PRAVICA DO ŽIVLJENJA. ZOFKA KVEDER. PRAGA. Drama v štirih dejanjih. 1 OSEBE : i Zima. Ivan, trgovec, -j Marija, njegova žena. Pepi, njun sin, i Berta, njuna hči. Maks, daljni sorodnik, Ponikvar, bogat trgovec, ; Dolinšek, župnik. i i Čas : sedanjost. \ Soba, v ozadju, na desno in levo vrata. Pohištvo, kakor v boljši meščanski hiši, na levo kanape, mala okrogla miza, trije naslonjači, spredaj pisalna miza z nastavkom < in knjigami, na desno v kotu peč, zadi mal harmonij, ob strani obešalnik za obleko in kredenca, od vrat proti gledalcu šivalna mizica, blizu zraven amerikanski, ' zibalni stol ; sredi velika miza s stoli, po stenah slike, j 171 Prvi prizor. Pepi in Marija. Pepi sedi v malem vozičku, kakor jih imajo hro- mi, poleg pisalne mize in lista med knjigami. Marija jemlje servijeto iz kredence in jo razgrinja na jednem vogalu velike mize v sredi. Pepi je 27 let star in hrom, njegov obraz je bled, lasje svitli. Njegova mati je 50 let stara, okrogla. Marija: Moj Bog, ali ima človek dela! Koliko je pa ura. Pepi ? Pepi (pogleda na uro, ki visi nad pisalno mizo:) Pol jednajstih prošlo, mama. Marija : Na, to je nekaj ! Moram v kuhinjo ; naj si Berta sama priredi. Gotovo je danes mnogo ljudi doli v prodajalni. Pepi : Da, vrata se vsak čas odpirajo in zapirajo. Marija : Prav, prav ! Kakor nalašč. Gospod Ponikvar je danes tukaj, naj vidi. Pepi : Ostane pri nas na obedu ? Marija : Seveda, seveda. Petičen mož, petičen. Hm. to bi bilo nekaj za našo Berto. Ah ! Pepi : Ta ? ! Pa ta je prestar ! Marija : Prestar ? Kakor se vzame. Cvenk ima, to je glavno, na to se gleda. Pepi : Berta ga ne bo hotela. Zastonj računate. Marija: Hotela?! Hm, pametna je in naposled kdo jo bo vprašal ? ! (Se domisli) : Na, moram v kuhinjo, kdo se bo s teboj pregovarjal ! Moj Bog, pol jednajstih, in gospod Ponikvar pride na obed ! Človek je že čisto neumen od dela. (Odhaja .skozi desna vrata.) Pepi (hitro :) Ti, mama ! Žejen sem, malo vode te prosim ! Marija (godrnja:) No ja, noja! Moj Bog, toliko posla ! (Mu nalije kozarec vode in odide.) Drugi prizor. Pepi sam, pozneje Berta. Berta je 22 let stara in ima črne lase. Jako lepa je. Pepi (pije vodo, hoče, da postavi kozarec na pisalno mizo, a ta mu pade iz rok na tla. Jezno ;) Oh ! Berta (pride skozi desna vrata, vesela, sveža) : Dobro jutro. Pepi ! Danes je krasno ! Polna prodajalnica kupcev ! Oh, da, ob tacih dnevih je lepo sedeti pri blagajni. Samo kasiraj, kasiraj, v jedno mer. Frajlica, go- spod, dama, stara mamica z dežele, služ- kinja, — človek dela študije! (Prekine se): Mama nič pripravila ! In danes imam stra- šen glad, kaj misliš: od sedmih sem doli. (Jemlje iz kredence sir in sadje, vedno govoreč) : Ha, ha, ali je kratkočasno ! In kako različno ti plačuiejo ! Hm, kaka dama ti odda svoj konto s tako prezirljivo gesto, kakor da ima tisočake v denarnici, služkinje vselej dvakrat preštejejo. Kateri redko zahajajo v prodajalnico, so nespretni in vsi rdeči zadrege. Ali se kedaj natihoma smejem ! (Sede in začne jesti. Najedenkrat opazi temni obraz svojega brata) : Kaj ti je, Pepi ? Pepi : Ah, nič ! Vprašujem se samo, zakaj sem prav za prav na svetu ! Berta: Tvoje .stare litanije! Oh, ti, ti, ti ! (Stopi k njemu in mu gladi lase) : Kako smO zopet sentimentalni ! (Zagleda razbit kozarec na tleh): Ah, to je bilo! No, to je res vredno tacih misli ! (Pobira glaževino) : Kakor da se to ne more vsakemu pripetiti. Pepi : Ali mene boli ! Ne morem se ganiti, kakor otrok sem, toliko da me ne pitate ! Kaj je to življenje ? ! In mlad sem, čutim, hočem biti zdra^". jak, ali ne mo- rem ! Živa klada ! Kaj misliš, da nič ne mislim, nič ne čutim? Vidiš, včasih mi zazveni nekaj v prsih, zdi se mi, da sem lehak, kakor veter, in svež, kakor majevo jutro. Zvihral bi venkaj v svet, ah, divjal bi, živel bi, užival svet in mladost in giba- nje. Berta, jaz sem včasih strašen! Zakaj so me pustili, da sem vzrasel, da sem pri- šel do spoznanja tega strašnega prokletstva, ki leži nad menoj ! Vidiš, kadar te vidim tako mlado, zdravo, polno bujnega življe- nja — Berta, jaz te sovražim ! Vse ljudi mrzim, ki so zdravi in srečni! Berta (tiho, nežno gladeč mu lase): Umiri se, umiri se ! Nikar tako, nikar ! Pepi (strastno) : Umiri se ? ! Ha, ha ! Ali če leta in leta, vsak dan, vsako uro čutim, 172 da nisem človek, kakor vi drugi ? ! Če čutim, da sem nič, da ne morem nič. Če mnogokrat psa zavidam ? ! Cc ničesar ne morem ! Kakor da sem vkovan v večne verige. Berta, ti ne ve.š, ti ne veš, kako je to ! Berta: Umiri se, umiri! Glej, saj ni tako strašno, glej ! Ali nimaš duše, kakor mi, in lepše, kakor mi ! Toliko zakladov imaš v duši, tako bogat si. Ali kaj koristi drugim njihova prostost ? Kaj ima pes od tega, če se lahko giblje, a ne sluti, da je to sploh kaj vredno? In jaz od mojega zdravlja, od moje mladosti, kaj imam ? Toliko kipečega življenja je v meni, toliko vročih želja, mamljivih sanj, — a kam gre vse to? Izhlapi, Bog zna kam, in jaz nisem nič druzega, kakor kasirka v prodajalni svojega očeta, nič nimam, kakor le, da sploh živim. A kaj je to, vprašam te, kaj?! Pepi : Da živiš ? To je vse ! Pravico — imaš, da živiš, iz sebe živiš ! Nikogar ne potrebuješ, ti živiš! Ali jaz?! Pustite me samega, in poginiti moram. Vsaka ura, katero ^sem na svetu, je miloščina drugih. Moje življenje je priberačeno, ukradeno. Berta: Bodi pameten, bodi pameten! Pepi : Kaj morda nisem ?! Pa mi reci, v kako svrho me vzdržujete ? Ali bom kedaj komu na korist ? ! Ali bom v prid človeštvu ? ! S čim je opravičena moja eksi- stenca ? Ali bom zaslužil jeden sam obed celo .svoje življenje ? Vse na svetu ima svoj cilj in svojo svrho, kak cilj imam jaz ? Kaj sem samo zato na svetu, da imaš ti brata in oče in mati sina?! Berta : Ali prosim te, kak cilj imam jaz, kaka je moja svrha ? ! Pepi : Ti si sama sebi cilj in svrha. Ti se sama vzdržuješ v življenju, zato imaš pravico do njega. Dokler more človek sam iz sebe živeti, tako dolgo ima pravico, da živi in da živi, kakor hoče sam, po svoji volji. Tretji prizor. Pepi, Berta, Marija. Marija : No, Berta ali še nisi gotova s svojim zajutrkom ? V prodajaln' je vse polno ljudij. Neprenehoma se čuje žvenča- nje steklenih vrat gor skozi strop. Berta. Saj že gTcm. Samo še jedno jabolko si vzamem. Marija: Prav, prav! Kdo je pa pri blagajni ? Berta : Ah, to Maks napravi. Marija : Ali ni v komptoiru ? Berta: Da, ali za nekaj časa vendar laglje on knjige pusti, kakor da bi me kateri od komijev zastopal. Vse polno ljudi je. Marija : No, in ti, Pepi, nečeš nič ? Pljučka imam zunaj. Kisla pljučka imaš tako rad. Hočeš malo ? Naš tatek najbrž ne pride, in potem ostanejo. Pepi : Jaz nečem nič ! Berta : Danes je zopet tako čuden. Marija : Vedno je jednak. Jaz le ne vem, kaj hoče ! Nehvaležen je. Kaj ga ne nosimo na rokah! Ali mu je kaj hudega?! Oh, kake križe ima človek z otroci ! (Zunaj na hodniku zvoni.) Kdo bo spet to ? Najbrž kaj za v kuhinjo. Z Bog"om otroci! Toliko imam dela ! In ta naša kuharica, prav nič ne razume in ne sliši. Reci ji stokrat, stori tako, ne, ona mora obdržati svojo, (že pri vratih): In da ne pozabim! Povej Berta, Maksu, da se za obed preobleče. Da ga ne vidim v njegovi oguljeni suknjici ! Go- spod Ponikvar pride, pa nečem, da bi mi delali sramoto ! Tudi ti. Berta, obleci kaj čednejšega. Kaj svitlega, da ne boš kakor nuna. (Odide.) Četrti prizor. Pepi, Berta. Pepi : Oraožiti te hočejo, veš. Berta : Mene ? Pepi : Koga neki ! Berta : Pojdi, pojdi ! (s prisilj enitii smehom) : Ha, ha, mene ? ! 173 Pepi : In veš s kom ? Berta: No?i Pepi: S Ponikvarjem. Berta : Smešno ! In to naj ti verjamem ? Ta bi bil lahko moj oče. In potem tak .surov, nadut človek ! Kje si pa to slišal ? Pepi : Mama mi je povedala. Berta : Mama ! .Samo, da ni nič huj- šega ! Če bi bilo vse res, kar mama go- vori . . . Ha, ha ! Ponikvar ! . . . Ali sedaj moram doli. .Samo ne bodi zopet senti- mentalen ! (Popravlja si pred zrcalom frizuro ) Pepi: .Sentimentalen ! Misliš — da je to res samo sentimentalnost ? ! Cele dneve sedeti na jednem prostoru, vedno sam, kakor mrtev, med tem ko vi drugi delate, ko . . . Ah, ne smem misliti! Berta : Saj imaš knjige. Če hočeš poš- ljem k knjižaru, mogoče ima zopet kaj novega. Pepi : Ah, knjige ! Sit sem jih že. Same misli, fantazije ... In potem, kolikor več čitam, toliko bolj se mi toži po življenju. Vidiš, po življenju, ki bi ga čutil prav blizu, tako v sebi, v srcu, v duši, vkr^^i... In če bi bilo tudi samo gorje ! Boja bi htel, tako da bi se mi vse mišice napele, da bi mi vsa duša vzkipela. Jaz mislim, da bi ozdravel, da bi se mi udje razve- zah. Ali tako, tukiij?! Mama me zjutraj obleče, vsi mi strežete — razrnehkužili ste me. Nekaj bi morda vse jedno mo- gel. Vidiš, z desno roko lahko malo gi- bljem, vsi prsti so gibljivi, — samo dvi- gniti je ne morem prav. Ali če bi se vadil, če bi tako z vso silo hotel dan na dan, par let, če ni drugače, misliš, da bi res ne prisilil narave, da mi da več pro- stosti ? Se spominjaš, kako ste me pitali ? Ni še dolgo. A sedaj, če sklonim glavo, glej, se lahko s prsti dotikam ust. Skoro brez pomoči jem. Berta : Moj Bog, moj Bog, ne govori vedno tako ! Ti, ti ! (Ginjena, nežno piitiska nje- govo glavo k sebi.) Pepi : Saj me fazumeš, kaj ne ? O jaž vem. Ti veš, da je vse res, kar govorim, samo iz usmiljenja molčiš. Ali jaz vem, da me razumeš. Zato ti toliko povem. Samo tebi. Samo tebe imam rad, vidiš ! Ne hodi še doli ! Se malo ostani. Tako težko mi je samemu. Berta: .Saj o.stanem. ako želiš. Pepi : Da, da, ostani. Meni je, kakor da ti nekaj preti, Berta, kakor da te mo- ram čuvati pred nečim težkim. Vidiš Berta, ti ne veš, koliko zavisti je včasih v mojem srcu proti tebi. .Strah me je. Ali ne boj se, to je vse tako čudno, nejasno, nikdar bi ti ne mogel storiti kaj zalega. Nikdar ! Vse dobro ti želim. Kakor da je nekaj tistega v tebi, česar sam nimam. Nekaj mo- jega. Boli me to, ali tako sem srečen ob jednem. Ti, ti moraš živeti, Berta. Polno, svoje življenje. Vidiš, jaz tako hočem. Ne- kaj onega, česar jaz nimam, je v tebi, in zato moraš biti močna, jaka. Kakor da je neka moč odvzela meni vse moje sile, da na- gradi tebe. Ti imaš svoje in moje, dvojni fond. Pomisli. Nekdaj sem zdvajal nad teboj, takrat, ko si ubogala očeta in ostala doma v prodajalni. Hotela si v svet, učiti se, ra velikimi cilji si hrepenela. Aii ne veš, kako si sanjarila, da študiraš medi- cino, da boš zdravila uboge, da ustanoviš velik hospital za revne otroke ? Takrat sem jaz s teboj sanjaril. Ali veš, kako sva se skupaj učila ? Ali oče ni htel. Niti liceja nisi smela dovršiti. In ti si ubogala, nekako tiho si resignirala. In jaz sem takrat obu- pal nad teboj. Mislil sem, da ni nič ener- žije v tebi, nič sile, nič odpora. Ali zdaj vem, da takrat še ni bil čas zato. Bila si še otrok, takrat pred šestimi leti. Ali se- daj, Berta, sedaj[ pazi ! Pazi, da te ne okra- dejo ! Zdi se mi, da te čakajo velike stvari. Ne jemlji Ponikvarja ! Berta : Ali prosim te, kaj vendar mi- sliš ! Ne, ne, trgovali z menoj ne bodo. Sploh pa . . ., mislim, da prcčrno gledaš brat. — 174 Pepi : Tako ? Jaz mislim, da ne. Berta : Ali to bi bilo podlo, če bi me silili. Pepi : In takrat, ko si morala ostati doma ? Berta : Takrat ... ? Ne vem . . . Morda so imeli najboljše namene . . . Pepi : Najboljše namene ? ! Hm ! Tudi sedaj bodo prišli z najboljšimi nameni. A ne veruj. Njihova sebičnost se skriva za takimi frazami. Ne bodi tako zaupljiva. Berta: Kako govoriš?! Očetu in ma- teri menda vendar smem verjeti?! Pepi: O verjemi mi, da se dandanes marsikaj skriva v naših družinah. Ljube- zen, pro&im te, kaj pa je to, ljubezen ? ! Sebičnost je, če se prav premisli. Zakaj ljubimo ? Ker je že v tem, da ljubimo, toliko sreče in blaženstva za nas same, da bi ne smeli iskati še drugačne nagrade. Recimo ljubezen .starišev do otrok. Ali nas ljubijo radi nas samih, ali zaradi nas samih kaj žrtvujejo ? Ne, v najboljem slu- čaju nas ljubijo, ker smo njihovi, ker smo njihova last, njihovi otroci ? A pozneje, kaj meniš, da ostane mnogo takih idealnih družin, kjer vlada le idealna, nesebična ljubezen med vsemi? Ah, kaj še! Oni tir- jajo od nas ljubezni, zahtevajo hvaležnosti, naša dolžnost, — zatrjuje se nam, — naša dolžnost je, povračati jim dobrote, katere smo od njih sprejeli. In to je res, brez- srčno bi bilo od nas, da jih ne ljubimo, da jim ne storimo vsega, kar je v naši moči. Ali prosim te, od kje imajo pravico zah- tevati od nas našo srečo, takorekoč naše življenje ? Oni so odživeli svoj del, a ven- dar hočejo še več. Del otrok, naš del, ho- čejo ! Hvaležnost ! V imenu hvaležnosti pridejo : zdaj se žrtvujte, mi potrebujemo žrtev ! In vsi dobri otroci v romanih in novelah in v življenju mečejo vse upe od sebe, vso mladost m se s sladkimi solzami vesele, da so tako dobri, poslušni. Ta da svoj cilj, svoj poklic, svoje prepričanje, drugi ljubezen, srečo — življenje dajo, in kar jim ostane, je samo še topo vegetira- nje, — življenje ni več. Berta : Ali to je strašno ! Zakaj mi to pripoveduješ ? ! Ti, tvoje govorjenje je bo- gokletno ! Pri nas ni tako. Kako imajo tebe radi ! Pepi : Kaj ne, mene, od katerega ne morejo pričakovati ničesar! Ali jaz ne govorim za-se, za tebe govorim. Za te, čuješ ! Jaz čutim, da bodo prišli k tebi v imenu dolžnosti, hvaležnosti, ljubezni . . . Jaz to vem in nečem, da se vržeš proč brez misli, v neumnosti, v ekstazi nekega sugeriranega čustva. Nečem ! Ker jaz jih ne ljubim, vidiš, kakor je predpisano v katekizmu. Tako .so mi tuji, tako grozno tuji! Niti hvaležnosti ne čutim. Prav nič! Kadar me mama zjutraj oblači in zdihuje, da sem ji v pokoro, kadar nejevoljno suva moje telo iz jedne strani na drugo, vidiš, takrat zatisnem oči, zaraižim, ker je moj pogled prepojen s sovraštvom. Stisnem ustnice, ker bi drugače zakričal : vrzite me na gnoj! Zakaj me mučite?! In končno. Povej mi : v resnici kaj sem jim ? Jaz ču- tim : očeta je vselej sram, kadar mora kakemu tujcu pokazati: »in tojemojsin.c In mati ? Mati je ponosna pred Bogom in pred ljudmi na svojo veliko čednost, na angeljsko požrtvovalnost, s katero me ob- lači, s katero skrbi, da ne segnijem v lastnem gnoju in da moj želodec ne trpi pomanjkanja. A ona je angelj, in nebesa so ji gotova ! Berta, Berta nihče nima trohe ljubezni za-me ! Berta : Pepi, kako moreš to trditi ! Pepi: Ne pridi mi s sentimentalnimi lažmi. Ne iščem jih. Ti si dobra. Da, da ti si dobra. Nekaj svitlega je v tebi. A ti si še otrok. Berta ! Nič ne misliš. Za vse se zanimaš, samo o sebi ne razmišljaš nič. Prav nič ne ve5, kaj hočeš. Berta : Naposled imaš prav. Ali čemu razmi.šljati ! Vse pride samo od sebe. Pepi : Da, vsili se ti od zunaj ! 175 Berta : Jaz ne vem, ali jaz ne vidim nič strašnega v življenju. Cel dan delam, in to me napravlja tako prosto, srečno, nevezano. Doli v prodajalni, kjer se vse giblje in dela, mi nikdar ne pride na mi- sel, da ne spadam sem, da bi morala postati nekaj druzega. Vsi so veseli, pa sem še jaz vesela. In moji cilji ? ! Nimam jih ! Jaz mislim, da že pridejo sami od .sebe, da nič ne zamudim. Da, jedenkrat pride vse, in vrata v življenje se mi odpro na stežaj. In potem stopim venkaj v boj, sveža in mlada s smehom na ustnicah. Pepi : Da in pušice bodo letele na te in braniti se boš morala, ako ne boš ho- tela podleći. Berta : In če ! Ne bode me bolelo. Krasno je biti mlad in živet;, samo živeti. Gledati, kako vstaja zarja, kako sveti solnce, čakati mrak, sanjariti v noči o novem dnevu ! Lepo je ! Ne vem, kako sva prišla do teh neprijaznih pogovorov, tako sem srečna ! In moj mir mi je ljub in drag. Čakam, čakam... nekaj lepega, krasnega... Pepi : Da, čakaj in pazi, da ti ne za- grnejo tvojega solnca z večnimi zagrinjali. Odpirajo se ti vrata v življenje, ali hoteli te bodo voditi po drugih potih, kakor misliš ti. Berta ; Molči, molči ! Ah, tako lepo mi že dolgo ni bilo v duši. Zunaj sije solnce. Da je danes nedelja, peljala bi te venkaj pod lipe. Tako opojno duhte. Pepi: Taka si, glej. Niti jedna temna misel ti ne ostane v duši. Samo solnce te je. A sedaj idi, idi. Berta: Resnično, zadnji čas je. (Nahod- niku zazvoni.) Najbrž me že kličejo. Adio ! (Odhaja. Iz hodnika se čuje govorjenje.) Peti prizor. Pepi, Berta, Zima in Marija. Berta (se vrača) : Očc je prišel. Pravi, naj ne hodim doli. Žima (55 let star, visok, še jako krepek mož. Govori ženi, ki prihaja takoj za njim): Ali, kadar ti povem, da nečem. Pusti me že v miru s tvojimi prigrizki. Kakor da nimam druzih skrbi ! ¦Marija: Ali tatek, tatek ! Zakaj se tako razburijaš ! Morda malo juhicc? Obed ne bo še tako brzo na mizi. Zima (vrže klobuk na stol) : K vragU ! S kože bi skočil! Mir mi daj, pa basta ! In molči, prosim te! Bil sem .sam v kompto- iru. Celo dopoldne sem sedel nad knjigami. Ni mi do jedi. Ali Ponikvar pride na obed; skrbi, da bode pošteno kosilo. Marija : Seveda, seveda. Ponikvar je fin mož in razvajen. Ali naša Bertka tudi ni . . ., nu, jaz si mislim svoje. Dobro bi bilo. Zima : Mora biti ! A kje je Berta ? Ah da, tu si. Drugič mi ne stoj celo do- poldne zgoraj, razumeš. Berta : Pepi je bil tako sam, pa . . . Zima : Pepi ? ! Pepi nima ničesar uka- zovati. Navadi naj se, saj ima itak naj- lepše življenje na svetu. Brez skrbi . . . Prokleto, kaj bi dal . . . Toda res, Berta ! Govoriti imam s teboj. Želim, da si dru- gačna proti Ponikvarju. Ne občuj ž njim, kakor s starim gospodom. To je razžaljivo. In prijaznejša bodi, skrajno prijaznejša . . . Berta : Kako to mislite ? Zima : Kako to mislim ? ! Vraga, jaz ti ne bom razkladal, in ovinki niso moja navada. Z jedno besedo, on te hoče za ženo, in jaz želim, da mu ne delaš zaprek. Marija : Snubil jo je že ? ! Vidiš, vidi.š, ali ima dekle srečo. Bertka, Bertka, .moj zlati, srečni otrok ! (Hoče jo cbjeti.) Berta: (katera mateie niti ne opazi): Kako?! Kaj pravite ? ! . . . Ponikvarjeva žena? ! ... Ne, ne. Recite mu kar naravnost, da ga nečem ! Zima (osupnjen): Nečeš ga ? ! To sem pa res radoveden! Glej. neče ga! Ali, če ti povem, da si moraš oblizniti vse prste, da te sploh hoče ! Polovico miljonarja ! Berta : Njegov denar me ne briga, Nečem ga, 176 Marija: Moj Bog. moj Bog, ti otroci! Ne bodi vendar nespametna, Bertka ! Zima : Nečeš ? ! In če jaz zapovem, če hočem ! Idi sedaj doli, in da mi opoldne ne delaš neprilik, razumela ? ! Ti vzameš Ponikvarja, in basta ! (Hoče, da otide skozi vrata v ozadju.) Berta (strastno) : Ne, nikdar ! nikoli ! In če me ubijete ! Zima (se obrne. Oče in hči si stojita nasproti in se merita): Ah!' A-a-ah ! Marija : Joj, to dekle, ta Berta ! Joj, joj ! Berta (po pavzi) : Ne, nikoli ! Zima : Nikoli ? Berta : Nikdar. Zima : In če ti zapovem, če zahtevam?! Berta : Zato nimate pravice ! Marija : Bertka, Bertka ! Zima (svoji ženi nevoljno): Ne mešaj se vmes ! (Nakrat Berti po kratkem a hudem boju) : In če te prosim ? . . . Berta (ne razume prav) : Ce prosite ? . . . Zima : Da, prosim ! (Položi ji roke na rame, mehko): Bodi pametna. Berta. To ni tiran- stvo. Mora biti! Zaradi nas vseh ! (Pokratki pavzi) : Jaz stojim na robu propasti. Jedino Ponikvar me more rešiti. Drugače smo berači . . Niti obleka, katero nosimo, ni naša. — Berta (klone): Moj Bog! Marija : Kaj praviš ? Kaj govoriš ? Berači ?! Mi ?.. . Mi berači ? . . . Saj ni res ! . . . Nemogoče ! . . . Daj no, govori ! (Stresa Zimo za rame.) Zima : Pusti me ! Marija (vzdihuje in joka) : Oh, oh ! In to sem morala doživeti ! Nekaj tacega ! Tako sramoto ! Oh ! Zima (Berti) : Da, Berta ! Daleč sem došel ! Prositi moram, svoje otroke moram prositi ! Berta : Oče ! (Se ga oklene) : Pepi (ki je doslej molčal, pomembno) : Berta ! Berta (se izvije očetu iz rok) Ne, ne, ne morem ! Zima: Ne moreš?! Potem... potem... j potem mi ne preostaje druzega . . . Potem i sem zgubljen. Berta, ali res hočeš, da vsi j propademo? . . . Da postanem berač na i svoje stare dni ?! ... da stradava z ma- \ mo ? ! . . . In Pepi ! . . . Ali hočeš ... Pepi (mu pretrga besedo) : Ne govorite O ¦ meni ! Ne zlorabljajte mojega uboštva v ; vaše namene ! -j Zima, (kakor, da ne čuje sinovih besed) : Ali j hočeš, da pride Pepi v ubožno hišo, ali j da ga vozi kdo okrog in berači zanj po \ hišah ? ! . . . Berta ! Berta : Ah, oče ! Ah, oče ! | Pepi: Berta, kaj sem ti pravil?! Spa-j metuj se ! Življenje hočejo ! Mladost, srečo ! j Zima : Kaj govori ? i Berta: Ah oče, ne morem, ne morem! j Zima : Ne moreš ? ! . . . Nečeš, reci ; raje ! i Marija : Neče ? ! ... O, nehvaležnica !... ; Beračiti nas pusti! A. kedo te je zredil, i kedo ? ! Na teh rokah sem te nosila ! S : svojim mlekom sem te dojila ! . . . In zdaj i ne more in neče ! O-o-o ! Ti . . . 1 Pepi : Kaj jo grdite ? ! . . . Če ste ji j dali življenje, imate li zato pravico zahte- \ vati ga zopet nazaj ! i Marija : Jaz sem njena mati, ona me i mora ubogati ! j Zima : Kaj moram tudi jaz obžalovati. Berta, da imam hčer ? ! Berta ! i Berta : Pustite me ! Saj moram znoreti ! ' Samo danes me pustite ! Zima (Mariji): Pustimo jo! Ponikvar mi je dal teden dni premisleka. Naj premisli ! | (Odide s svojo jokajočo se ženo skozi srednja vrata v ,j ozadju.) i Berta (stoji nekaj časa sredi sobe potem se vrže i na kolena pred brata) : Ti mi pomagaj ! (Skriva obraz v bratovem, naročju in plaka.) Pepi (sedi mirno, ljubezen in sočutje se mu i bereta na obrazu. Z desno roko ji hoče pogladiti lase, j aH Bertina glava leži tako, da je njegovi tresoči se prsti \ ne morejo doseči. Bolestno) : Berta ! •' (Zagrinjalo pade.) 177 PRAVICA DO ŽIVLJENJA. ZOFKA KVEDER. PRAGA. Drama v štirih dejanjih. Drugo dejan]e, Scena, kakor v prvem. Vepi sedi sam pri srednji mizi, na liateri je pripravljena kava s skudelicami. Zima, Marija, Berta, Makso, Po- nikvar prihajajo iz obednice. Prvi prizor. Zima prihaja: Kavo pijemo vedno v tej sobi, človek se čuti bolj en fainilie. Ponikvar : Da, nekako intimnejše je, čuti se, da je navadno bivališče družine. Marija: Seveda, razkošno ni, ali vsaki del pohištva nam je dober, star znanec. Dolg'čas bi nam bilo, mislili bi, da nismo več doma, ako bi namestili drugo, moderno opravo. Ponikvar: Jaz se na svojem posestvu nikdar nisem dotaknil hišne oprave. To je del poslopja. Stare tradicije zavijajo vse v mnogoletne spomine, ("eie generacije so rabile te komode, te čestite naslonjače, in začrnele slike s pastaricami, nališpanimi vitezi in koketnin.i damami rokokoa visijo že dolga, dolga desetletja po stenah. Jaz imam spoštovanje pred vso to šaro. Ne dotikam se je. Marija : Da, da, resnično, gospod Po- nikvar ! Ali končno moramo taki pieteti žrtvovati vendar-le skoro preveč svoje ko- modnosti. Ponikvar: To ravno ne mora biti. Jaz sem si na primer s\'ojo delavnico uredil čisto po svojem — naj tudi od mene osta- nejo spomini v hiši. — — A — a, g-ospod Pepi ? Kako je to, nisem vas videl pri obedu ? 208 Pepi: Kadar so tuji gosti v hiši, vselej. Zima: On navadno sam obeduje. Marija; Ali prosim te lepo, Pepi, kak tuj gost ! Izvolite, g-ospod Ponikvar ! Nalij kave. Berta! Ako želite pušiti . . . . Daj, stari, tvoje smodke. Zima vzame smodke z ctaŽere : Dobre so. Iz- volite ! Te imam specijalno samo za svojo privatno porabo. Ponikvar : Zelo ljubeznjivo od vas, gospod Zima ! Prosim ! Ako dame dovolijo ? Berta '^"Ao : Prosim ! Zima: Hočeš tudi ti, .Makso? Makso ; Prosim ! Zima. : Danes ostaneš zgoraj, v komp- toir greva zvečer. Praktikant je mesto Berte pri blagajni. Makso ; Dobro, gospod principal. Zima: Ah, k vragu s principalom ! Tvoj stric sem. Ponikvar : A ? (iospod Makso vam je v sorodu ? Tega pa res še do danes nisem vedel ! Zima : Čudno ! Sicer pa je to neko jako daljno sorodstvo. Jaz se niti sam ne spoznam. Ponikvar : Da, da ta sorodstva ! To varn je llati ! . . . Ce ona sama, ... čc ona neče Ponikvarja! Ah! . . . Ali sedaj ? ! Sedaj nesmem govoriti ! Mol čati moram ! Jaz bi že vedel, kaj bi ji re- kel ! Ali tega ne smem ! Kaj me ne razu- meš?! Rekla bi mi morda enkrat pozneje : Zakaj nisi molčid ? ! To bi mi rekla. Rev- ščina je hudobna, da veš, in težka ... In tega bi ne prenesel, da mi tako reče ! Tega ne ! Osmi prizor. -Makso, Pepi, Marija ; pozneje Zima, Ponikvar in }5erta. Marija vstopi skozi desna viata : Kaj pa je tu? j-Caj pa ti deklamiraš! Kako si r^deč, ves poten! Na, na! Mene že glava boli od vseh teh reči ! Povsod je kaj ! In na vrtu so tudi nekako čudni, ti naši ljudje. Tam pa molčijo. Videla sem iz okna. Po- klicala sem jih. Par kozarcev vina, potem bo veselejše. Mhm! (Postavlja buteljke na mizo in jemlje kozarce iz kredence.) Ah, Če bi bila Berta pametna. Berta ! Ponikvar, za njim Zima in Berta prihajajo skozi (lesna vrata; Tako, tukaj snio, milostiva. Dolgočasno je na vrtu. Ah. kaj pa imate tu? Marija : Vino. (Toči v čaše.) Tu, sem-le se vsedite in trčite. Ponikvar: Imenitno! Vino, peneče vino! (Dvigne kozarec, stoje.) Da napijem ila vaše zdravje, gospodična ! Na vašo kapitulacijo ! Na najino dobro prijateljstvo! Zivio ! Berta molči ni se ne gane. Marija : Zivio ! Zivio ! Ponikvar: Trčite z menoj, Berta ! Vino in ljubezen ! Ha, ha ! Marija: Napij gospodu Ponikvarju, Bertka ! Na mnogo let in veliko srečo ! Berta : Mama ! Ponikvar: No, gospodična! Živela le- pota in ljubezen ! Berta molči. Ponikvar: Morda vam je to prefrivolno? Torej, živio zakon z vsemi svetimi blago- slovi 1 Berta : \^i ste mi antipatični ! Ponikvar : Antipatičen ? ! Famozno ! Iz antipatije nastaja najstrastneja ljubezen. Na vašo ljubezen. Berta! (Pije.) Berta : To je surovo ! Makso pristopi, z iskrečimi očmi: Svetu- jem vam ... ! Ponikvar zaničljivo : Ah, \-i ? ! (Obrne mu hrbet.) Zima: (xospod Ponikvar. vaša taktika ni prava. Vse bodete pokvarili ! Ponikvar : Vi morate skrbeti za to, da zopet popravite! .Sicer me pa sama izziva! Ein Rassenweib ! Xu nu ! Bodemo videli ! Ona ni prva ženska ... Pa to so intimno sti ! Milo.stlva, fino vino je to! Fino! (Zunaj zvoni.) Berta : Pogledam. Zima : Pusti ! .Saj je hišina zunaj ! Berta: Ah, čemu? (Odide.) Deveti prizor. Vsi prejšnji in župnik Dolinšek. Župnik pozdravlja: Mir božji, dragi moji! (Pozdravlja vsacega posebej. Berta ma odvzame klobuk in palico) : Ali prosim, prosim, gospodična! 21.3 Berta: Danes sem osobito vesela, go- spod župnik, da ste prišli. Župnik : Oho ! Nu, drugače me niste Bog zna kako veseli, ha, ha! Ne? . Berta: Ali, gospod župnik! Župnik : Dobro, dobro. In Pepi, zopet v svojem kotu? Marija : Vedno tiči pri svoji mizi in svojih knjigah, kakor da se boji, da mu kdo česa ne odnese. (Ide z župnikom k Pepiju.) Župnik: Kako je, kako, mladi prija- telj ? Ne vidim rad, da tako vedno tičite v čitanju! V resnici ne! Preveč novih mi- slij se mi napijete, ki niso za vas ! Za vas posebno ne ! V^so potrpežljivost mi izgubite. Pepi: I*otrpežljivost ? ! Kaj mi bo po- trpežljivost ! Samo topi ljudje so potrpež- ljivi, in doslej vendar še nisem tako daleč. Nekaj trme in odpora imam še vedno. Župnik : Hm, hm ! To niso krščanske misli. Sveti mir bi moral biti v vašem srcu in udanost v voljo božjo v vaši duši ! Pepi: Ah, gospod župnik! Meni je moj poganski srd ljubši. Ne pomaga, to je res. Ali človek se čuti vsaj nekolil