Fnt §I<lw§i§M t&&w- (Dalje.) G. poslanec dr. Prelog: .Slavno društvo! Prečastiti rojaki! Vsak rodoljub—•rrarj-"dela po svoji mogočnosti za bla- tako odstrani vse, kar je Tega načela so se držali ljutomerski rodoljubi iu so sklicali prvi slovenski tabor, tega ;ostan_ e svojega naroda, da se irivo oenaŠDJega slabega stanja. zaloge 123.000 gld Na nas toraj dojde, če vzememo spet tretjiiio, vise 41.000 gld. Pa kaj imamo Siovenci od tega? Koliko škode nam je že napravila in še dela Mura, Drava in Pesnica, ali dozdaj še se niso boteli zmeniti, da bi jo bili nekoliko vredili. Medtem seje zavredenjeAniže, kideresamo po pečinab, pred kratkimi leti izdalo više 80.000 gld. So li nam mar ceste, moste delali ? Odomikovavnih naprav, mi Slovenci skoraj tolikoiruaino, kakorcelo nič. Štipendijo Slovenec zlo težko dobi. Neniška učilišča v Gradcu nam Slovencem ne poma- načela so se držali tudi rodoljubi govorniki, ki so vani dolgajo. V realki, tehniki skoraj ni nič slov. dijakov, rn kazali, kako je sila potrebno, da se vpelje slovenski jezik mnogo tistih, ki tje gredo, se napije tujegaduha, da po tem lasten narod zaničujejo, kaj imaino od v naše urade, šole in crkvene zadeve; da se tako poraagamo do boljega. Tudi jaz stopim pred Vas, De samo kakor Vas rojak, temoč tudi, kakor Vaš poslanec (Živio). Ljudstvo si voli za svoje poslance take može, o kterih je prepričano, da bodo jegove pravice zabtevali in sploh za ujegovo blagostanje skrbeli, dolžnost poslanca pa je, da zve, kaj je jegovim volivcem naj bolj potrebno. Vsak, kterega sem dozdaj vprašal, kaj bi rnu naj bolj polrebno bilo in kaj ga naj bolj tišči, vsak mi je skoraj odgovoril nGospod! dače so prevelike" in če bi jih vprašal sto, bi mi jih devetdeset odgovorilo, daea je prevelika, deset pa, denarjev nimanio. (Klici: Resnica.) Moji dragi! Dače so za res previlike, ali dače v zdajnih časib znižati skoraj celo ni mogoče. Neposredna dača še vendar ne bi bila tako velika, če bi tako mnogo prikladov ne bilo, ki vendar še več iznesejo, kakorneposredna dača sama, o teni se labko vsak sam prepriča, če pogleda v svoje dačine bukve. (Resnica.) Olovek, ki dačo plačuje ima vendar vso pravico tirjati, da se mu razkaže, kamo naš denar gre in kaj se ž jim dela. Neposredna dača, gre v drž.avno kaso in je potrebna za oskrbovanje države, ta se tudi pri zdajnih razmerab v Avstriji nikakor znižati ne more, ker država potrebnje rnnogo denarja, da plača obresti od velikega dolga, in da izdržava veliko arraado, ktera je v zdajnih nemirnib časih potrebna, ker tudi druge države imajo mnogo vojakov na nogah in ker se je vsak dan bati, da spet napoči vojska. Kaj pa je s prikladi 'i Cesarski placano, kar telovadstva itd. Je li to lmamo pravica, da gradskega gledišča, se v Gradcu nemško prikladi, t. j. za vojsko so potrebni, ker še ni so stale vojske v zadnjih letih. Kaj se za občine, lahko zvete, ker vsaka občina mora vsako leto z priklado položiti račun in dokazati, kako se je denar porabil; to isto se zgodi tudi pri okrajnem zastopništvu, ktero tudi vsako leto položi račun, v kterem dokaže, kamo je denar porabilo. Mnogo denarja gre pa tudi v deželno kaso in tudi od deželne vlade imamo pravico tirjati račun, da zvemo kako naše deuarje vsako leto porabi. Hočenio malo v.ta račun pogledati, da vidirao, kaj se dela z našimi denarji v Gradcu. Cela štirska dežela plačuje ueposrednib davkov, od kterih sejemlje 35 procentov deželne priklade, 2,688.300 gld. Ce vzememo, da mi štirski SloveDci plačujeruo samo tretjino te dače — plačujemo pa več — tedaj plačujemo 896.102 gld. in ta tretjina daje prikladov 313.644 gld. Pa kamo gre ta deželni denarV Za oskrbovanje dežele gre iz deželne zaloge blizo 160.000 gld. Za policijo 77.000 gld. Za oddelovanje dežele, t. j. za vredenje rek, za moste, ceste itd. gre više 71.000 gld. Za omikovavne naprave, t. j. za štipendije, prineske k cesarskim učiliščem, znanosti in umetnosti, tebniko v Jobaneunni, višo realko, podobarnico in akademijo risanja, zavod gluho-mutastih, učenje podkovanja, telovadstvo, šole za djan- gledišč^e za Gradčane vzdržuje z našimi denarji ? Za te uam celo n^Kor'°tne zavode pa gre- iz naše sloveuske zemlje više 40.000 gld. Kazen tega pa donaša v deželno kaso rogačka kisela voda više 56.000 gld. in dobernske toplice 5400 gld. Rogačka kisela voda in dobernske.toplice pa so na naši slovenski zemlji tedaj še gre dalje v deželno kaso našega denarja 64.000 gld, toraj skupej, če vzememo ono samo, kar gre za" unenovane nani skoraj celo uekoristne zavode, in to, više 104.000 gld. Koliko bi mi s tem denarjem lahko storili za nase lastne, naui bližnje zavode, kteri bi nam v resnici koristili? (Živio!) Tirjajmo tedaj, da se za naše denarje, kterih toliko dajarao v deželno kaso v Gradec, tudi naj naš|reki, Mura, Drava vredite, da se napravijo zavodi, da ^ se pri nas šole itd." (Živio!) Tndi ta četrti oddelek resolucije je bil po tem enoglasno sprejet. Prvoseduik naznaiija da ima govoriti g. Božidar Raič (kterega runožica z živahnimi živio ,,Slovenci radi pojo pesetn: ,,Kje doni je moj". tudi za nas Slovence slovenski vstanove realke in kmetijske Ena vrsta te pesma so glasi: Na Slovenskem dom je kaže resnico, ona nam kaže temu narodu in zakaj se mu mpj! . . kako se Zgodovina nam je godilo temu in je dobro ali slabo godilo. In če mi pitamo reke Dravo, Savo, Muro, če pitamo gore na Slovenskem, hribe in gomile vse nam pričajo da so jim Slovenci iraena dali, da so Slovenci od nekdaj tu prebivali, da: na Slovenskem je naš dom ! . . . Če natn zgodovina pripoveduje, da so se Slovenci le še v 6. stoletju po teh krajib naselili, resnica je pač da se je tuj poplav divjih Hunov in Avarov čez naso deželo valil. Ali slovenska j e naš a zemlja, zernlja kteri se trudirao, na kteri solze pretakamo, kteri se veselimo! (Gromoviti klici: živio !) zgodbe divjakov so v zgodovino zapisane. si je našo slovensko zemljo osvojil rekoč, širjeDJe sv. vere. Pa jegovi oznanovalci sv. resnic niso bili narodu našemu po volji, ker so tuj jezik govorili. Čeravno je bilo rned Slovence poslanih več škofov, kteri so celo po 50 voz žita pred seboj v deželo vozili, niso Slovenci hoteli od njih sprejeti krščanstva. Še le ko sta sveta apostola Slovanom Ciril ia Metod prišla, ko sta jih učila v milem domačeai jeziku, tačas je vse ljudstvo objelo av. zveličavno vero, ker jo je razumelo. V 9. in 10. stoletju so pridrli Magjari in sc vgozdili med Slovane, in kjer denes stanujejo, tam so etanovali nekdaj Slovenci. Tu so naše predede delili, in delili so jih pozneje še drugi. Tako smo razcepljeni še dan na na Crne Karol Veliki da mu je za raz- ske kmetijske vaje, gledišče; za vse to se plača iz deželnedenašnji. Kar pa je razdeljeuega, niina moči. . . . Popri- miaiosetorejgesla, kteroje saaiaaspresv.eesar za avoje razglasil nz zediajenimi močmi" si pomagajaio! Kar aas Sloveacev živi še aa zemlji, zdražimo se v eno celoto. (Živio!) . . . Ako ai aevarno, da se aaaa Avstrija Ba dva kosa deli, ne more se aam reči, da bi aevarao bilo, ako se združimo Sloveaci v eao celoto! . . . Ako smo mi močaeji, moČBeje je aaae cesarstvo, kajti mi srao za obstaaek ia razvitek aiogočae Avstrije. Zdražimo se, ker smo bratje ia aiaovi eae matere!" (Živio!) . . . Tadi ta (5.) oddelek reaolieij ae z živahaimi klici s skašajo nasprotaega glasovaaja eaoglasno sprejme. (Konec prihodnjič.)