti nagradi vrne. PoiSten najditelj naj se igU-N T Fa. Prach, Falkendorf, tz$, i9of-2i V petek, 31, 3. mi je padel komet bret Leibkissen z voze od Nakl« de (Kriievi HI. Kreuz. Najditelj n*j gt odd* proti n*-eradi n* gostilno Bcksel v Krainburgu. ilgl-ii Dne 10. III. sem zgubil« na postaji v St. Veitu ročno torbico. V torbici je bilo okoli je RM gotovine, legitimacij* gl*se(* »f na hne Setnitscher Franziska, roj. 15. II. 1919, izkaznic* KSrnmer Volksbunda in dve Re,. .»kleider-karti. Ker sem zelo revne* «*-nu, proiim poKteneg* n*iditelj*, da odd* najdene stvari gradi pri upravi Karaw. Bote v Krainburgu ali pa me pismenn obvestiti na naikv, ki )* na le-limaeiji. M)* ** r ПШГ-' goos-Pulver ■fCir ihre BCickerel W Knegi ■ w#f rkKKg komm* ^5 «№* hmMH 1*^ HotfifrovI 6# mmd w%*#« EWr, mthr tofopt no«h ow* kmvd*## - W# w#* -m## #*# м 0aratiic€ da i»t donm imm«r tin p#:ch#id#m#f •b*f U%tkmm Vml km W##W