/CODOVINSKI =ASOPIS \XVIII vnn.i.«.-v.: %HO PROBLEMI IN DISKUSIJA Janko i'I c le rs k i NEKA] NEPRIi »težiš=ec Ugovora »moralo biti ... v razgovoru O temeljnih prijemih naše vede«. So kar dobro razumem logiko prvega delu želje DK. Saj se =lovek, ki BO znajde pred tako oballniin pisanjem, kakršno sta oba omenjena spisa DK. res mora vprašati, ali naj Ugovarja ali pa naj vse skupaj prepusti sodbi =asa. Toda zaradi sedanjih bralcev '/.{ sem prezrl željo DK in vzlie njej sedel k pisalniku. Prav ni= razumevanja pa nimam za drugi del njogove želje, da bi ostal le pri razglabljanju o nekakšnih metodoloških vprašanjih in ne da bi posegel v smisel pisanja DK. ki se odeva z videzom pou=eva- nja o metodi. Zalo bom najprej povedal svoje stališ=e o celotnem vprašanju. t. j. o vprašanju samoodlo=be slovenskega naroda, o kateri DK dvomi pred- vsem v prvem omenjenem spisu, nato pa Še kaj k posameznim vprašanjem, ki izhajajo iz drugega njegovega spisa. Vmes pa bo nujno izgubiti kako be- sedo o zna=aju in na=inu kritike DK samega. I. V '/.( XXVII/1—2 se je DK dotaknil moje knjige na malo ve= kot dveh Straneh sicer obsežne replike na kritiko K. Zvvittra. <>\ INSKI z vsem poudarkom« izre=enem ugovoru proti naslovu knjige. S svojim Ugovorom proti oznaki »prva odlo=itev Slovencev zu Jugosla- vijo«, s celim kontekstom argumentiranja tega ugovora, ko kon=no postavi >narodno samoodlo=bo« Slovencev v ironizirnjo=e navednice, DK to samo- odlo=bo zanika. Po njegovem, nekega odlo=anja sploh ni bilo. Avstro-Ogrsku se je pa= >razsula< (vzroki?) in Slovenci, ki so se že zdavnaj bili v svoji nacionalni zavesti jugoslovansko usmerili, so s tem in tako itu=elno priprav- ljeni takoreko= vsi >nn dani mig svojih politi=nih vodnikov, samodejno sto- pili na pot v Jugoslavijo (str. 125). Torej nekako tako. kakor se je zapisalo znanemu A. J. P. Tavlorju: »Hrvatje in Slovenci so se zbudili kot podložniki habsburškega cesarja Karla, spat pa so sli. skupaj s Srbi. kot podložniki Petra Karadjordjcvi=a.« (The First World War. Penguin, London. 1967. str. 145>- /akaj potrebuje DK to vodeno amnezijo? Preprosto: S tem vnaprej od- pade za tisti =as možnost, da bi slovensko meš=anstvo moglo Še veljati kot izvrševalec nacionalne samoodlo=be. S tem vnaprej odpade vsaka beseda 0 tem. da bi moglo to meš=anstvo biti — =eprav še tako oportunisti=en. sla- boten, državniško nedorasel, svoj razredni interes in položaj rešujo= ter pri- pravljen ljudstvo tega naroda v naslednjem trenutku pustiti nn cedilu, a v tem primeru vendarle Še — politi=ni reprezentant naroda v dejanju samo- odlo=be. Tega ne sme biti, kajti že to samo bi pomenilo, to meš=anstvo po nepotrebnem (morda celo s skritimi nameni) slaviti itn. Tega greha si I)K no=e naprtiti in zavrže, ne meš=anstvo, temve= samoodlo=bo. Toda. ali ni to celo pohvalno? No, treba je pomisliti, da se stvar ne kon=a le z >levi=nrskim< zanikanjem samoodlo=be. Tako neomadeževanemu DK jo stvar sploh zelo olajšana. Cc zanika samoodlo=bo, mu namre= tudi ni treba odgovarjati na neko drugo, dosti bolj bistveno in za prihodnost Slovencev odlo=ilno, n njemu o=itno neljubo vpra- šanje. Na vprašanje, zakaj ni poskušala biti vodilna in odlo=ilna mo= v boju za samoodlo=bo in v njeni izvršitvi slovenska socialdemokratska stran- ka, zakaj in kako je — še po oktobrski revoluciji — dejansko puš=ala v slovenskem nacionalno osvobodilnem gibanju tisti prazni prostor, ki se je potem vanj mogla reševati meš=anska politika.* Ko se DK znebi tega, za vprašanje revolucije na Slovenskem bistvenega vprašanja, mu ni ve= težko leve« fraze I. 1918 pri Slovencih pisal prav v zvezi z dr. Turno Boris Kidri= v I. 1940, ko je analiza pretek- losti bila aktualen del priprav KPS za tisto narodnoosvobodilno in revolu- cionarno zvezo, ki je zmagala v naslednjih letih (prim. /D, 1., str. 83—84). Zdaj pu kar knjiga o samoodlo=bi! DK ugovarja »z vsem poudarkomc in prera=unano sprašuje: »Mar po mnenju teh zgodovinarjev v zgodovinsko sliko sodi le meš=anskonarodno, ne pa tudi delavsko razredno dogajanje?- Kdo bi ne bil na njegovi strani? Vprašanja nacionalne samoodlo=be Slovencev v I. 1918 seveda ni mogo=e kur odpraviti. Je pa res, da DK ni prvi. ki kaj podobnega poskuša. Na tezi, da so Slovenci v prvo jugoslovansko državo prišli ne po samostojni volji in lastnem dejanju, temve= po osvobodilni akciji kraljevine Srbije in zaradi naklju=ja, da je zmagovita antanta Avstro-Ogrsko razbila, je npr. temeljila hegeinonisti=na historiografija stare Jugoslavije. »SolunaitVO« in tako še pre- cej dolgo naprej. 6'cinii je potrebno polemi=no opletanjc. ki sili poudarjati prvino nnše da- našnje družbene zavesti, ki sili poudarjati dejstvo, da si revolucionarna kri- ti=nost do kraljevske Jugoslavije pri tistih marksistih, ki so uspešno pri- • Kako dale= od kake prakti=ne revolucionarne aktivnosti je T odlo=ilnem =asu bil relo •ain dr. Henrik Turna, pri=o njfgovo pismo z dnr 23. aprila 1918 iz Truta dr. Ivanu Prijatelju. To M tedni, ki odlo=ajo o primiku JSDS deklararijskemu Ribanju. Tuma iporo=a Prijatelju. ila izdeluje sodno terminologijo, zlasti sodno-medieinsko in prosi za knjige (NUK, rokopisni oud. M« B*»V7"8|. Tega pismo, ki pripomore k spoznanju, kakffnc vrste je bila takrat Tumova neteore- li=na dejavnost. DK • *voji knjigi ne navaja. 368 /(.ODOMNsKI :t pravili in izvršili revolucijo na slovenskih tleh. skupno z revolucijo pri dragih narodih Jugoslavije, ni jemala za izhodiš=e zanikanja samoodlo=be oh koncu prve svetovne vojne? vsa ostrina te kriti=nosti se je usmerjala k resnici, da je meš=anstvo celo v tistem =asu bilo malo pripravljeno, oportu- nisli=no. razredno sebi=no, da je samoodlo=bo pustilo na cedilu nemudoma po 29. oktobru 1918 in jo izdajalo vse tja do 1. 1941 tako. (Ui se je vprašanje samoodlo=be znova odprlo tukoreko= že 1. decembra 1918.* Ti marksisti so upravi=eno in dejavno dokazovali, da je v nastalih druž- benih in politi=nih razmerah edini možni vodnik in izvrševalce nopc samo- odlo=be — slovenski delavski razred, razume se. du v spopadu z anacionalnim slovenskim meš=anstvom. Upoštevali so. da temu razredu, =eprav resni=nemu predstavniku interesov naroda, ne zadostuje le zavest 0 njegovi ob=i druž- beni vlogi, marve= da mu je potrebna tudi politi=na zavesi o njegovi nacionalni vlogi. V to zavest pa se kriti=no vklju=uje samoodlo=ba iz oktobra 1918. Ni le kronološko naklju=je, da je prva »tišinska akcijac OF 1. 1941 bila ravno na dan 29. oktobra. In nikakor ni bila le trenutna domislica skrb slovenskih ko- munistov, da bi Osvobodilna fronta resni=no predstavljala vso pozitivno tra- dicijo vseh slovenskih politi=nih taborov — seveda lo=eno od njenih nekdanjih. že zdavnaj kompromitiranih nosilcev — o =emer tuko otipljivo piše Boris Kidri= v znanem poro=ilu o OF iz I. 1944. Zna=ilnost pravega marksisti=nega zgodovinopisja pri nas. posebno, kadar govori o naii novejši zgodovini, ne more biti niti glasno izjavljanje o svoji poli- ti=ni idejni usmeritvi niti mehani=no odmerjanje koli=ine pisanja o tem ali onem družbenem rozredu. sploh po ne apriorisli=no in um delavca podcenjujo=e [irirejanje zgodovine >nd usum populim«. Trdno sem prepri=an, da mora »Iti njegova proti zna=ilnost to. da gleda nazaj z vidika pogojen in izkušenj nase uspešno izvršene revolucije in njene resni=nosti. Z vseh drugih razglediš= delo ne more biti zgodovinarsko uspešno in tudi ne v resni=no oporo sloven- skemu delavskemu razredu pri izpolnjevanju njegove družbene vloge. Nforda po je trditev o slovenski samoodlo=bi oktobra 1918 v nasprotju Z marksisti=no sociologijo, z Leninovimi pogledi*' ?.c pred 17 leti sem si skušal priti o tcii pogledih na jasno. Videl sem, da Lenin nacionalne samoodlo=be ni ena=il s samoodlo=bo delovnih množic, du je upošteval resni=nost, da tudi po oktobrski revoluciji celo v najrazvitejših državah še ni prišlo do diferencia- cije med proletnriutom in buržoazijo, du je opozarjal, da to ni opravi=ilo za to, da In revolucionarji zanikali narodom pravico do samoodlo=be, da je izrecno upošteval realno danost in upravi=eno neu=akanost nacionalnih gibanj ne- razvitih in zatiranih nurodov, cla je opozarjal, da njihovega pere=ega problema proleterska revolucija, izvršena v Kaki drugi deželi, ne odpravlja, da neizvršena diferenciacija med proletariatom in buržoazijo v nekem narodu ne pomeni, da tak narod ne more izvesti samoodlo=be, tudi v obliki odcepitve in ustanovitve lastne (buržouzne) nacionalne države. (J. P., Lenin in nacionalno vprnšunjc v Husiji v =asu Oktobrske revolucije in formiranja Sovjetske zveze. Naša sodob- nost. 1957. str. 970—979 in 1080—1089). Nobenega razloga ne vidim, da bi to ravno za Slovence ne smelo veljati Dejstvo je. du je samoodlo=ba 29. oktobra 1918 bila izvršena brez diferen- ciacije med proletariatom in buržouzijo, da je torej v tistem prelomu slovensko meš=anstvo — pomanjkljivo, slabo in nedosledno, a vendarle — še zadnjic poli- ti=no predstavljalo narod. Politi=no je prcdstuvljulo tudi tisto veliko ve=ino naroda, ki jo je že dotlej izkoriš=alo v okviru politi=ne in gospodarske nad- vlade tujega meš=anstva in ki se jo je ravno v nacionalni državi, ob odstranitvi tuje nadvlade, pripravljalo izkoriš=ati še bolj. Dejstvo je. da je ljudstvo, ko- likor je politi=no izražalo svoje stališ=e, predstavniško vlog*) meš=anstva ve=idel še priznavalo aH pa jo je vsaj prenašulo, vzlic temu, du se socialno ni bilo voljno podrediti, kar je prav kmalu po 29. oktobru 1918 tudi I dejanjem izpri- =alo. Ce to množico individualiziramo, lahko vidimo tudi tukšne primere kot • Po »cj iskanji t DK mUlim. da bi bilo korintno uTntiti =lanek »Borbe«. 6. december 1*42. II. 2* o »Prvem drrrmbru« v berilo na vich iolah, =eprav je it ponatunjen v zbirki »Iltorijlld arhiv KPJ, 1/2, Mr. 2M. 369 ZGODOVINSKI Yougoslavie< je (lustin=i= oh izvolitvi dr. Antonu Ko- roSca za predsednika Narodnega vije7a SMS pisal o njem in o nastopih Jugo- slovanskemu kluha z najve=jim priznanjem, pa= z namenom poudariti slovensko samoodlo=bo in nnjti protiutež hegemonisti=nim težnjam srbske vlade« Seveda je isti (Justin=i= le mulo pozneje v istem Korošcu upravi=eno ugotovil in pobijal najmo=nejšega nasprotnika prolctnrske revolucije. Pobijal z veliko težavo in s pi=lim uspehom dosti ravno zato. ker si je ta meš=anski politik klerikalnega tabora znal skovati politi=ni kapital s tem. da je v pomembnih treuulkili slovenske Zgodovine dejansko in po kakem drufiem dejunjtt ncosporuonno prevzel vlogo reprezentanta narodne samoodlo=be. Razumljivo, dn se l)K nad tem ne navdušuje. In kdor prebere mojo knjigo, vidi. da se tudi jaz ne. Tega se tudi I)K ne bo posre=ilo iz nje izžeti, niti iz tistega posvetila ne. ki pa toliko š=emi. Kuko pu mislim o argumentih DK, =eš Slovenci ob koncu prve svetovne vojne tako ali tako niso imeli nobene izbire in je bil njihov vstop v Jugoslavijo potemtakem nujnost, ne pa samoodlo=ba? Tako je pa= treba razumeti, kur razpreda na struni 12" Z< XX\"11/1-2 in potem Se tu in tam v ZC XXV1I/V4. O tnkŠni argumentaciji bi lahko rekli. Sele v prvi svetovni vojni se zu=nejo Slovenci obra=at] proti Avstriji: vendar ne z namenom, da bi se dejansko osamosvojili in postali samostojen subjekt, temve= da bi to edinstveno prilož- nost zapravili s ponovno podreditvijo v Kraljevini SI IS. katere ustanovitev so pozdravljali \si... Tako reko= noben »poStcn« Slovenec si ni drznil uiti po- misliti na tveganje dejanske slovenske združitve in osnmos\ojit\e. kur je prav- zaprav dediš=ina dotedanjega slovenskemu narodnega gibanja.* l)K na te besede ni reagiral. Jaz pa sem. CZ I)K moja -domišljijska podoba« ni vše= in se z njo ne strinja, je to le —*** —'•• • ----• — -J-J-- • --.- - ... .HVV ... ,-n, i. IIJW in- - \ i i || | . i . j|- |ir n; njegova Stvar, takšna je. kakršna je. Obstajam pri pravici, da tudi kot zgodo- vinar lahko — razmišljam. Morda se bo njegova nova zaskrbljenost za »=isto« ZgodovinarstVOi pomirilo, =e ga obvestim, da obstaja — zelo obrobno — celo zgodovinarska metoda, po kateri se pomen nekega zgodovinsko danega faktorja skuša oceniti tudi tuko. dn se ga iz dejanskega razvitja odmišlju in izra=unava, kaj bi ostalo brez njega (*counterfnetual conditional coneept«). Novejši u=beniki zgodovinske metode navajajo kot najbolj znanega primer II. \V. Fogela, ki se je kriti=no lotil trditve 0 osrednjem pomenu železnic v rnsti ameriškega gospo- darstva tako. da je konstruiral model ameriškega gospodarstva, kakršen bi bil brez železnic. Priznam, da za to metodo, katere možnosti so o=itno dokaj ornc- 370 /.CODOVINSKI CASOI'lN XXVII! V>7* jene. nisem vedel, ko sem pisni Usto »domišljijsko podoboc. Zadel pa sem njeno racionalno jedro, ki je v lom riu se <>•! dejanskega zgodovinskega dogajanja odmisli nekaj, kar se je zgodilo. Nikakor pa nisem segal v fantastiko s tem, da bi nekaj prlmUUl, kur se ni zgodilo, u bi se nam npr. fletno /delo. To drugo pa je storil l)K. ko se je še sam poskusil v tej igri. i'rimislil si je nekaj, kar so ni Zgodilo: da se jo Avstroogrska Zgodaj I<>lH lo=ila ori Nem=ije, riu se je Italija zato moralo odre=i Trstu, ria jo nemška vojsku vdrla v avstrijsko in =eške dežele, da je habsburiki dvor ponudil Cehom in Slo\ukom samostojnost. ria je cesar zbežal v Budimpešto ali v Zagreb (!). ria je reševanje habsburškega rirzavnega sklopa dobilo prolinemškonacionnlni zna=aj (/(' \XVI1/3-4. "'>). Res, precej Hotnega, ("urino le. ria po/navaleo rir. Henrika Tumo no tvegtt pri- misliti tistega, na kar jo le-ta resni=no — in v tem jo njegov posebni Zgodo- vinski pomoli - ra=unal: revolucijo v Avstro-Ogrski oz. Srednji Evropi. 1)K so pateti=no zgraža nad mojo nevednostjo, ker pravim, da so Slovenci s samoodlo=bo ob koncu prvo s\etovno vojno »dokon=no postali politi=en narod«. Pou=uje me. >rioslej edini pregledal na ta preganjanja nanašajo=o se tako arhivske kot tudi =asniške vire« (glede prvih bi si upal mo=no dvomiti). to moralo biti prava igra=a. Morebiti pa so namerava ti' potrebno naloge Še vendarle lotiti še kdaj pozneje? No. o=itno ne. »Ustrezno raziskavo; (njemu ustrezno?) Se vedno raje »pri=akuje« ori »bodo=ih razisko\alccv«. Moramo se s tem sprijazniti.* • O»tone lr Kc Hrolinn vpro»nnnjr. knj pomeni iirnavmlnn iziuvn DK, tla iz »vrste« (opti- mizma mu ne manjka) Imdofin raziskovalcev >ne izklju=uje P-mlf Pa kaj bi Ullol DK si par MM| miiiMkaj prtfOMl, loko npr. Imli pi«mo Raziskovalni skupnosti Slovenije z ilne 'J?. Miruurjn 1974. 371 ZGODOVINSKI llrvnte... izvabi iz jugoslovanskega gibanja,« kot piše II. Rumplcr. Tudi to akcijo omenjam (str. 2>1). Cc imenovani avstrijski Zgodovinar prihaja do sklepu, da je v razmerju dunajske vlade do Slovencev obstajala »najgloblja neiskrenost«, potem tudi njegove ugotovitve, du niti en sam samcat med dunajskimi državniki nikoli ni pomislil na to, da bi upošteval tudi državnopravne zahteve Slovencev, ni mogo=e razumeti drugu=e, kot da je vsa praksa teli državnikov takim zahtevum Slovencev kur mo=i dejavno na- sprotovalo. 'L eno besedo, I)K se bo že moral malo bolj potruditi, =e bo hotel uveljaviti svojo tezo o nadnacionalni (uli mordu celo internncionulisti=ni?), od nemskonacionalnc odtrgani politiki avstrijskih vlad, posebno tudi Sturgkhovc, do Slovencev in drugih nenemških nurodov. (.lede drugoga o=itka in vsega, kur DK tako togotno premetava v zvezi z mojim pisanjem o preganjanju Slovencev in njegovih politi=nih u=inkih, se ne morem izogniti vtisu, da se drži tistega na=ina, o katerem pripoveduje Levstik: »Saj menda veste, kako je dejal rajnik Jernejko nu Golem: ,Ali gn bom s poga=o pitul, kudnr se s kom kregam! Kar ga bolj ujezi, to mu zabelim.'« Ko pišem o o=itkih DK, mi kajpada ni trebu ponuvljati vsega tistegu, kar že pišem v knjigi. Za zdaj tudi ne bom ni=esar dodajal. Opozorim le na nekatere momente, da jih ne bi preglasilo topotanje DK. Tuko npr.: V sedanjiku pišem, da o tem »dogajanju se nimamo dognane zgodovinske podobe« — mono- grafije (str. 20). Ne pisem, da jo ho=em podati v knjigi, omenjam svoj poskus za Koroško (v zborniku »Koroški plebiscit« v obsegu H stroui), ne do hi s tem trdil, da so stvari za Koroško monografsko obdelane. Vsakdo lahko ugotovi, da se tu poskus opiru v glavnem na dva vira: na interpelacijo Jugoslovanskega kluba in na na poro=ilo avstrijske vladne in vojaške preiskovalne komisije. Oba sta dovolj informativna, v literaturi pa skoraj (prvi) uli docelu (drugi) neizrabljena oz. neznano. Tudi DK se je z drugim seznanil prek mojegu dela. — Gledam nu preganjanju vseh vrst in v celoti, ne le nn aretacije in obsodbe in še celo ne zgolj na aretacije in obsodbe duhovš=ine in novem, do so slednje le majhen de) vsega preganjanja. — Lo=ujem med spccifilto po- sameznih dežel in pravim npr., da so »najbolj znani aretirane] no Kranjskem in Primorskem bili predvsem mlajši naprednjaku, — Koroško-štujerski »amal- game, ki mi go tiš=i pod nos DK, je deloma utemeljen po naravi virov, ki govore o obeh deželoh v skupnih podatkih in formulocijon, v precejšnji meri pu gu ustvarja sum DK, ker ne lo=uje tistega, kar je o Koroški napisanega v plebiscitnem zborniku, od tistegu, kur je v knjigi nupisnncgn o Štajerski. — Glede številk. O=itno je. da jih ne navajam kot matematiko, temve= kot gradivo, ki naj pripomore k tistemu, kar poskušam: >ugotovitev obsega in nekaterih zna=ilnosti teh ukrepov, predvsem z namenom zaznati politi=ne Eoslcdicc za državno usmeritev Slovencev« (str. 23). Uporabil sem Številke, i sem do njih prišel. Morda kdaj odkrijemo še druge. Navajal sem jih iz obojnih virov, iz tistih, ki jih ho=ejo kar najbolj zmnnjšnti (avstrijski), in tistih, ki so jih želeli =im bolj poudariti (slovenski), ne da bi se loteval zazdnj (=e sploh kdaj) nemogo=ega natan=nega preverjanja teh in onih. Za štajersko npr. pravim: »Število aretiruncev ni dognnno. Podatki so razli=ni. Vsekakor pa so aretacije bile množi=ne, tako da se je Širil glos o njih nn vse strani« (str. 23). - Zanimali so me pred\sem ^dogodki ob za=etku vojne« (str. 20), pišem o »tistih mesecih« (str. 22). govorim o >vnlu preganjanj, ki se je prelil« (str. 24) in ne trdim, da je vse to trajalo v enaki obliki v nedogled. Povedni sem. do so vladi že kmalu postali neprijetni politi=ni u=inki tega valu preganjunj in pokazal sem, kako je v nadaljnjem usmerjala svoje podrejene oblasti v deželuh. — Vse to sem storil z namenom ugotoviti politi=ne u=inke teh pre- ganjanj pri Slovencih. Se posebno sem hotel s tem preveriti utemeljenost trdi- tve predsedniku Jugoslovnnskega kluba Korošci z dne 13. oktobra 1017 (uc pisanju S. Kranjca iz 1. 1939) o pomenu preganjanj v prvem =usu vojne, du je nnmre= že tedaj dozorelu misel o nujnosti državne osamosvojitve Slovencev, 2^ /i:<"]"W!i-l. i faiopis ">73 ZGODOVINSKI okviru tega sistema, tj. na reševunje nacionalnega vprašanja. S tem je »prcslrcglo dobršen del protivojnega ruzpoloženja množice, kakor sem tudi iaz že ve=krat poudaril za drugimi. Ali DK tega ni opazil? Po pripravah, ki so se, kot zdaj vemo, za=ele že v I. 1914, je maju 1917 slovensko meš=anstvo v pri=akovanju preosnove habsburške monarhije, kot sestavnega dela mirovne akcije novega monarha, zahtevalo posebno jugoslo- vansko dr/avno enoto še pod habsburškim žezlom; pod vplivom splošne radika- lizacije po oktobrski revoluciji v Kusiji in v pri=akovanju zmage antante pa je to zahtevo zaostrilo v samoodlo=bo do odcepitve od drŽave pod osovraženo nemško nadvlado in njene od še bolj osovražene vojne. Po tej poti se šele oblikuje tisti koneks med »doživetjem množic v strahotah prve svetovne vojne« in >odvrnilvijo Slovencev od Avstrijec, tj. njihovo samoodlo=bo. To je sicer deloma bilo nadomestek za neposkušeni revolucionarni razplet pod vodstvom delavske stranke, a bilo je samoodlo=ba. Bilo je torej ncfcaj. Nekaj, kar je del naše zgodovine. In kon=no. Podobno kot proletanka se tudi meš=anska politika uveljavlja le prek oblikovanih politi=nin struktur, tudi ona potrebuje subjektivnih sil. voljnih, pripravljenih in sposobnih, da jo izvajajo. Preu=iti obnašanje teh sil kot faktorja samoodlo=be je metodološko neogibno. Ali je treba poudarjati, da preu=iti, ne pomeni, se z njimi istovetiti, niti ne sprejemati tezo, da one zares in v celoti predstavljajo interese slovenskih množic? A =e se je njim in ne komu drugemu posre=ilo, da se kot njihov predstavnik politi=no uveljavijo v samoodlo=bi I. 1918, potem je to treba preu=evati. In prav to poskušam v knjigi in prav to tudi bralcem dovolj natan=no opredeljujem v uvodu: >Kur knjiga poskuša, je pogled na snovanja, zamisli, pobude, dejanja tistih del=kov družbene nadrasti. Ki so si lastili in prilastili vlogo nosilcev politi=ne volje...« (str. 7). Nisem sicer ve= prepri=an, da je DK sposoben dojeti ali voljan priznati to ne posebno zahtevno distinkciji). Mislim pu, i\a to še ne pomeni dosti za druge bralce. In tako. Ker je v prvi svetovni vojni slovensko meš=anstvo nastopalo raz- cepljeno v stranke, so njegove subjektivne sile razli=ne in se je treba — z vidika njihovega pomena za oblikovanje odvrnitve Slovencev od Avstrije — zanimati zanje tudi posami=no. Da je bil po številu in tradiciji najmo=nejši t. i. katoliški ali klerikalni tabor subjektivnih sil; je odve= poudarjati. Zanj se torej posebej zanimati je potrebno brezpogojno. Zanimati se je treba zlasti Še z vidika mo- mentov, ki so vplivali na notranjo pripravljenost (motiviranost) subjektivnih sil tegu po tradiciji sicer najbolj avstrijsko patrioti=nega tabora, da na zamisel odvrnitve od Avstrije iu na njeno propagiranje sploh pristanejo. Tudi DK menda ne trdi, t\a je njihova motivacija le brezobli=en strah pred množicami, ruzsrjcnimi zaradi vojnih strahot. In tukaj pride — metodološko ne le uteme- ljeno, temve= neogibno — na vrsto tisto, =emur DK v mojem primeru ljubeznivo pravi >ol>ešonje na duhovš=ino«. Poglavitni aktivisti klerikalne stranke, ljudje, ki so po svojem poklicnem delu itn. izmed vseh politi=nih delavcev bili v naj- tesnejšem stiku z najširšo množico, so menda potrebni posebne pozornosti. Potrebno je spoznati, kaj je povzro=ilo in omogo=ilo njihov notranji nagib /a delovanje za odvrnitev od Avstrije. To je eno. Drugo pa je: Cc so med pre- ganjanti tudi duhovniki, je to zanesljivo znamenje, da je preganjanje usmerjeno ne le proti antimilitaristi=nim socialdemokratom iu nacionalno radikalnejšim slovenskim liberalcem, temve= tudi proti pripadnikom klerikalnega taboru, torej proti slovenski politi=ni strukturi kot celoti. Zato je trpna in dejavna vloga slovenske duhovš=ine v tem dogajanju tudi in posebno potrebna zanimanja, =e ho=emo kaj videti in razumeti. Iz, tega kovati politi=no obtožnico, to pa je 376 ZOODOVINSKF CASOIMS XXVIII 1974 ali znamenje nerazumevanja nalog historiografije nli po stvar osebnega nagnje- nja. Ne temu ne onemu pa nih=e ni dolžan stre=i. Nekoj odgovora terjajo se posamezni o=itki DK. Najprej Ivan Cankar (str. 345). Naravnost neverjetno je, kaj zna DK izvito- periti iz mojega stavka, ki ga citira. Ne bom so prerekal ž njim, kdo je bil najvcfju osebnost slovenskoga kulturnega življenja. DK gotovo že ima svojega izvoljenca. Nekaj pa le bo na tem. kar je mladoliboralrii »Naš Liste že leta 1907 rekel o Ivanu Cankarju, ko je ta kandidiral kot socialdemokrat: Najznameni- tejše slovensko literarno ime!... Pisatelj Cankar priporo=a kandidatu Cankarja« (15. februar, št. 13). Ne vem. zakaj jo DK tako nasproten mnenju, da jo aretacija Ivana Cankarja Slovence politi=no prav rosno prizadela. Vem pa. do sem si misel, do je preganjanje Cankarja bilo tudi preganjanje jugoslovanske usme- ritve v slovenski delavski stranki, izposodil pri Speransu (I. izd., str. 199) in prav tako mnenje, da je Cankar svojo zamisel v okviru JSDS širil kar uspešno, da je ž njo >v vrstah socialno demokracije v precejšnji meri prodrl« (111. izd., str. 402). In vem tudi. da me DK ni prepri=al, da bi bilo druga=e. Njegove >pa= prepri=ljive domneve o Cankarjevi aktivni vlogi ob njegovi aretaciji« pa rnjc no ozna=im... Nn str. 348 se DK »boji«, do bi se joz »ognil« upoštevanju Schvvorzovega poro=ila z dne 15. oktobra 1914 in du bi »rajši vztrajal pri .prostospisni' domnevi« itn. Zna=ilno: ne »boji« se pa meno sumni=iti, da ho=em nekaj roko- hitrsko prikriti. Povem, da mi omenjeni arhivski spis ni »prišel pod roke«. Ne trdim zase. kot to dela DK, da sem pregledal vse na preganjanja nanašajo=e se arhivske vire. Ob skromnih, zlasti =asovno, mo/.nostin za delo v arhivih no Dunaju sem se neogibno moral omejiti in sicer na nekatere serije aktov avstrij- skega notranjega ministrstvo, ki so se mi zdelo najpomembnejše. 'IV som pre- gledal sistemati=no, od lista do lista. Zame pomembnih dokumentov torej nisem iskal po sistemu »kdo bo prvi zagledal štiriperesno deteljico«. Nisem pregledal vseh serij, med njimi ne »Stnalspolizei 20« in je delo še ogromno, veliko preve= za posameznika. Saj to tudi DK dobro ve. Popolnoma jasno je, da bomo edino z organizirano, skupinsko in sistemati=no akcijo kdaj prišli do tega, da bomo lahko rekli, da poznamo vse, kar o naši (novejši) zgodovini hranijo dunajski arhivi. Tisti redki posamezniki, ki smo kdoj na svojo pest. vsak zase, delali v teh arhivih pa bi za za=etek storili koristno dejanje, =e bi napravili (objavili) vsaj regesto aktov, ki smo jih že videli. In zdaj o arhivskem spisu, ki ga DK objavijo v odlomkih ali v parafrazi kot svoj adnt. Po tem. kur borom, podpira ta spis mojo tezo. Deželni pred- sednik Selnvorz (najvišji in najodgovornejši vladni uradnik na Kranjskem) se pred višjo osrednjo oblastjo zagovarja zaradi prijave, da premalo energi=no ukrepa (nrctirn itn.). O=itno ne gre zn rutinsko poro=ilo, marve= za odgovor na poziv notranjega ministrstva. To ministrstvo potemtakem terja energi=no ukrepanje tudi na Kranjskem, =eprav ve. knj to pomeni na Štajerskem in Koroškem. Sehvvnrzov (Kiiniglov) zagovor, dn no=e žaliti pravnega =uta prebi- valstvo in da ne ukrepa brez obtežilnega gradiva, ne pojasnjuje poseonosti položaja DA Kranjskem, kajti isti zakoni so veljoli tudi na Štajerskem in Ko- roškem in je bilo tam slovenske protidržnvnosti enako malo. Ce je Schwarz tako rahlo=uten za pravni =ut in skrben pri zbiranju dokazov, morajo biti torej neki posebni razlogi. Dokument jih navaja takole: nezakoniti pregoni bi ustvarjali narodno mu=enike in s tem klico novih gibanj, nevarnih državi. Ali pa so smemo s tem že zadovoljiti? Nezakonito preganjanja so namre= ustvar- jala slovenske narodne »mu=enike« tudi no Štajerskem in Koroškem. Mora torej biti nek razlog, zakaj se te nevarnosti tam niso bali, na Kranjskem pa so so jo. Mislim, do stvori ni težko razložiti. Na Štajerskem in Koroškem je ve=ina prebivalstva bilu nemšku, »pravni =ut« ve=ine prebivalstva je bil nemško- nacionolon in ni bil ni= nevarno užaljen zaradi nezakonitih pregonov Slovencev; morebitna novo slovensko državi nasprotna gibanja ne bi bila nevarna, temve= S j rej dobrodošel povod zo se bolj korenit nosilen obra=un nemške ve=ine s »lovenci. Na Krunjskcm pu je bilo druga=e: Nemci so tu v neznatni manjšini, obsežni proti širokim krogom naperjeni ukrepi bi »žalili pravni =ut« velike 377 ZGODOVINSKI noviini gibanji, nevarnimi državic — To se torej razbere iz navedenega poro=ila. In to je zelo podobno tistemu, kar jnz v knjigi !e domnevam. Ce je DK v »svojem« dokumentu videl dokaz dobrotnosti in nadnacionalne pravi=nosti avstrijske oblasti, mu ne morem pomagati. Na str. 352 piše I)K o številkah v zvezi z aretacijami na Koroškem, ki da so mi »padle pod pisalnikc, ker so premajhne in ker takih ne »ljubim in ne rabim«* Predno odgovorim, pripominjam, da bi avtor, ki je sam zagrešil tako resne »korekture« na dokumentu, ki ga navaja kot poglavitni dokaz /a svoje trditve {dr. Ttiinov =lanek »Vojna«) in ki javno kritiko v tej to=ki mol=e preide, moral biti bolj previden kot obtoževalec drugih. Kaj pravim o omenjenih številkah? »Natan=no število aretacij ni znano. Tu je le globalni podatek V poro=ilu vojaške komisije, da so na Koroškem in Štajerskem od 27. julija do 1. decembra 1914 aretirali skupim 910 civilnih oseb, od teh 117 duhovnikov.« (Koroški plebiscit, str. 78.) Govorim torej o vseh, ne le duhovniških aretacijah. DK meni, da bi moral navesti Številke, ki jih sam citira. A te govore le o duhovnikih in zgolj o aretacijah. Ju/, sem namesto njih iz istega \ira citiral odstavek, ki ve= pove o preganjanju na Koroškem: »Štirideset odstotkov slovenske duhovš=ine, kakor tudi skoraj vsi ugledni slo- venski laiki so morali v zupor ali pa so imeli zaradi najpodlejŠih ovadb na neprijeten na=in opraviti z orožniki, detektivi in preiskovalnimi komisijami.: (Kor. pleb., str. 80). In kon=no, imenoma sem navedel vse tiste, ki sem jih v razpoložljivi dokumentaciji ugotovil kot obsojene. Prcfiteje jih pa lahko vsak sam: bilo jih je 7 (sedem). Štirje duhovniki iu trije laiki, med njimi državno- zborski poslanec Franc Grnfcnuucr (Kor. pleb., str. 82—83). To je doslej naj- manjša številka v zadevni literaturi, naj jo »ljubim* ali ne. Upam. da bo tudi za DK dovolj majhna. Neljubo me je v pisanju DK zadelo nekaj drugega: njegova zani=ljiva pripomba, da je bilo »slovenstvo v le j deželi« — »skoraj le na klerikalno klienlclo omejeno« (str. 333). DK ne bi smel v .svoji žol=nosli pozabljati, du je ta »klerikalna klientelat bila iu je še v boju za nacionalni obstanek, v boju. ki hi mu težko našli primerjave, da je ta »klerikalna klicntclnt prav zaradi svojega slovenstva dala svoj krvni davek v boju proti nacizmu in da še danes stoji — mo=no osamljena — zunaj mišili varnih štirih sten proti novim pojavnim oblikam ncmškonncionulncga fašizma. Med poglavitnimi »aduti« DK je navedek iz Jegli=evega dnevnika z dne 28. maja 1917, ki naj pri=a o tem, da »grem mimo vojnega doživetja množic in mimo izredno važnega pri=evanja o prelomu, ki ga je povzro=alo to doživetje v levorneš=anskem klerikalnem krogu dr. J. Ev. Kreka« (str. 33(>). Kar zadeva »vojno doživetje« kot faktorja samoodlo=be, sem svoje mnenje že povedal. Tu bi zdaj rekel predvsem to, du 28. maj 1917 pomeni =isto druga=en položaj kot pa meseci ob za=etku vojne, ki o njih govorim v II. poglavju, iz katerega izvirajo moje »inkriminirane« trditve. Kronologije pa= ni mogo=e kar odpravili. Hcsedc o socialdemokratih, ki so edini »nekaj naredili iu nastopajo odlo=no za pravice narodov, za mir«, Iti bile v letu I9U iu še precej dolgo pozneje nemogo=e. Možne so postale šele po ruski februarski revoluciji hrta 1917. Pa še tedaj komaj, komaj, =e bi upoštevale zgolj tisto, kar je dotlej storila JSDS.* V slovenski politiki tistih dni je socinldcmokrnciju neposredno u=inkovala v glavnem zaradi iniciative holandsko-skandinavskega komiteja. To problema- tiko, ki je tudi DK vzlic ve=kratnemu na=enjanju še dale= ni obdelal iz=rpno, ' I.e prt dni po tem pogovoru, 2. junija 1917 je SlaicrsH namestnik Clnry poro&ll nolra- njrmii ministrstvu o dejavnosti slovensko socinl-demokrafske stranke * takimi MMChunl: »DICM 1'nrtri lieflcissijtte sich vruhrend d« Kricjtc* ciner besonderen /urtlrkhallnnc und pttlriotUcher Gesinnunfi. Ea ist ihr gelunifen, die Arbeilerschaft trotz Lcbensmittelmonfels bishcr In gedaldifem Auslinrmi zu bestarken, was nuf »traffc und patriotisclic Organisatioa hindciilel.« • AVA, II8S4/UI ex 1917. (»Ti stranka je med vojno izkazovala posebno zadržanost in patrioti=no mišlje- nje. Posre=ilo se ji je doslej utrjevati delavstvo, da potrpežljivo vztraja, vzlic pomanjkanju llTOta, kur kaze iia =vrsto in natrioti=no organizacijo.«) — Teia poro=ila T knjigi ne navnjnm, podol kot ne zapiska i/ Jkofovega dnevnika, ki ga vihti DK, pa= zato ne, ker ne to ne ono nima organskega mesta v tekstu. Navade, da bi v svoje tekite stla=il »se, kar sem kdaj kje prebral pa nimam, 378 /<;<)[>OYINSKI lcvomeŠ=niiski klerikalni« Krekov krog ima žc došli daljšo predzgodovino, IZ katere vojne seveda ne moremo izlo=ili. Cisto res pa je. da je vojno doživetje množic, sublimirano v dejavnost evropske, avstrijske in navsezadnje tudi slovenske socialdemokracijc. imelo velik pomen za zmago Krekovega toka v okviru slovenskega klerikalizma, predvsem v kranjski SLS. V vlogi argumenta proti dr. SuŠIcrši=u vidimo to socinldcmokratsko dejavnost prav v viru, ki gn navaja l)K, zlasti 7e ga preberemo v neprirejeni obliki. Tudi iz priredbe vidimo, da se škof zaradi tega argumenta Še ni premaknil s svojega protikrekovskega. Šušterši=u zvestega stališ=a. Kako pa je prav strah pred vedno ve=jim Vplivom socialdemokratske dejavnosti, ki je tedaj Še lahko veljala za reprezentauta interesov in razpoloženj množic, septembra 1917 kon=- no odlo=ilno vplival tudi na škofa Jegli=a, sem v knjigi pokazal, celo bolj konkretno poglobljeno kot smo to brali doslej. Pripominjam le še to. da v pogovoru 2H. maja 1917 ni šlo za vprušanje. ali Aatl državnopravno izjavo dva dni za tem v parlamentu ali ne. V opombi 55 (str. 337) nogreša I)K navedbo, odkod imam Stiirgkhovo navodilo deželnim šefom od konca julija 1914. Ta precej znani dokument je objavil 1. 1925 l.udvvig Briigcl v svoji zgodovini avstrijske socialne demokracije (kuj. V. str. 210). Po originalu v upravnem arhivu na Dunaju ga je I. 1%8 znova objavil Christof liihr v knjigi, ki jo navajam, po njem pa sem jo objavil v bistvenih odlomkih v >Koroškem plebiscitu« (str. 76—77). V zadnjem odstavku mi sir. 357 mi l)K o=ita, da v knjigi nisem popravil trditve, objavljene v ^pripravljalnem spisu« (ZC XXIV) o tem. da so Sturgkhovc obljube, da se bo položaj izboljšal, bile prazne in da sem tako v svoji zgo- dovinski« (z navednicami io ironizira I)K) sliki pustil neopravi=eno praznoto. V inkriminirnncm II. poglavju knjige o leni momentu sploh ne govorim, si- nu »pripravljalni« spis ne sklicujem in ga seveda tudi ne popravljam. Pa saj ga tudi ni treba. I)K gradi svoj o=itek na tem, da v nasprotju z menoj vse preganjanje reducira na gole aretacije. Jnz v ZC XXIV o aretacijah izrecno sploh ne govorim, temve= le o »preganjavski vnemi« oblasti, da so oblasti pod vtisom Stiirgkliovc okrožnice konec julija 1914 delale v zavesti, da se ta njihova vnema ujema z željami najvišjih faktorjev v državi. Tu neke generalne re- m cd uro vsaj do VStOpO Italije v vojno res ni bilo. le gašenje tam. kjer je stvar postajala za državo ko=ljiva. Kaj bi potem popravljal** V >Koroškem plebiscitu« pa Še konkretno povem, na kateri moment v >prcgnnjnvski vnemi« se navedene intervencije pri Stiirgkhu nanašajo. In sicer pravim glede Koroške: »Sloven- skemu tisku niso dovolili, da bj v javnosti nastopil v obrambo žrtev, zato pa so nemškim listom dali na prosto voljo, da širijo najbolj fantasti=ne trditve 0 protidržavnem zna=aju aretiranih oseb... Predsednik hrvnško-slovenskcgn kluba dr. Anton Korošec je aprila 1915 zaradi tego interveniral pri predsedniku vlade Stiirgkhu. Slo je predvsem za pritožbo zaradi popustljivosti cenzure ob (protislovenskem) pisanju nemških listov nn Koroškem. Stiirgkh je Korošcu obljubil, da bo poskrbel, da se stanje popravi.c Konec. (Str. 79). Kaj 1)K še ho=e? Cc lepi iz razli=nih tekstov skupaj posamezne stavke in pride do =udnih rezultatov, je kriv sam. Malo pa naj le Še pomisli, kaj pomeni, da gre za inter- vencijo še v aprilu 1915. In moidn Še na to. da obe pismi vklju=ujem z opo- zorilnim >primerjaj« in ne z dokazovalnim »glejc. 1)K naslavlja name tudi vrsto vprašanj v zvezi s temami, ki niso nepo- sredno predmet moje knjige, ki pa sem se jih s kakim posameznim stavkom dotaknil v njej ali v prejšnjih spisih (o ra=unu slovenske klerikalne stranke na zavezništvo nemških krš=anskih socialcev v nacionalnem problemu, 0 po- gledih hrvaškega >novega kurzu« na slovensko vprašanje, o obstoju dveh tokov v SLS. o nasprotjih med Krekom in Sušterši=em pred vojno in še o =em). Izraz >vprašanja« je v tem primeru seveda evfcmizem. DK daje dovolj jasno na znanje svoje mnenje, da jaz o vsem tem vem samo tisto, kar je narobe. Pa vendar si bom dovolil, kar si dovoljuje DK v svoji repliki v /C XXVI1/1-2: 379 ZGODOVINSKI . ..kar ne spada T =nsovno-lcmatski krog knjige... odlagam za drugo pri- liko...« Imam pa (udi jaz še vprošnnjc svojemu kritiku, da ga ne imenujem kako druga=e. Poglejte. Zc ve= kot štiri desetletja sc_ pe=a s politi=no zgodovino Slovencev v =asu omejitev in imenov Slovencev v =asu demokrati=ne in socialne prebuje, sam je celo predlagal icjitcv in imenovonjc te periode. Prizadeva si vzbuditi vtis, da si je nabral Že dosti neznanih zakladov vednosti. A le tu in toni nam vrže kako prgiš=e, najraje tedaj, kadar z žugojo=im prstom pokaže na koga, ki se je oglasil, ne da bi =akal njegove napolilnc besede. Cas, ki nikomur ne prizanaša, vsiljuje vprašanje: Zakaj DK. že enkrat ne razodene sam iz sebe in strnjeno svojih dognanj in spoznanj, recimo, v obsegu kolikor toliko normalne knjige? Kaj ga od tega odganja? 380