iC x t ; ATS/-..ÍV/AlJpünArS KARdUH8 |
i*" : ;t ain ? i
I mit - ^ Beilagan
T. '.217 t
/
/
43. Številka.
številka stane 12 v. ^•a^r
Maribor, dne 25. oktobra 1917.

51. letnik.
List ljudstvu v pouk m zabavo.
vsak četrtek te velja i poittne i» v h9di sam po njega, placa m leto np 5 K. —
UMU«
na 4Mb sa četo M» • ^ pol leta 3 K In za čefrt lete 1-S01L
__________ _,.„ r____________ ________ae poSflja na: Uprsvaištvo jSkjvesiskegi: Oospadarja" v Mariborn. —
društva' dobivajo Ust brez posebne narečstee. — Peeamenri Usti stanejo 12 va. — Uredatttvo: Koroška cesta štev. 5. — Rokopisi a
naroEn«®, imerate in rekiamarije. se platoje od enostone	m trnki* 39 rte., aH kar je Isto, 1 kvadrata* centimeter prostora stane M sta. Za
stene beseda S vin. Pari* te ziivafe vnha peMvrste 24 vta, Izjave te PcMbbo 36 vin. - faiserati se sprejemajo do torta
.......... i ".'-H1
vračajo. — Upravnlštvoi Ko
ogitM primeren popoA — Nezaprie rekiamadje a
ae poftdM
Govor dr, Korošca
v seji državnega zbora, dne 19. oktobra.
Visoka zbornica! Ravnokar smo zopet sliši»Ji moža, s katerim je govorila znana »slovenska kmetica« in mu razodevala politično mišljenje jugos o vanskega naroda. Napram tovarišu g. Markhluje jokala, da imamo premalo nemških šol in da imamo ljudi, ki se navdušujejo za osvobojenje pretežno le, ker ne hodimo za takimi gospodi, kakor je g. Msrkhl. Že predvčerajšnjim smo slišali praviti grofa Barbo, da naš narod ne stoji za nami. (Hrupen smeh pri jugoslovanskih poslancih.) To je izvedel tudi on menda od »slovenske kmetice«.
Mi pa dobro vemo, da vse, kar je na fro&ti in za fronto, je vse s srcem za jugoslovansko dr-žavnopravno izjavo. (Živahno pritrjevanje).
Sedaj nam slikajo vraga na steno, če ne glasujemo za proračun: Vi zanikujete državo in jo puščate na cedilu v hipu nevarnosti«. Ne bomo se tu pogovarjali o tem, ali mi državo ^potrjujemo ali ne; vemp le, da glasovanje za proračun sploh ne odločuje o vprašanju, kdo je za državo in kdo je proti njej, kajti vemo, da je med strankami, ki gredo v boj za vlado, vsaj ena, ki za naprej ne stoji več na stališču potrditve te države. (Klici med Poljaki).
Reče se nam tudi: »Vi niste za vojsko!« Ali smo za vojsko ali ne, tudi to je druga stvar. Mi vemo dobro, da kljub temu, če bodemo mi glasovali proti proračunu, bodejo postavljali srbske, hrvatske in slovenske vojake vedno v prve vrste, v strelne jarke. (Živahno vzklikanje). Vemo, da bo mo vkljub temu delali, proizvajaje množine živil, naprej v korist države in da bomo sodelovali, da sovražnik ne predere na jugu.
Ce nas vabijo, da glasujemo za proračun, nas vabijo, da sopodpiramo načelo, ki nas zatiraš pori vc (pno močjo. Vemo zagotovo, da je vlada obljubila Nemcem, da na jugu ne izpremeni ničesar. Vsak žandar, vsak pisar, vsak glavar, ki je o naših veljakih rekel, da 8u »garjave ovce«, mora o-4aii na svojem mestu.
Vitez Seidler nam je dejal: »Podpirajte me'« Vprašam Vas, ali bi bil pameten oni človek, ki svojo smrt pospešuje, ki svoj lastni grob kopije? (Burno pritrjevanje). Take politike poslancev narod ne bi razumel in ne odobraval; morda pa bi bila za to »Markhiova »slovenska kmetica«.
(Nemško ) Gotovo izražam soglasno naziranje Jugoslovanskega kluba z naslednjo izjavo: Nikdar doslej ni narod Slovencev, Hrvatov in Srbov od klonil davku na imetju in krvi. ki sta ga od njega zahtevala vladar iu država. Pa tudi v tej strašni vojni so hrabri sinovi Jugoslavije na bojnem polju in njihovi zastopniki v tej visoki zbornici doprinesli dokaze svoje požrtvovalnosti za cesarja in domovino. Ako pa se po vsem tem Jugoslovanski klub pripravlja, da bo glasoval proti začasnemu proračunu, se zgodi tako le zategadelj, ker je naša^ in z nami vseskozi soglasnega jugoslovanskega ljudstva trdna in enodiišna volja, izraziti vladi najglobokejše nezaupanje. (Živahno pritrjevanje in ploskanje).
K temu ravnanju nas sili pred vsem spoznanje, da si vlada ni svesta daiekosežnosti in usodnega pomena, ki bi ga imelo ujedinjenje Jugoslovanska kot vratarja za moč države ob Adriji in na Balkanu. (Tako je!) Dalje nas sili k temu dejstvo, da se vlada nasproti jugoslovanskemu vprašanju ne obr?:ča le popolnoma nedelavno, marveč naravnost sovražno. Rešitev jugoslovanskega vprašanji je pa postala po zgodovinskih dogodkih ne-
odložljiva, nujna potreba. Ako pa te rešitve ne vzamejo pravočasno v roke merodajni činitelji te države, tedaj bodo poskušali to storiti na drug-m mestu zunaj monarhije, kar pač ne more biti ne v interesu monarhije, ne prejasne vladarske hišo.
Daljši vzrok globokemu nezaupanju, ki pre-šinja Jugoslovane proti sedanji vladi, tvorijo neprestani naskoki in vznemirjenja, kakoršnimje naš narod vsak dan in vsako uro izpo-d vljen v mirni posesti svoje rodne grude proti vsenemški grabežljivosti, ne da bi mu viada posvetila vse varstvo, na katero ima zvest in vdan narod vso pravico po pravu in zakonu. Nasprotno, ta vlada, kateri smo ob njenem nastopu brez predsodkov hoteli olajšati vodstvo državnih poslov z dovolitvijo začasnega proračuna, ni doslej ukrenila prav ničesar, da bi odpravila posledice načela nravnega, stvarnega in dejanskega zatiranja, ki je bilo zapričelo ob izbruhu svetovne vojne proti Jugoslovanom. Nič še niso popravljeni ne kaznjivi samovoljni Čini nemškonarodnega uradništva in vojaštva, ne oni odnošaji, ki so bili ustvarjeni v službi ponemče vanja. (Tako je!)
Vsled prestane krivice, ki nas je zadela in ranila v živo, in poučeni po skušnjah v tej vojni, so pripravljeni Jugoslovani na najbrezobzirnejši boj" proti načelu, ki hoče ravnati ž njimi in nji hovo zemljo edino le kakor s kako kolonijo tujih, prednosti vživajočih narodov. (Živahno pritrjevanje).
Glasovanje naše proti proračunu nam je zate gadelj le čin silobrana proti vladi, ki meni, da more brezobzirno iti preko naše časti in preko naših življenskih interesov. (Živahna pohvala in ploskanje. Govorniku čestitajo.)
LISTEK
ITojrn spomini«
■fJami? Opit*?.}
(Dalje.)
Iz llorodenke smo zavili po globoko urezanem kolovozu, ki vodi do Dnjestra. Jezdil sem z jezdeci naprej, da si ogledam pred prihodom polka mesto, kjer bi naj prekoračil naš polk Dnjester. Visokobrežni kolovoz se izgubija v vasi Horodnica, ki leži tik ob Dnjeslru. V tem seiu mi je zrlo oko prvič naselbino, kakoršne do tamkaj še nisem videi.
Visoka hiša v obdnjesterskih vaseh je mesto v naših krajih običajnega plota obzidana z visokim zidom. Tako obzidan stan je podoben majhni trdnjavici, v katero vodijo samo jedna vrata. Na sredino obzidja je postavljena iz osušele ilovice hiša z gospodarskim poslopjem. Hišne izbe so lične, prostorne in snažne kakor pri nas na Slovenskem. Okna, postelje in police ped stropom so okrašene vse z živo raznobojnimi tkaninami iz domačega platna. Okraske vtkejo ter vpletajo v živih, očesu prijetnih barvah dekleta in žene.
Na tem polju je pač obdnjesterski ter buko-vinski ženski spol na visoki stopnji domače umit-nosti, katero dičita izvirnost in lepota. Še bolj sem se čudil, ker izdelujejo te okraske brez vsakih vzorcev, vsaka po svoje in izvečine izvirno. Ženske kot moški so oblečeni v teh krajih v domače platno. Žene in dekleta nosijo dolge, bele srajce, katerih rokavi so na ramah preplei: i z raznobarv-
i nimi okraski, ki se leskečejo pri premožnejših v ziatu in srebru.
Mesto našega krila nosijo takozvano »loto.« Fota je temno črno platno, ki se ovije na ozko krog spodnjega dela telesa. Da pa nosilk teh fot ne ovira ozki ovoj pri hoji, potegnejo oba spodnja konca navzgor za pisani pas, ki drži foto kr< g le-denj. Krog vratu nosijo korale ali v verižico spojeno zlate in srebrnjake. Dekleta hodijo ob delav nikih razoglave, le ob nedeljah ter praznikih jim krije glavo pisana ruta; nekatere nosijo kranjski avbi podobno pokrivalo, ki je okrašeno s papirna-| timi cvetkami in z dolgimi, po hrbtu padajočimi i trakovi. Žene ovijejo glave v bele, cdzadej zave-{ z a ne rute.
1 Po leti in pozimi se chaljajo ti ljudje moški kot ženske v kožuhe, ki so večkrat prav dragoceni in obšiti na hrbtu z raznobojnimi okraski. Moški se oblačijo v beie hlače in belo srajco^ki je pre pasana z usnjatim pasom Za tem ^asoin nosita mladen č in mož celo premoženje: uro, denar, nož in pipo. Pokrivajo moški poleti klobuke ozkokraj nike, po zimi pa kožuhovmaste kučme Noša v teh krajih je lepa, trpežna iu pocen', ker je domač pridelek.
V teh naselbinah mi je ugajalo in dopadlo vse, samo kurjava ne. Gozdov je ob Dnjestru malo in še ti so vsi graščinski. Krnet poseka le tu in tam kako osamelo akacijo Ljudje si kurijo in kuhajo s kravjeki. Kravje odpadke pomešajo z reza no slamo in blatom. Iz te zmesi napravijo velike kepe, katere namečejo še kot mehke na omenjeno obzidje, ki obdaja vsak dom. Taka. črna kepa se
¿rži zidu tako dolgo, dokler se ne posuši in z-Vk ne sama na tla. Ko je čisto suha, je sposobna za kurjavo. Ti kravjeki pa ne dajejo mnogo gorkote in povrh še smrde našemu nosu, dokler se človek ne privadi temu duhu. Takih kep je treba osobito za zimo zelo veliko. Izdelovanje tega kuriva je del žepkih rok in nog. Kraji ob Dnjestru so ze lo bogali na nepreglednih žilnih poljih in razširjeni živinoreji.
V Horodnici sem videl prvič doslej nepoznana bivališča, nošo n visokobrcžrii Dnjester. Vas leži v ozki kotanji ob reki. Preko Dnjestra so se prevažali na drugo stran na broda, katerega so pa bili Rusi pri unnku uničili. Na drugem bregu Dnjestra nasproti Horodnici je pozidana vas Žeza-va, naš po predstojnikih nam odkazani cilj. Kakor-hitro so opazili Rusi onkraj Dnjestra, da voharimo brezskrbno ob bregovih reke, so nam poslali hitro nekaj šrapnelov vrh radovednih glav. Smo se poskrili po hišah in čakali kritja teme. V mraku je dc spela pijonirska kompanija s pontoni (železni čolni za prevažanje), da popeljejo naš polk preko Dnjestra. Po 40 do 60 mož se je začelo okoli 10. ure po noči spuščati v čolne. Vesla so zaplusk-nila na ra; lo po vodi; prvi čolni so oddrčali v temino na drugo stran v objem neznane usode. Čudno, da Rusi niso skušali motili tega prevažanja niti z jednim artilerijskim strelom. Znati so morali za naš prevoz, ker so spuščali neprestano navzdol po reki plavajoče mine, ki bi naj zadevale v naše čolne, da se carijemo preko praga smrti iz valov Dnjestra.
Plali« prfhj
Stran g, ___SL>TENSU ftOSPODA«.	_
Slovenci!
V važni zadevi in v skrajno resnem času stopamo pred Vas. Vlada in vse njeno urad-ništvo, šolske oblasti in razna društva, zastopi trgov in mest ter privatne osebe — kratko rečeno: vse kar je nemško ali posilinemško, je zadnjih 50 let z vso silo delalo na to, da po-nemči nas spodnještajerske Slovence. Proti temu nasilnemu ponemčevanju slovenskega ljudstva se je zadnjih 50 let posebno borilo Katoliško tiskovno društvo v Mariboru, oziroma njegovo glasilo Slovenski Gospodar in njegova tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Tiskarna sv. Cirila je zadnjih 25 let nesebično podpirala na vso moč boj zoper ponemčevanje. Slov. Gospodar in Tiskarna sv. Cirila sta na tisoče in tisoče Slovencev iztrgala nemškutarstvu iz rok ter jih vzdramila za narodno mišljenje. Nista se ustrašila nobenih težav, nobenih žrtev. Bili so časi, ko so tirali njene zastopnike pred sodišča in jih zapirali v. ječe zaradi njih neustrašnega delovanja za svobodo in narodno probujo slovenskega ljudstva na Štajerskem, a vse take in enake duševne in velike gmotne žrtve je tiskarna sv. Cirila mirno prenašala in vstrajno delala naprej za verske, narodne in gospodarske koristi slovenskega ljudstva. Cirilova tiskarna je takorekoč vzrastla s slovenskim ljudstvom na Štajerskem in sedanji slovenski rod je vzrastel z njo.
Zato pa vlada tudi med Cirilovo tiskarno in med slov. ljudstvom na Štajerskem tesna prijateljska vez. Kdo danes ne pozna Cirilove tiskarne? Slov. inteligenca jo rada obiskuje, slovenski kmet se v svojih stiskah in težavah zateka k njej in tam povprašuje za razne n-auke in nasvete, ki jih tudi dobi. Slovenski vojaki najdejo ravno v tiskarni takorekoč svoj dom, kjer Iščejo utehe in tolažbe. V žalostni dobi preganjanja patriotičnih Slovencev v začetku sedanje vojske so nedolžne žrtve oziroma njih domaČi predvsem v tiskarni sv. Cirila zaupljivo iskali pomoči in so se tudi res od tam storili prvi uspešni koraki, da se je zajezilo preganjanje ter so nedolžne žrtve dobile zopet svojo prostost. Neoporekljivo smemo trditi: Cirilova tiskarna v Mariboru je zbirališče in pravo kulturno središče spodnještajerskih Slovencev.
Prostori Cirilove tiskarne so postali pretesni. Tiskarna bi se morala razširiti, pa na sedanjem mestu je to nemogoče, ker nemški sosedje ne prodajo slovenskemu podjetju potrebnega stavbišča. Zato se je že dolgo časa iskal primeren prostor na kakem drugem kraju v Mariboru.
Zdaj se je posrečilo Kat. tiskovnemu društvu kupiti primerno stavbišče na priznano najlepšem prostoru v Mariboru. Nakupil se je namreč vrt nasproti frančiškanski cerkvi Matere Milosti. Na oglu pred frančiškansko cerkvijo se bo torej stavil nov TisftovnJ d{tm, ki bo v bodoče zbirališče in kulturno sredisče Slovencev.
Za zidanje pa je treba denarja, veliko „denarja. Zato stopamo danes polni zaupanja pred slovenske rodoljube z uljudno prošnjo:
Priskočite namnapomoč! Pomagajte postaviti svoje kulturno središče s prostovoljnimi doneski! Darujte vsak po svoji moči, da se kmalu dvigne pred velikansko stavbo frančiškanske cerkve veličasten slov. Tiskovni dom!
Slovenci! V zadnjem času ste darovali velikanske svote v razne dobrodelne namene. Odprite zdaj svojo radodarno roko in prispevajte z veseljem tudi za svoje kulturno središče, ki bo še poznim rodovom oznanovalo Vašo požrtovalnost za slovenski narod. Kdor ima veliko, naj da veliko, kdor ima malo, naj da malo, a nikdo naj ne zaostane, vsak najmanjši dar je dobro dosel.
Slovensko razumništvo! Podpiraj z vso vnemo Tiskovni dom in navdušuj druge, da prispevajo po svoji moči.
Slovenski kmetje! Koliko koristnih gospodarskih naukov ste dobili že iz Cirilove tiskarne po Slov. Gospodarju! Izkažite se zdaj hvaležne in žrtvujte vsaj nekaj kron za Tiskovni dom!
Slovenski mladeniči! Slovenska dekleta! Cirilova tiskarna Vas je organizirala po Našem Domu in Slov. Gospodarju. Delajte in agitirajte, kolikor je v Vaši moči, da se v kratkem postavi Tiskovni dom kot znamenje Vaše požrtvovalnosti in narodne zavesti.
Slovenci, spominjajte se Tiskovnega doma tudi v testamentih.
Kdor bo daroval najmanj 1000 K, bo „Ustanovnik" Tiskovnega doma, kdor bo pa daroval najmanj 200 K, bo njegov „Dobrotnik." Imena ustanovnikov in dobrotnikov bodo vklesana na spominsko ploščo v bodočem Tiskovnem domu.
Imena vseh darovalcev pa pridejo v posebno spominsko knjigo, da se ohrani njih spomin poznim rodovom. Darovi se naj pošiljajo na naslov: Tiskovni dom v Mariboru, Koroška cesta 5. Vsi darovi se bodo objavili v Slov. Gospodarju.
Za vse darovalce žive in mrtve se bo vsak mesec opravila «na sv. maša v frančiškanski cerkvi v Mariboru.
Celo podjetje izročimo v posebno varstvo presvetega Srca Jezusovega, Marije Matere Milosti, sv. Jožefa, sv. Antona Pad. in sv. Filomene.
Slovenci! Še enkrat Vam kličemo: Časi so resni! Boja za narodni obstanek še ni konec! Pripraviti seje treba na bodočnost: zato Vas prosimo: Podpirajte Tiskovni dom! Pomagajte pozidati z združenimi močmi trdnjavo svobode, napredka in izobrazbe za slovensko ljudstvo.
Maribor, dne 20. oktobra 1917.	Za tiskarno sv. Cirila:
Davek na vino in sadjevec,
Kakor smo že zadnjic kratko poročali, je finančni minister predložil državnemu zboru vladno predlogo za nov vinski davek, ki bi se upeljal za-4enSi s 1. januarjem 191S. Ker bo ta davek zelo obCatno in hud« zadel naše vinogradnike, prinata-
Anton Jerovšek
t č. ravnatelj.
mo v nasledujem nekaj natančnejših podatkov o nameravanem davku.
Predmet in višiaa davka.
Temu davku je podvrženo vino, vinski mošt, razne vrste vina in sadjevec. Od sadjevca se bo moralo plačati (§ 2) od hektolitra 8 kron, od vina in vinskega mošta pa 82 kron. § 2 določa v 2.
________________25 oktobra 1917.
odstavku, da sme finančni minister davek od vina ali sadjevca pri pridelovalcih, ki jih je zadela kaka uima, ali pa če je bila slaba letina, za lastno pridelano vino in sadjevec znižati na polovico.
Kaj je prosto davka.
Tropinščnica, pikola ali petijot, ki se porabi za domače potrebe je davka prost (§ 3); i3to tudi velja o pijači, ki se pridela iz vina ali mošta s prirnešanjem vode ali pa iz drož, katerim se primeša vode ali še kaj drugega. Pridelovalcem sadjevca mora oblast za domačo rabo določiti gotovo množino sadjevca, ki je prosta davka.
Naznanilo oblasti.
Z novim davkom je združenih za vinogradnike več neljubih odredb § 4 določa, da bo mora vsak pridelovalec vina ah sadjevca naj pozneje 4 tedne po razglasitvi tega zakona naznaniti pristojni finančni oblasti prostore, kjer se pripravlja, oziroma kjer se shranjuje vino in sadjevec, kakor tudi posodo, namenjeno za vinski ali sadjevski pridelek
Sode, ki niso uradno merjeni (cimentirani), bodo financarji s posebnim merilom v kleti zme-rili in na njih označili, koliko držijo. O tem uradnem pregledu se bo sestavil zapisnik, ki ga pridelovalec sopodpiše, in sicer v dveh izvodih. Eden izvod bo, ko ga finančna oblast potrdi, dobil pridelovalec nazaj ter ga mora skrbno hraniti.
O načinu naznanila določa § 6. Za tiste ki v vinorodnih krajih doma pridelujejo vino in sadjevec, naslednje: Ni treba naprej napovedati pridelovanja, temveč pridelovalec mora. ko vino ali sadjevec preša, voditi natančen zapisnik o tem, koliko je pridelal, kako bo pridelano porabil, in če se nahajajo obdačene zaloge v kleti, tudi o stanju in spremembi teh zalog. Poraba ali prodaja pridelanih pijač brez vpisa v ta zapisnik je prepovedana. Po končanem pridelovanju bo ta zapisnik uradno zaključen ter se bo dognala pridelana množina. Davka ni treba plačati naprej Za pridelano mnqžino, pri kateri se odtegne to, kar odpade na drože in kar se vsuši, mora pridelovalec plačati vinski davek v šest obrokih, počenši s prihodnjim mesecem, ko je pridelana množina uradno določena.
Tudi tuje vino obdačeno.
Po tem zakonu bo obdačeno tudi vino, ki se dovaža iz Ogrske, Hrvatske, Bosne in Hercegovine. Prejemnik mora 24 ur potem, ko je prejel vino, to naznaniti financarjem ter plačati vinski davek. Ker ima mnogo slovenskoštajerskih vinogradnikov svoje vinograde na Ogrskem in Hrvatskem, bodo le-ti morali, če bodo vino prepeljali na Štajersko, plačati vinski davek, če ga pa bodo obdržali na Hrvatskem ali na Ogrskem, pa jim seveda tega davka ne bo treba plačati.
Če se vino pozneje pokvari.
Po § 11 ima finančni minister pravico, da dovoli povračilo že plačanega davka, če se je n. pr. vino pozneje pokvarilo. To velja posebno za vino, ki se je porabilo za žganje. Davek se tudi lahko povrne, če je vino, od katerega je bil že plačan davek, steklo bodisi v kleti, na vozu ali na železnici.
Opravilo financaijev.
Financarji so opravičeni, da si smejo ogledati prešo, klet in sploh vse prostore, kjer se vino ali sadjevec preša oziroma shranjuje.
Za časa prešanja sme financar vsak čas iti v dotične prostore, pri poznejšem pregledovanju pa samo podnevi. Financar sme pogledati stanje zalog v kleti, pridelovalcev zapisnik o zalogah in sme tmdi izvršiti potrebna preiskavanja. V izrednih sluCajih sme financar za čas, ko se vino ali sadjevec ne pripravlja, posodo in stiskalne priprave uradno zatvoriti.
Koliko bo vrgel davek?
Davek na vino in sadjevec bo vrgel državi na leto približno 112 milijonov kron. Od tega bodo dobile dežele vsako leto toliko kot so dobile 1917
deželnih vinskih doklad.
* *
*
Novi državni vinski davek bo med vsemi dosedanjimi zadel našega kmeta najbolj občutno. Zel
25. oktobra 191?.
SLOVENSKI GOSPO»'
Stran 3.
poprej plaCa vinogradn k od vinograda visok davek in sedaj pa še naj plačuje poseben davek od pri delka. Vzamimo samo primer: Kmet-vinogr« dnik ima pri hiši 10 oseb. Skozi celo leto rab po vprečno na mesec ^saj 800 litrov piiačp, t j za celo 86 hektolitrov. Ce računamo od tega 9 he ktolitrov viaa in 27 hektolitrov sadjevca, bo plačal kmet od vina 9 * 82 K = 288 K in od sadjevca 27 x 8 K = 216 K t. j skupno 504 K! Ali ni to ogromna svota za kmet kega posestnika? Nasledek tega bo, da bodo kmetski delavci le redkokaj dobili krepčilno pijačo. Kmet bo zopet bolj težko dobil delavce in nezadovoljnost na kmetih bo še večja
Z vinskim davkom, če se bo res upeljal, pa bo združenih še mnogo drugih sitnosti Kmet bo oropan svobode, letali bo moral k fmancarjem, zgubil bo mnogo časa, izpostavljen bo nevarnosti, da se ga kaznuje, če se ne bo držžl postavnih predpisov in financarji bod* Mikali po prešah, kle teh in drugih shrambah. Kmet bo mor<i tako rekoč tuje ljudi ki se niso nič truili pri pr delo vanju vina, prositi, če si bo smel privoščiti kožar ček lastnega pridelka.
Danes, ko to pišemo, še vinski davek ni postava. Finančni minister ga je še le predložil dr žavnemu zboru v presojo. V kratkem bodo dr žsvni pcslanoi odločili ali se vinski davek sprejme ali pa ne. Kakor zvemo, se bodo posebno slovenski poslanci naše Slovenske Kmetske Zveze vneto pole gnili za naše vinogradnike in se bodo z vsemi silami borili proti sprejetju tega davka. Boj bo getovo hui. V državnem zboru kmetski zastopniki nimejo večine, p<. leg tega pa se še kmetski poslanci severnih dežel, kjer ne raste vino, gotovo ne bodo posebno zoperstavljali novemu davku. Gotovo še torej ni, ali bo vladni predlog sprejet ali ne. Upamo, da bodo sk venski kmetski za-8t< pniki storili vse, da obranijo slovenske vino gradnike pred tem ogromnim bremenom.
Najnovejše vesti o gospodarstvu v Gradcu
Naše čitatelje bo gotovo zanimalo, kako nemški Gradčani in nemški uradniki gospodarijo z na Sim denarjem, kako za visok denar kupujejo od ogrskih židov slabo blago in ga mečejo pozreje na gnoj, kako nam hočejo zapleniti sadjevec in kako oskrbujejo Gradec in druga nemška mesta s pr -mogom, kmetom pa kažejo prazno roko. V naslednjem nekaj sličic graškega nemškega gospodarstva.
Na naslov grofa Claryja, cesarskega namestnika v Gradcu. Štajerski davko plačevalci hočejo imeti kratek odgovor na kratko vprašanje: Ali je res, da ima nakupovalnima Vaše namestnije pri »Landerbsnki« najetega denarja 16 milijonov kron ? Koliko je tega denarja kri'ega? Koliko je primanjkljaja? To nas zanima, ker bomo mi davkoplačevalci tisti, ki bomo morali plačevati primanjkljaj s svojimi davki.
Lepe kupčijske zadeve v naših central an. Pisalo se je v raznih nemških listih o nakupu buč, ki so bile vse pokvarjene, s posredovanjem nekega madžarskega žida. Zatrjuje se v listih, da je šlo s tem v izgubo 900.000 K. Kdo bo to izgubo trpel, še do danes ni dognano. Ali bo trpela štajerska namestnija, ali tvrdka Smr-kovsky v Pragi, ki je prevzela nakupovauje? Na kupovanje teh gospodov, ki delujejo tako skrbno pri zelenih mizah, je prav značilno. Za vagon buč, kakoršnjih leži na Štajerskem še sedaj vse polno na polju, so plačali madžarskemu židu 4 6.0 0 0 K. Primerjamo: Za vagon pšenice se je plačalo našemu kmetu 4200 K, za vagon krom pirja pa 1500 K. Madžarske buče so bile najbrž pozlačene, da so bile tako drage. Za uži vanje niso bile, ker 80 morali vse vreči na gnoj Gospodje v Gradcu morajo pač visoko ceniti in izredno čislati madžarske buče, katere so plačali madžarskemu židu po 4 K 60 v za 1 kg, dočim je bila cena domačih buč na graškem trgu pn 40 v kilogram.
Nov napad na kmetijstvo — tu-di sadjevec hočejo zapleniti. Pri cesarski namestniji v Gradcu so zopet zasnovali nov načrt in že izdelali naredbo, da zaplenijo sadjevec v deželi. Odredba določi, da sme nakupovati in prodajati sadjevec le takozvana »Verkchrs?tel!e fiir
Ob-tmost« (Prometni urad za sadjevec) pri namestniji v Gradcu. Ta centrala si tudi sme izbrati
legitimirane nakupovalce. Pridelovalec bi moral svoj sadjevec ponuditi tej centrali n prodaj in centrala bi smela pri pridelovalcu tudi zapleniti sadjevec. Višek vsega je pa še to, da nameravajo določili v naredbi, koliko domače pijače sme pridelovalec pridržati z v sebe in za svoje ljudi. Pro met bi bil po tej naredbi popolnoma nemogoč, ker bi bil navezan na prepozno dovoljenje. Določene so tudi v odred oi najvišje cece, in sicer 70 K hektoliter, pomešan z vodo 60 K, hruševec I. vrste 65 K, 11 50 K, sadni kis 25 K hektoliter. Ko se je izvedelo o teh namerah, sta se deželna odbornika Franc grof Attems in dr. Verstovšek takoj zglasiia in svarila pred tem, da bi se zabranilo prosto nakupovanje sadjevca. O tej zadevi se je vršilo v torek še enkrat posvetovanje raznih strokovnjakov v Gradcu, katere je odposlal deželni od bor in Kmetijska dražba, da naj skušajo prepričati deželno vlad» o škodljivosti nameravane odredbe.
Oskrba dežele s premogom. Določilo se je v zadnjem času, da se za štajersko od L novembra naprej oJkaže 50 450 ton premaga Dasiravno je to vtika količina, vendar to nikakor ne zadostuje pohcb5čini. Razdeljevanje bo za vso deželo oskrbela komisija s sedežem v Gradcu. Ta je že določila, da se mora kurivo najprvo odkazati zi industrijo in večja mesta, na dežeio se pa sploh ne nakaže nič premoga. Opozarjamo zaraditega že sedaj ljudi na deželi, da se ne zanašajo na dovoz premoga, ter da si sami priskrbijo na katerikoli način kurjavo. Odločno pa moramo protestirati, da v tej zadevi odločujejo le člani komisije, ki so Gradčani in kateri na čelu je advokat dr. Wiitte. Zopet nov dokaz, kako so ti gospodje prijazni napram našemu kmetu. Kmet mora vse dati meščanu, meščan pa mu niti ne pr vošči premega
* • * *
Take reči izvemc iz Gradca. In pri vsem tem bi še naj štajerski slovenski kmet poijuboval bič, s katerim ga tepejo nemški aodežekH3rt i-n uradniki — tujci? 2e dosedaj so bila vsa rekviriranja raznih pridelkov in živine na Štajerskem vsled krivde uradnikov-tujcev, ki gospodarijo v deželi, najbolj huda, da menda nikjer v Avstriji tako. Sedaj nam Še celo hočejo vzeti sadjevec, da bodo ž njim zopet obogateli nemški židovi. Čimbolj smrdi pri raznih centralah, temveč jim grof Clary dovoljuje. Daleč, daleč smo prišli pod gospoistvom grofa Claryja!
Na bojiščih.
Na italijanski fronti se je zopet začel krvavi ples. Topovi gromij) "noč in dan s tako silo, da celo v naših krajih od zračnih valov šklepetajo okna. Posebno hud ogenj je na severnem krilu primorske fronte. Napadajo naši in Italijani. Domne\a se, da bo bitka, ki se bo bila prihodnje dni na naši primorski fronti, ena najbolj krvavih bitk, kar se jih je še bilo v sedanji vojski. — Cesar Karel je zadnje dni obiskal tirolsko fronto, kar je, kakor pravijo, ugodno znamenje. — Na ruskem in rumunskem bojišču, kjer stojijo avstrijske čete, mir. Edino na severu je nemška armada dosepla zopet nekaj uspehov. V morskem zalivu pri Rigi je zasedla tri važne otoke: Oesel, Moon in Dago. Vjela je nad 20.000 Rusov in vplenila nad 100 topov. — Na francoskem bojišču se bitka nadaljuje, posebno v Flandriji. Nemci se polagoma umikajo. V noči od 19. na 20. oktobra so nemški Cepelini napadli Angleško in metali bombe na nekatera mesta. Na povratku so se 4 cepelini vsled goste megle izgubili ter so zabredli na francosko bojišče, kjer so jih sestrelili ali pa prisilili k izkrcanju. — V M a-cedoniji in Albaniji naše čete krepko zavračajo napadajočega sovražnika — Na turških frontah položaj večinoma nespremenjen.
1l&mn* politične® v§sti,
Državni zbor je v petkovi seji nadaljeval razpravo o začasnem proračunu. Celjski poslanec Marki je izrekel grožnjo, da bo vlada zadela na najhujši odpor, če se ne bo ozirala na
nemške zahteve in želje. Za njim je govoril poslanec dr. K o r o 5 e c ki je krepko označil jugoslovanske zahteve (Njegov govor prinašamo na uvodnem mestu.) Tudi dalmatinski poslanec Tre-š i č P a v i č i č zahteva združenje Jugoslovanov. Poslanec R o S k a r je začel svoj govor v slovenskem jeziku ter nadaljeval nemški. Omenil je celo vrsto zalvev slovenskega kmetskega ljudstva, med drugimi, da se naj odpustijo od vojaške službe kmetski rokodelci, da se da za kmetska dela primernih delavskih moči, da se dovolijo vojakom, kmetom pravočasno žetveni dopusti, ter se je pritoževal o načina rekviriranja, h kateremu se Spodnje Štajersko pritegne vselej v veliko večji meri-kakor druge dele dežele. Dolžnost zbornice in vlade je, delati na to, da bodo vži alt vsi avstrijski narodi neomejeno enake pravice, da bi zamogli po častnem miru naša presvetla vladarska hiša in ž njo vse v polni ljubezni udano prebivalstvo vseh stanov in narodnosti vživati svojo srečo v naši skupni domovini. (Pritrjevanje).
—	V to-ek, dne 23 oktobra se je vršilo gla sovanje o začasnem proračunu Seidlerjevo mini-str tvo je doživelo prav občuten poraz, zahtevalo je namreč šestmesečni začasni proračun, ki pa je bil odklonjen z 245 glasov proti 175. To glasovanje je pravzaprav nezaupnica, in v vsaki, v resnici parlamentarno vladani državi bi vlada odstopila. Seidler pa ima debelejšo kožo' in zato je ostal. Po milosti Poljakov je dobil štirimesečni začasni proračun, ki sega do konca februarja 1918. Za ta proračun je glasovalo 227 poslancev, in sicer liberalni Nemci, kršč. soc alci, Poljaki, Italijani iz Primorskega, Rusini iz Bukovine, Rumuni in Zidje. Proti je glasovalo 170 poslancev in sicer Jugoslovani, Cehi in socialni demokratje. Pred glasovanjem je govoril finančni minister Wimmer in nekateri poslanci, med nji*i slovenski poslanec H I a d n i k , da Jugoslovani odločno odklanjajo sumničenje, da zategadelj glasujejo proti proračunu, ker niso dovolj domoljubni. Ker smo Slovenci še vedno zatirani od vseh strani, ne moremo glasovati z vlado Slovenski poslanci tudi ne morejo prevzeti odgovornosti napram ljudstvu in dovolje vali vladi sredstev za nadaljevanje vojske. Mero-dajni krogi naj se raje resno lotijo dela za mir in naj ne sledijo vabilu nemških strank, ki so za na dal evanje vojske. Prihodnja seja v petek, dne 26. oktobra.
—	Poslanec dr. B e r k o v i č in tovariši so vprašali vlado, zakaj je vojaška uprava odpoklicala vojne vjetnike, ki so bili zaposleni pri kmetih in obrtnikih na Slovenskem Štajerskem, in zakaj se po železnicah južno od Maribora ne sme prevažati ne vina, ne sadjevca in ne praznih sodov.
V	petkovi seji je poslanec Hladnik vložil ostro interpelaciio na ministra za deželno brambo radi zaplembe zvonov in piščalk pri cerkvenih orglah Poslanec povdarja v interpelaciji, da se rekvirira kovine, posebno zvonove in strehe samo pri katoliških cerkvah in zavodih, dočim je n. pr. na Dunaju še na stotine hiš, ki so pokrite z bakrom, a tega ne vzamejo. Tudi cena za zvonovino in bakreno streho je daleč prenizka. Vlada plača za zvonove samo 4 K za kilogram. Zahtevati je treba, da vlada razmeram primerno odškodnino za odvzete zvonove doplača. Po vojski si večina cer kev radi ubožnosti ne bo mogla več nabaviti zvonov. In zakaj vlada oziroma vojaška uprava izroča rekvirirace zvonore Zidovom v »oskrbo« ?
—	Namesto rajnega dr. Kreka je bil v par lamentarno komisijo Jugoslovanskega kluba izvoljen poslanec dr. Lovro Pogačnik.
V	Zagrebu so se pretekli teden vršile nadomestne volitve v mestni svet. Zmagali so kandidati združenih hrvatskih strank, ki so za uje-dinjenje Jugoslovanov, Nasprotna stranka, tako-zvani Frankovci, ki so proti ujediujenju. so propadli na celi črti. Naša skupna jugoslovanska stvar pridobiva tudi na Hrvatskem vedno več pripadnikov.
Bosanci se zelo navdušujejo za z d r u ž e n j e vseh jugoslovanskih dežel v skupno dr žavo pod habsburškim žezlom. Sarajevski nadškof in veliki hrvatski rodoljub dr. Stadler je poslal cesarju Karlu pismo, v katerem ga prosi, naj združi vse jugoslovanske dežele in ozemlju v lastno državo Nadškof prosi cesarja, naj sprejme dva njegova zastopnika, ki bosta cesarju i taučneje opisala njegove načrte. V hrvatskih istih sta se oglasila tudi voditelj bosanskih Hr l dr. Suna-
rič in voditelj bosanskih Srbov dr. Dimovič za u \ jedinjenje vseh Jugoslovanov. Oba dva bosanska j poslanca krepko in odločno zavračata Seidlerjeve besede o Bosni kot neresnične.
Nemške stranke v državnem zboru se po razpadu Nacionalverbanda nanovo organizirajo. Nem ci iz severnih dežel so se zbrali v nemško nacionalni zvezi, kateri načeluje poslanec Urban Nem-školiberalni poslanci alpskih dežel pa so se zbrali v nemškonacionalni stranki in so si izvolili poslanca dr. Sylvestra za klubovega načelnika. Sedaj se vršijo posvetovanja, ki bi naj privedla Nemce zopet do tesnejše zveze med posameznimi strankami.
Tedenske novice.
Duhovniške vesti. Č. g. Avgust Spari, kaplan pri Sv. Magdaleni v Mariboru, je prestavljen kot komi vikar k mariborski stolni cerkvi; č. g. Karel Arlič, kaplan pri Sv. Juriju ob južni železnici, je premeščen k Sv. Magdaleni v Mariboru.
Cesar mariborskim Slovencem. Najčastnejši sklep velike proslave 1. rojstnega dne Nj. Veličanstva j Karla I. kot avstrijskega cesarja je pač Najvišja | zahvala Nj. Veličanstva na našo brzojavno uda- j nostno adreso in častitko, ki se nam je pred krat- ! kim izročila po c. k. mariborskem okrajnem gla- j varstvu, se glasi tako-le: Na Najvišje povelje mi \ je vsled naročila gospoda ministra notranjih za- \ dev čast, Vašemu blagorodju, kot načelniku slav- j nostnega odbora slovenskih društev v Mariboru, naznaniti Najvišjo zahvalo za povodom Najvišjega rojstvenega dneva Njegovega c. in kr. Apostolskega Veličanstva brzojavnim potom izražene najvda-nejše čestitke. C. kr. namestniški svetnik: Weis.
f Nadučitelj Franc Auernik. Pri Sv. Florijanu pod Bočem je dne 16. oktobra umrl tamošnji nadučitelj Franc Auernik. N. p. v m.!
polka imenovala šnopsarje. Pozvali smo list, naj dokaže, kdaj, kje in v kateri številki se je to zgodilo. »Štajerc« ne more imenovati nobene številke, ker se ni v nobeni zgodilo. Laže pa naprej. Je pač nesramni lažDjivec — ta šnopsarska pro-palica.
Slovenski dragonci za Jugoslavijo. Iz ruskega bojišča nam pišejo slovenski dragonci: V predzadnji številki čitamo Vaš članek o združenju Jugoslovanov. Tudi mi smo vsi iste misli. Slava na šim vrlim poslancem, ki se tako krepko potegujejo za naše pravice. Jugoslovani smo v tej vojski toliko žrtvovali za Avstrijo, da si na vsaki način zaslužimo, da se nam da svoboda, kakor vsem drugim narodom. Tudi nekaj številk ptujskega laž-ljivca smo tu dobili, da bi ga brali. Darovali pa smo gs koj kovaču, da ga je zanesel pod meh, ko bo gorelo v kovačnici. Tamkaj se bo pokazalo, za kakoršno rabo je.
Za kmetske župane in tajnike. V državni zbornici so poslanci stavili predlog, da naj država iz državnih sredstev da županom in občinskim tajnikom za delo v vojnem času primerno odškodnino. V predlogu navajajo poslanci, koliko izvanrednih poslov mora sedaj župan opravljati za razne državne urade; biti mora takorekoč noč in dan na nogah, a plačan je slabši kot navaden pastir. Predlog je izročen proračunskemu odseku.
Ko pišeš naslove, zapiši ime pošte vselej v prvem sklonu (imenovalniku): Konjice, Brežice, Ljubno, Videm, Pišece, Gradec, Hoče, Krško, Ruše . . ne pa v petem sklonu (krajevniku): Konjicah, Brežicah, Ljubnem, Vidmu, Pišecah, Gradcu, Hočah, Krškem, Rušah . . Vselej pristavi zlasti sedaj ob vojnem času, ko frfočejo pisma križem širnega sveta, tudi ime dežele: Štajersko, Hrvatsko, Istra, Koroško, v kateri je kraj, kamor pišeš. S tem olajšaš neizmerno delo preobložene pošte in pospešiš dostavo pisem in kart. Piši imena in kraje razločno. Pri kmetskih naslovnikih prideni domače ime, pri mestnih ulico in hišno številko.
ke vasi, desetnik Gajšek Jožef, iz Poljčan, četo-vodja Peter Breznik, doma od Sv. Ane v Slov. goricah, Janez Čučnik, doma iz Stolovnika pri Rajhenburgu. S srebrno kolajno drugega razreda: pešci Anton Kajdič, doma iz Plibvičkega Vrha pri Radgoni, Škofič Franc, doma od Sv. Ruperta v Slov. goricah, Jožef Čander, doma iz Slivnice pri Mariboru, Franc Kirbiš, doma od Sv. Marjtte na Dravskem polju, Ferdinand Zličar, doma iz Celja.
Skrb za ohranitev vojaških grobov. Pod pokroviteljstvom našega ce»arja so se storili koraki, katere vsi sloji prebivalstva prisrčno pozdravljajo, namreč koraki, da se ohranijo grobovi naših na bojišču padlih junakov. V ta namen je določeno, da se bodo v dnevih od 31. oWobra do 2. novembra t. 1. prodajali razni predmeti, kot znaki, razglednice, šivanke itd. SkupiČek teh predmetov je namenjen za ohranitev grobov naših na bojiščih padlih junakov. Pričakovati je, da bo slehern že iz hvaležnosti do naših junakov doprinesel kako majhno žrtev ter kupil ta ali oni gori označenih predmetov. Tozadevna pojasnila se dobijo pri komiteju za ohranitev vojaških grobov v Avstriji, Dunaj 9, Canisiusgasse 10.
„štajerc" se kaj rad kaže velikega avstrijskega domoljuba. Da je to domoljubje prav sumljivo, se vidi že iz tega, ker vedno stika za veleizdajal-ci. Kdor mora z neprestanim vohanjem za veleizdajalci izpričati svoje domoljubje, ni patriot, temveč hinavec. Zlasti se »Štajerc« zaganja v Cehe, katcor da bi bili narod samih veleizdajalcev. Pred uradno pohvalo čeških polkov, ki so se proslavili posebno na soški fronti, ,skrbno zapira oči in ušesa, odpira pa svoja umazana usta, da posplošuje nekatere izjeme, ter dela za nje odgovorne ves narod. Narodni hujskač, ki se zavzema /a zatiranje in suženjstvo cele vrste narodov, samo da prednjači in vlada nemški narod, ni domoljub, najmanj avstrijski domoljub. »Štajerc« je plačan od vsenemškega denarja, je torej ne v avstrijski, temveč v vsenemški službi. Njegovi zapcK vedniki so oboževatelji Bismarcka. In kakšen je* bil Bismarck proti Avstriji, je za ves svet izpričalo leto 1866. In takšni ljudje se drznejo govoriti o avstrijskem domoljubju, igrajo se avstrijske patriote!!!
»Štajerc" — nesramen lažnjivec. Ptujski šnop-sar je v svojem smrdi,ivem gnezdu izlegel nesramno laž, da sta naš list in »Straža« vojake 87. peš-
boru hišo ali košček zemlje, potem že grozno vpijejo. Če le mogoče, preprečijo, da ne pride kako nemško posestvo v slovenske roke. Tiskarna sv. Cirila in Spodnještajerska ljudska posojilnica v Mariboru vsled tega dolgo časa niste mogli dobiti primernega stavbišča. Zdaj pa se jima je vendar posrečilo dobiti v roke obsežno zemljišče in hišo nasproti frančiškanski cerkvi na najlepšem prostoru. Tam se bo postavil slovenski Tiskovni dom, kakor lahko izveste iz oklica Cirilove Tiskarne v današnjem listu. Slovenci! Podpirajte tiskarno s prostovoljnimi doneski, da se kmalu postavi prepotrebni Tiskovni dom.
Ogrsko-hrvatska meja zastražena. Iz Središča se nam poroča: Štajersko ogrska granica je močno zastražena, kakor če bi delala mejo med dvema sovražnima državama. Pri nas se namreč čuti že pri marsikaterem blagu veliko pomanjkanje, dočim je v ogrski državni polovici še vsega v izobilju. Sploh se na Ogrskem dobi vse, seveda za drag denar. Da bi preprečili izvoz blaga na Štajersko, so Ogri močno zastražili mejo s finančnimi pazniki in orožniki. Kogar ti stražniki dobe, da nese kaj na Štajersko, joj mu! Vzamejo mu vse, kar dobijo pri njem, zraven pa ga Se pošteno nabijejo. Včasih nastane ob meji pravcati pretep, zlasti če stražniki »tihotapce« zasledujejo predaleč čez mejo. O žalostnih posledicah »tihotapljanja« so pred kratkim poročali nekateri hrvaški listi. Bogat sred-njemurški trgovec z živino, Mirko Reč, je skrivaj gnal več *lav goveje živine čez mejo. Orožnik ga je zasledoval in aretiral, trgovec pa si je v strahu pred visoko kaznijo z žepnim nožem prerezal vrat in izkrvavel. Sliši se pa tudi, da so kmalu po tem dogodku dotičnega orožnika našli od neznanih storilcev zadavljenega. — Človeku se zdi, kakor če bi poslušal zgodbe o tihotapcih minulih stoletij.
Navijalci cen pred sodiščem. Prejšnjo sredo se Je bavilo mariborsko okrožno sodišče z dvema velikima navijalcema cen. Ivana Ferner, prodajalka oVek v Mariboru, je prodala preteklo zimo nekemu knietu obleko, katera je njo stala 27 do BO kron, za MO kron, zimsko suknjo, ki jo je prodajalka kupil\za 30 kron, pa je prodala celo za 200 kron. Kljub tbnu je bila pri okrajnem sodišču oproščena! Vsled vsViica državnega pravdnika je o tej stvari
razpravljalo še enkrat okrožno sodišče in obsodilo pospo Ferner na 1500 kron denarne globe. — Mihael Klug, gostilničar pri Sv. Juriju ob Pesnici, je vino zelo drago prodajal ter je bil obsojen zaradi draženja na 1000 kron globe. To sodbo je tudi okrožno sodišče potrdilo.
Izpred mariborskega okrožnege sodišča. Zaradi tatvin živil v lenarškem okraju je bila obsojena Antonija Kolarič na dve leti težke ječe. Nakradena živila je nosila v Badgono na prodaj Bila je tatica, katere se je vse balo. Dasi je komaj 33 let stara, je bila zaradi različnih zločinov, posebno tatvine, že okrog petnajstkrat kaznovana.
Pozdrav iz Rusije. Naši vjetniki nam pišejo iz Rusije one 17. junija t. 1.: Najsrčnejže pozdrave pošiljamo vsem čitateljem »Slovenskega Gospodarja«: Alojz Ozmec, doma pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji; Janez Čeh iz Podvinc pri Ptuju; Matija Skok iz Zavrča pri Ptuju; Jurij Dragoner iz Sv. Bolfenka pri Središču; Ivan Britovsek iz okolico Mozirje; Atojz Božič iz Družmirja pri Šoštanju, vsi od 47. pešpolka. Od pešpolka 87: Jakob Moličnik iz Luč pri Ljubnem. Od dragonskega polka 5: Franc Rau-ter iz Murščaka na Murskem polju.
Gospodarske storil
Proso letos ni prosto. Dozdaj se proso ni všte-lo v tisto množino žita, ki ga je smel posameznik porabiti. Ravnokar pa zvemo, da se bo letos tudi proso štelo v tisto množino žita, ki se sme porabiti.
Uporaba sadja za žganje. Poslanec dr. Ver-stovšek se je svoj čas potom Kmet. družbe obrnil na politično oblast, naj dovoli žgati sadje, ki ni za sušenje in drugo vporabo, ker drugače gre v zgubo. Dr. Verstovšeku se je sedaj javilo, da so vse politične nižje oblasti dobile od namestnije ukaz, da smejo dovoljevati kmetom v gotovi meri žganje sadja. To dovoljenje dobijo vsi posestniki sadonosnikov, katerih sadje je bilo zares v nevar-
j obrti urad
adnjih
Mariboru se je pokvarilo 9000 kg krompirja, na Dunaju celo 100 vagonov krompirja, v Ljubnu na Zgor. Štajerskem je zgorelo 50 vagonov žita, v Budimpešti se je pokvarilo 50 vagonov slanine itd. Človeku se srce krči v prsih ob misli, s kako lahkomiselnostjo se ravna po mestih s pridelki,, ki so stali kmeta mnogo truda in krvavih žuljev. Kmetu je treba vse odvzeti — potem pa je modrost te mestne gospode in tujcev uradnikov pri koncu.
Izdelovanje olja. Od raznih strani dobivamo pritožbe, da so mlini za domače olje zaprti. Glavarstva baje ne dovolijo, da bi se izdelovalo domače olje. Na pismeno vprašanje poslanca dr. Korošca je odgovoril minister Hofer, da je trgovinsko ministrstvo že dne 22. aprila 1917 odredilo, da se morajo mlini za izdelovanje olja zopet odpreti.
Varčujte s sladkorjem! Kakor je iz raznih poročil razvidno, bomo imeli letošnjo zimo skorogo-tovo tudi občutno pomanjkanje sladkorja. Sladkorna pesa je baje slabo obrodila, mnogo sladkorja gre v Nemčijo in v nepristranske države v zameno za druge predmete, železniški promet večinoma stoji. Radi tega varčujmo s sladkorjem!
Da za živino ne pride kmetu denar brž v roke, je po moji izkušnji (tako nam piše prijatelj iz Dravske doline) med drugim krivo: 1. naslov prodajalca posebno označba pošte, na katero hodiš — je po tvoji ali nakupovalca krivdi zveri-žen. Torej napo vej pravilno ime in pošto pri oddaji živinčeta; 2. nakaznice poštne hranilnice (bele z rudečim tiskom) niso kmeticam znane (ima jo doma. pa ne ve da že čaka denar); 3 nakaznic za izplačevanje dojde na kmetsko pošto celi kup, a denarja nič, torej pošta na deželi nima s čim izplačati, dokler ne izmoleduje od mestnih pošt suhega denarja.
Vkljub vojni draginji sem v septembru 1917 plačal na postajališču Paška vas v krčmi za kozarček žganja 20 v; na vlaku je kmetica iz Velenja dajala 3 do 4 lepe breskve za 20 v; voznik, ki je naju s prijateljem vozil od Ljubnega do Luč (gotovo 10 km) je računal obema vkup 1 K 60 v. To sporočam v vednost onim, ki bodo opisovali draginjo. Ob enem se iz navedenega spozna, kdo
navija cene: kmetsko ljudstvo samo od sebe že ne. Sicer pa vsa Čast poštenim, nesebičnim dušam!
Kava iz jabolk. Obeli jabolko, olupke lepo posuši na ognjišču ali v kahlicah lončenih peči. Ko so dobro presušeni, jih malo razdrobi in opraži kakor kavo, da postanejo lepo svetlo črni. Pazi, da jih ne sežgeš in ne osmodiš. Končno jih zme-lji na kavinem mlinu. Tako pridobljena jabolčna kava je prav dišeča in izvrstna.
Neenakomerna razdelitev petroleja. Dobivamo pritožbe, da glavarstva neenakomerno delijo petrolej med posamezne občine. Tako je n. pr. čisto majhna občina, ki ima samo okrog 20 hiš, dobila ravno toliko petroleja, kakor velika občina, ki ima tri- do štirikrat več hiš in delavcev kot sosedna. Nasledek tega je, da je mnogo hiš popolnoma brez vsake luči. Kako more glavarstvo dati razdelitev petroleja v roke ljudem, ki ne poznajo izkazov, koliko je v kateri občini prebivalcev ali hiš. Mnogo hiš tokrat sploh ni dobilo ne kapljice petroleja.
Dopisi
Maribor. Med nemškim uradništvom v Mariboru se opaža zadnji čas veliko gibanje proti kmetskemu ljudstvu, Ti ljudje kričijo, da je edino kmet kriv vse draginje. Krompir jim je predrag, jabolka so jim predraga, mleko jim je predraga, jajca tudi. Po naziranju teh ljudi bi moral kmet prodajati svoje pridelke po ceni, kakoršna je bila pred voj sko. Zadnjo nedeljo je imelo nemško uradništvo pri »Gambrinu« volilno zborovanje, na katerem so nemški uradniki, med njimi celo c. k. finančni tajnik in eden izmed kandidatov za mariborski državnozborski mandat, dr. Kavallner, hudo udrihali po kmetu, katerega smatrajo za največjega dražilca. Po židovib, po centralah in veletržcih pa ti ljudje ne udrihajo. Če centrale živila za 100% podražijo, če manufakturni trgovec blago, ki ga je nakupil pred vojsko po 2 kroni, prodaja sedaj po 50 kron in še višje, tega draženja nemški gospodje uradniki sploh ne vidijo. Le ubogi slovenski kmet, ki živi nemške Mariborčane, bi ne smel svoje pridelke prodati za vinar dražje kot pred vojsko! Tako na ziranje vlada med tujci-uradniki.
Sv. Peter pri Mariboru. Dekliška Marijina družba naznanja, da priredi v nedeljo, dne 28. oktobra po večernicah v samostanski šoli veliko cesarsko slavnost kot pozdrav presvitlemu vladarju Karlu za god s tremi mičnimi igrami. Vstopnina 40 v. Vse domačine in sosede prav uljudno va bimo.
Hoče. V nedeljo, dne 28. oktobra 1917 ima Katol. bralno in gosp. društvo v zvezi z Dekliško Zvezo po večernicah v kaplaniji predavanje. Go vorilo se bo o rajnem dr. Jan. Ev. Kreku. Pridite v prav obilnem številu.
Sv. Ana na Krembergu. Dne 9, oktobra je odšla v večni dom v 82. letu svoje storosti pridna Anovčanka Jerica Zemljič, omožena Wela. Bila je zavedna Slovenka, katera je kot mladenka bila glavni steber naše Dekliš\e zveze. Tu ji ni bilo nič pretežko, žrtvovala je z veseljem vse! Bila je pa tudi izborna igralka, na njene rame so se nalagale najtežje uloge. Pa ne samo narodna, tudi globoko verna in goreča častilka presv. Srca Jezu sovega je bila naša Jerčka. Večna sreča ji je bila načelo življenja. Občudovati se mora, kako junaško je prenašala vse nesreče in največje težave, kako udana v voljo božjo je bila v grozni, poldrugč leto trajajoči bolezni. Naša Jerčka je bila tihega, mirnega a kristalnega značaja. — Vsled Tvojega vz-glednega življenja in Tvojih vrlin imeli smo Te tako srčno radi, ter se ne moremo sprijazniti z mislijo, da Te ni več . . . Značajni Slovenki kličem: Na svidenje nad zvezdami!
Dol pri Hrastnika. Tukajšnje kat. izob. dru štvo je imelo v nedeljo, dne 21. oktobra večjo prireditev, pri kateri so prvič vrlo nastopili tudi dolski fantje v igri »Prepirljiva soseda«. Hvala igralcem ter organistu Dragarju in pevcem.
Šmarje pri Jelšah. Po dolgem času se je o-glasil iz ruskega vjetništva Franc Pristav. Eno leto ni bilo glasu o njem. Dne 16. oktobra ste pa dospeli v veliko veselje dve karti njegovi ženi. Piše, da je še zdrav in mu ne gre preslabo.
¿avrč. Smrt je vzela dobro mamico Heleno Kokot v Hrastovcu. K večnemu počitku smo jo spremljali dne 19. oktobra. Duša rajne se naj veseli v nebeški višavi!
lajnovciia oereilla
mmclii^ porofAlo.
Dunaj, 24. okt.
Italijansko bollšče.
Na celi južnozapadni fronti je bilo artilerijsko delovanje pomnoženo.
Pri Bovcu, pri Tolminu in na severnem delu planota Bajnšica—Sv. Duh je avstro-ogrska in nemška infanterija po mogočni artilerijski pripravi udrla v italijanske črte.
Albansko bojišče.
Južno od Berata ter ob obeh straneh reke Devoli so se naše varnostne čete vspešno bojevale.
Vzhodno bojišče.
Nič pomembnega.
Iz nemškega uradnega poročila.
Berolin, 28. okt.
Francosko bojišče.
Bitka se nadaljuje. Francozi so na svojem delu bojišča pričeli z velikim napadom. Južno od Chavignoma se jim je posrečilo vdreti v nemške postojanke. Nemške čete so se morale umakniti in ob enem razstreliti lastne prednje baterije in jih prepustiti sovražniku. Vsled umika nemških čet so morali Nemci zapustiti še tudi druge svoje postojanke.
Macedonsko bojišče.
Vzhodno od Vardarja do Dvojrama ob železnici so bili sovražni napadi odbiti.
Italijansko bojišče.
Bojno delovanje je v Tirolah, na Koroškem in ob Soči zopet živahnejše. V boj je posegla tudi nemška artilerija. Nemška in avstro ogrska infanterija je danes zjutraj napadla prednje italijanske postojanke pri Bovcu, Tolminu in na severnem delu Bajnške visoke gorske planote.
Srdit artilerijski ogenj na italijanski
fronti.
Ljubljana, 24 oktobra 1917.
Tako silnega artilerijskega ognja, kot je bil te dni, še ne pomni svetovna zgodovina. Na obeh straneh je na delu na stotine topov, ki bruhajo ogenj noč in dan. Najhujši artilerijski boji so v ozemlju med Tolminom in Bovcem. Govori se, da so naši že vdrli več kilometrov daleč na italijansko stran. Naše želje in molitve spremljajo naše hrabre bojevnike,
Rusko vojno brodovje obkoljeno?
Po poročilu iz Stockholma dne 28. oktobra namerava rusko vojno brodovje, ki je sedaj od treh strani obkoljeno od nemškega vojnega brodov-ja, odpluti iz Riškega zaliva v neko švedsko nevtralno pristanišče v Botniškem zalivu,.kjer bo moralo ostati razoroženo tako dolgo, dokler ne bo sklenjen mir. Ruskemu brodovju baje sedaj ni več mogoče uteči v kako rusko pristanišče.
Franoifa hoče Alzacijo in Lotaringijo.
Lugano, 24. oktobra 1917.
Francoski odločilni politiki in vojskovodje so mnenja, da se vojska prej ne bo končala, dokler Nemčija ne bo priznala Franciji Alzacije in Lo-taringije. Ker nemški visoki politiki vstrajajo pri svoji zahtevi, da morajo te dežele »za večno« o stati nemška last, je upanje na sporazumni mir splavalo po vodi.
Izjave za mir.
Govorjenje o miru je v zadnjem času precej potisnjeno v ozadje. Govorijo zopet samo topovi. Izdali so pa socialdemokrati v Stockholmu izjavo, pod kakimi pogoji se naj sklepa mir. Glavni pogoj: brez osvojitev tujih dežel in brez odškodnin. Posebni pogoj pa je: samoodločba narodov, samostojnost češke države in samostojnost jugoslovanske države. Slično izjavo so podali ruski delavci in kmetje, samo da še ne poznajo v izjavi avstrijskih Slovanov, pač pa avstrijske Italijane.
Amerika ne sklene posebej miru
Iz Amerike se poroča, da je ameriška vlada sklenila se pridružiti angleški pogodbi, ki določa, da nobena država ne sklene posebej miru z osrednjimi velesilami.
Št. II. 28.011/2.558 1917.
Naročitev ameriških trt za plačilo iz združenih državnih in deželnih nasadov za spomladno dobo 1918.
štajerski deželni odbor bo imel na prodaj v prihodnji spomladi 1918 iz združenih državnih in deželnih nasadov naslednje množine ameriških trt za plačilo (zastonj se tokrat ne bo nič oddajalo) in sicer:
1.	160.000 cepljencev, večinoma od laške gra-ševine (laški rizling), belega burgundca. zelenčiča, rumenega šipona, drobnega rizlinga, žlahtnine, tra-minca. renske graševine, muškatelca, muškat-syl-vanca, kavčine, cepljenih na riparijo Portalis, Riparia Solonis št. 1616 in Rupestris Montikola ter Rupe-stris Gothe št. 9.
2.	850.000 korenjakov od gori navedenih podlag.
8. En in pol milijona kjučev od zgoraj imenovanih podlag.
Cena trtam je za 1000 komadov:
I.	Cepljenke 220 K za imovite posestnike, 160 K za vse druge.
II.	Korenjaki 28 K za imovite posestnike, 18 K za vse druge.
III.	Ključi 15 K.
Deželni odbor si pridrži pravico, naročnikom od več kakor na 1500 cepljencev in 3000 korenjakov ali 5000 ključev zmanjšati naročeno množino trt, ravnaje se po številu oglašenih naročil.
Naročila na te trte se naj vložijo do 15. decembra 1917 naravnost na deželni odbor v Gradec ali pa skozi občinske urade, pri katerih se dobe v ta namen narejeni naročilni listi.
Vse te trte se bodo oddajale le štajerskim posestnikom in morajo torej vsi naročniki doprinesti potrdilo od občinskega predstojništva, da imajo res vinograde na Štajerskem. Prekupci trt so pri naročilih pri dež. odboru izključeni.
Cene veljajo na mestu, kjer se bodo trte od-kazale in se mora znesek plačati pri prevzetju. Ako se trte pošljejo po železnici, se bo znesek povzel. Stroški za zavitek in dovoz se bodo posebej za-računili.
Na vsakem naročilu je natanko navesti: 1. ime (tako napisano, da se lahko čita), bivališče in stan naročnika; 2. davčna občina, v kateri se nahaja vinograd, ki ga hoče naročnik obnoviti; 3. vrsta (sorta) trte, katero želi; 4. zadnja poštna in železniška postaja.
Pri naročilih na več kot 1500 cepljenk 5000 korenjakov in 5000 ključev (rozg) od ene stranke, si deželni odbor pridržuje pravico, da določi število naročenih trt ali rozg glede na število došlih naročil.
Ako bi zaželjena vrsta pošla, se bo ona z drugo, enako nadomestila, ako si naročilec tega odločno prepove.
Vsak naročnik trt bo najpozneje do 15. januarja 1918 obveščen, na katerem prostoru, koliko trt in katere vrste so se zanj pripravile in je do-tičnifc obvezan, da sprejme naročeno blago. Le ako naročnik plača vse nastale stroške, zamore naročitev odkloniti. Vendar se mora to takoj storiti, ko dobi dotičnik obvestilo, ker mora v drugem slučaju naročene trte na vsak način sprejeti.
Trte se morajo od naročnikov, ako mogoče, osebno prevzeti, če se po železnici dopošljejo, pa takoj po vsprejemu pregledati.
Pritožbe se morajo vložiti takoj pismeno na vodstvo trtnice, na poznejše pritožbe se ne bode oziralo.	(Kienr.)
Gradec, v oktobru 1917.
Od štaj. deželnega odbora: EDMUND GROF ATTEMS.
Oi@llilMIII9ilHII<
S Modroiino (dnik)
£ iz papirja, pisano in gladko, papirnato špago, gfc cokle in železne in asnjate ščitnike za pod-plate razpošilja na debelo in drobno po najvišji ceni veletrgovina	92$
R. STERMECKI, Celje.
Vzorci in cenit se letos ne razpošilja.
«S
n
OS«@IH§Htl9MiM8l
Strati 6.
8L0VENSKI GOSPODAB
25 oktobru 191?
34stfik& uraMStea.
Šč ar niča pri Badgoni: Žal, da nimam prostor», da bi priobčeral pesmi. Pozdravljeni! — S». Tomaž pri Ormož k: Žal, da ni r naši moči, da bi ustavili rekviri-ranje t vašem krajn. — Bodkovoi pri Jaršincih: Pišite potvanca M. Brenčiču v Spuhlji pri Ptnjti. — Vdova v Studenioah: O&rnite se v Vaši zadev na g. sodnega nadsretoika Stergerja pri o. kr. sodnij« v Maiiborm. — P., Sv Venčesl: Pišite takoj ravnatelju vnovčevalnice Fr. Schneiter — Frančiška Varmočnik, Porenje Nem dlja: Vaš mož naj vpraša pri okrajni podporni komisiji v Cfljn. — Senjor Janez in dmgi od 4 poljnka stotnije 87. pešpolka: Hvala lepa ¡a pozdrave. Bog živi Vas in vsa «lovenske junake 87. pe polka! — Čeplje pri Vran skein: Prcosebno Take reči niso za li>t.— T. M. Bečica ob Paki: Pojdite k Vaši okrajni sodni ji in prijavite tam Vaše pritožne pomožnemu odoorn za drsžine vpoklicanih.
Loterijske Številke:
Trat, dn» 17 oktrbra 1917. 78 f8 71 17 «0 Dunaj, dne 20 oktobra 1»17. 68 »9 61 67 24
Vila »a deželi z 'rtom »Ii veijim posestvom ie kapi. Erentnelao bi te kapilo tudi Težjo vilo, pripravljeno za aavod (pensijoc). Po-
MALA MAZNAMILATI
En» beseda stane 5 vinarjev, petisvrsta 16 vit. Mrtvaška oznanila in safcvale vsaka petitmta 24 v, Lijave in Podane 16 vinarjev. Za večkratno objavo znaten popust. Inserati se sprejemajo le proti predplačilu. Zadnji ¿as »a sprejemanje inseratov torek opoldne.
Voziček za mlsko za 1 osebo, ie rab>jea vendar dobro ohranje?, ali nor se kapi. Rihard Ogristg, rinofradno pos;>tvo, Stnrmberg, Pesnica pri Maribora.	915
Mož, 3 i let star, prost vojaščine, želi priti na večje posestvo sa gospodarja. Kasarne rsiko delo Naslov Golob Frane, Hoče. 908
Stare, dobro ohranjese sode, kitari »sebojejo skupaj 100 1, dam v %-.mmo ta katsrasibodi širila. Poavdbe na npravo lista pod
„Sode št. 909".
Imam dve irebički n» prodaj, rjave barve, obe ecakobarvni in iste velikosti, stari 9. mesecev. Ceno i»ve vsa*do pri upravaištru. Žrebiški sta blita Breiic ob 8»vi	910
Lepe poatelje in mize is mehkega lesa ima na prodaj A. Roiko, mi-ssr v Mariboru, Kasersg. 8. 920 ;
Majer s nekaterimi osebami se sprejme na neko pristavo v mariborski okolici. Vpraša se v Maribora, Silerjeva nI 19.	916 --- j
Vinidar s štirimi delavskimi mo- > črni se iiče z& Fram pri Jshnu. Natančno se izve v Ma-i nrn, Nagijeva ulica št. 12, vrata 3. ali pri Jahnu v Fratnu. 917
Dskla vajena vsakega dela se sprejme takoi pri Ivanu Krarn-berger, Jetenče 2, Pesnica. 9*8
Skupna služba z« organlsta in cerkovnika pri farni cerkvi se lahko nastopi. Več pove žapni ■rad v Dnrhsln, p Mozirje. 911
Nov zimski plfič (svršnik) zs močntg« gospoda, temnomodtr, ■e samec j a ;a i viia Maribor, Cvetlična nI. 2J. vrata št. S. 907
Dva vinski soda sveža, prav dobro ohranjena, vsaki s 17 hektolitri, proda sa ugodno ceno dr. Urban LemežI,oivetnik in vinc-gradai posestnik v Slovenski Bistri si.	»14
Delavci se proti dobremu plačila sprejmejo v pam žagi Orter, M«-ribor, Meljska cesta.	919
Kupi se malo posestv« v slovenskem krajn blisu Miri bor* ali Radgone,, ako mogoče v bližini cerlfe. Želi se lep tadoresnik in nekoliko gozda ter studenec a dobro pitno vodo in ravni ob- j deLvalni svet. Ctna po dog:voro. j Ponudba na sasl>» pod lifro ,A. j b 67' Poste resta»te Gadbeck j Westf«le». Deutschland. fS2 j
8 VINARJEV
(za eno dopisnico) stane moj glavni "eni v, kateri ge Vam ca zafctevo brezplačno polije.
PRVA tovarna ur
mn konr*P,
c. i. k. dvorni dobavitelj Most
(Brtti) it. It 60 (Češko.) Nikljaste ali jeklene anker-ure K 16"—, .8'—,20' -, armadne radium ure K 18'—, 22•—, 26 —. Ure iz bele kovine (Glo rica-srebro). z dvojnim pokrovom anker Remont K 28'—, 80-—. GoMin anker z dvojnim pokrovom K 88-—, 88—. Masivne srebrne anker Remont ure K 40—, 50—, 80-—. Budilke in stenske ure v veliki izberi. 8 letno pismeno jamstvo. Pošilja se po poštnem povzetju. Zamenjava dovoljena ¿i pa denar nazaj.
Psa - Čuvaja kupi vinarikt šo»a v Bu gvra dn pri Mariboru. 926
Hiša!
z lepila vrtom se prode. Vpraša
sa v Študentih pri Maribora, Feldstrasse 10.	929
Dva velika soda: »70) in 1800 1, še dobra, se jredata. Cena 82 v liter. Tndi lep voz za dva konja (koleselj) «e preda. Krčema pri Maribotu št, 261 in 162. 981
Anton Marčič, usnjarski ro<"jiter v Slov. Bistrici sprejae ve?delavcev drva delati in plača od meterskegi s»in a K 20. Preskrbi ae tsdi hraja in obuvalo. — Sprejmem tudi učenca, od )6 do
17 let starega na tri lata. Tudi dobi brani in obleki.	914
Žal m kupiti kobil», stiro od 8. do 8 let, krotko in ne plailjivo, dobra za vožnjo breja ima »rednost. Vaalor: Skrinjar Marija, Frankov«, p. Ormož	827
Posestv» 20 oralov, bl'za Maribor», s sobno za mlekarja, se prod». Vpraša s» pri: Mitevž» Nov »k, Korošca ul., Maribor. 928
Niša na Tegethof-oti cesti št. 80 ae prola alt pa zamenja. Vpraia se pri posestnika Glušič, Maribor.	980
* Poštenega saferja,
ki M ume! »oditi večje kmetsko poseit'0, kjer je tndi gostilna. PiBaene psnudbe pod „Šafer št. 877."
Pošten fant, J 5 let star, bi se rad šel uči* pekovske obrti. Na »lov v upra*ništvu pod „Pekovski aieaea št. 878".
Maln posestvo naprodaj, okoli 6 oralov rodo<lt e »j •. travnik, sadonosnik, hosft, »t ^e-nen pri hiii, b'ši in gospodarsko poslopje • dobrem stana Posestvo je od Isljeno '/» ure nd že lezuUke p sta e in trga Šzi£r:'e pri Jelšah Več pove R. K., po eestnik, Aenovica št 26. p. Šmarje pri Jelšah.	900
(ilasovlr, *'/» okt. se proda za 200 K. Gregor Krpač, r^anist v Smsrtnn pri Slov. Grsdct . f01
Hlinarskega učeuca
is polteae hi J" sprejme Martin Majerič, mlinar Sp. Ko*»a» p. Bv. Barb*ra pri Mariboru 905
1
Zimska moška obleka sa kmete se dobi v Maribora Qaergasie 3.
Prod» se konj (kob;la) vtč se izve pri iaitn.kn, J. Traun, Ptui sta gora.	904
Trgovina z mešanim blagom s hišo »itd na deteii, bb išče za nakup. Ponudbe s navedbo prodajne cene ki stanja dolgov sa naslov: Verwaltung d »a Realit&ten-Ka ktes, beh. b»f. Realitäten Verkehr, Gra-dec, Hammerlingg isse 6. 888
nadbe z navedbo skrsjne cene in dolgov na: Verwaltung des Rea-litfcten Marktes, beb. bef Realitäten Verkehr, Gradec, Hsmmer-linggaise št 6	884
Gostilna na deželi tadi z mesarijo se itie za aakiu> Ponudbe, v k* terh se naj na>ede cena ia bremena, s» pošljejo na caslov: Ver waltung des R^aiitätea-Marktes, beh. bef. Realitäten Verkehr, Gra dec, Hammerlinggasse 6. 885
Kmetija s dobrooh?*njenimi poslopji ae išče za nakup. Picmene ponodbe, v katerih ae mora na-veati rel kost posestva, prodajna eea& ia stanje dolgov, ae naj pošiljajo na: Ve'waltuvg des Real: täteo-MarkVs beb bef. BealitA ten Verkehr, Gradec, HamDer-linggssse.	887
Vi ni 6» rja
z večjo drutino sprejme graščinsko oskrbništvo Joiefa pi. Kie 5»ck v Kriievcih n» Hrvaikem.
890
Maj r
Ku»im vsako množino sadja (jabolk. hrušk, kos'aata po najboljših eeaah. Mar ja Hefko, Maribor ob dHJs'ol e»»t ?<. 88'
■ 4—5 delavskimi močmi ie išče. Poleg zelenjavneg» vrt» in mnogo polja dobi 4—61 mleka, karjavo, kakor tadi 60.) do 70S K stalne pla''e, z» sotov» tela v poletjn i0 v in p islmi 70 v. Rihsrd O grtse^, Stubenberg pri Maribora, p. Pesnica.	8^8
Vlnifi.r g 5 delavgkimi močmi se sprejme Poleg mleka od 2 krav, vita in obilo zemlje, še dobi 800 K stalne phče, kakor tudi za razna dela 81 v dnernine v po letjn in 1* v pi zimi poleg pijače in kurjave. Rihard Ogriseg, 8ta-benberg pri Mariboru, p. Pesnica.
892
Kupim psa sa varstvo hiše. Ponudbe iz mariborskega okraja pod „Pes 1917" na upravništvo.
Msjerja (najraje goriške slovenske begonoe), ki bi imeš vsaj nekaj brane in bi imel več delavskih meči, se takoj sprejme na iceko kmetijo severno < d Maribora 8.J6
Prodam
svoje posestvo {vila Roia! .gri Ptuja. Poslopje stoji ob glavni eeiti, pripravno aa gostilno ali za penzicnlst», 4 sobe, kohinj* 4 podzemske kit ti, svin'iki. dobra voda, vrt, njiva, sadonosaik. Do sedaj se je v hiši prodajalo pivo in vico v zaprtih steklenicah. Proda se takoj Več pove in »klene kapšijo Jacez Arbeiter, Zi bovci, p. Ptuj.	890
Sobo s hrsno sče v Maribora državni urad-'k vdaveo za-se in svojega sisa dijak«. Pcnndbe pod „Soba za državnega uradnika" ca upravništvo.	896
Dekia, -ajen» -sak*ga dela, želi menjati svojo službo. Bila bi najraje v bližini Msribcra. Naslov v
apravniitfu pod ,Dekla št. F80*
Vila v Mariboru
7 let davka prosta, z 8 sobami in t kuhinjami, lerim vrtom, bs-docoscikem ia posebej njire, se obrestuje z 6%, se takoj proda. Več v apravništvn Slov. Gosp. pod ,Vila v Mariboru št. 836"
Tzveiban, priden vlnlSar s 4 de-irjkimi močmi se sprejme. Predstaviti se treba od četrtka dne 11. oktob. naprej med 8. in 30. nro ajurrsj pri baačnemn ramatelja Grr ber, Maribor, Farkstraese št. 18., I, nad str.	867
Proda se lepo posestvo blizu Maribora; lepa hiia, 2 sobi, 2 Stn kinji, klet, lepi klev, vrt, sado-eosnik, njiva in travnik. Dogoše štev. «o, Maribor.	859
Kdo vzacie 17 letnega fanta bres •taršev za svojega? r rednost imsjo rotoieloi, ker bi se fict rad učil obrta. Fant je lepe sunanjmti, priden in pošien, v»j>n tivine ia rsakega po jskega del». Dopisi s« blajovolijo poslati na »Muh^ Martina Marovt, poeestnika r Žstos.
852
Deklo, staro rknli 40 let, ki bi bila ob enem tudi gospodinja, mirt ega mač»ja, pri Ar a in poštena, se a prej se oh prihodnjem novem leta. Poleg plrče, "zajamčt se ji v «lučaja dobre uporabnosti neka dota po gos?odsrjev( smrti. Naslov pove upravništvo Blov. Gosp. pod „Dekla in dota št. 861."
Meča» učeneo se sprejme v mizarski delavnici Maribor, Beiser-strasse 18	822
Repo in selje kepeje H. Berdajs,
MariVr.	8?0
Posestvo č» mogoč» z ltpins g»s-dom kujji Matija Obraa, Maribor, Fischergass» 9.	888
Močan mizarski uSenec se takoj
sprejme pri popolni oskrbi in dobrem postopanju pri Ivana Pikler, mizarskem mojstru, Maribor, Rei-seritr. 26.	816
Komak
destiliran Iz vina lastnega pridelka. Pri oslabelosti od starosti in želodčnih težkečah je is v na destiliran star konjak že stoletja snano preizkušeno okiepčilo. 12 let starega v 4 pollitrskih steklenicah pošljem franko za 60 K, mlajše s 8 letnega, čudovito bolečine tolažeče vdrgavalno sredstvo zoper trganje v udih, 4 pollitrske steklenice i 8 K. Vino od 66 litrov naprej. Beli rizling in rdeči bnr-ganieo per liter K 4'60.
Bened ikt Hertl,
veleposestnik, grad Golii pri Ko-sgicah, btajersko.
Vs»k vrst
lesa ia turjavo
tudi na štora takoj kapi
E. Ws8iak, Maribor,
Tefethofov» ulica Stav. 19. 41«
Cl-ospe
ki >0 dobro apeljauv t indastri-stlnih krogih, pri špediterjih, lekarnarjih, drogutib, rndnikik, poljedelskih 1 ».drugfh in veleposestnikih, dob« turista« zastopstvo r kenaičn' tovarni Hugon Poliik, Kri. Vlnog- adi, JsRgmannova ulica Št. 33.	746
vmtM^m prest «viisdeniš
v 28. letu, želi priti za gospodarja ca kako kmetijo, kjer nujno rabijo moškega Ima nekaj prihranka v goto*',ni. Naslov pod „Dober Gospodar št 700.
Ne prodaj novo rldane eno ia dve nadstropne blie v mestu, davka in občinskih dokl&d proste; a velikimi ia majhnimi stanovanji ¡.-roti solnca obrnjene, se prodajo pod lahkimi pogoji. Vpraša s» pri Jožefa Sekrep v Mariboru Moaart-ftrasse št. 29.__484
SLIVE JABOLKA
kupi	764
J OS. SERE C, Maribor
Tegetthoff ova nJica štev. 67.
Automatična mišnica
a pj>d#> 1» K 8"2C
t» ali: 4 K 30 v. 1 »nI ROČi as-' levi p» 40 »i5i Sobeno '»eai« a« vpliva ia se *»»% ¡¡redijo. Lovilnlsa aa kuhinjska is-ielke „Rapld" polovi na tisoče iaželk v eni noči, K 5'70. Lovile« muh .Nova" K 2 80 kom. Povsod saj boljši uspehi. Mnogo pohvalnih c sem. Se pošilja proti povzetja. PaStcins 80 vin. Sazpošiljalnjca Tinfcaer, Dnaaj III./72. N»nliug-«s»ss št. 3«	(t Laaalč).
OLETNE-CEVLJE
s asočpirai lvaciiimi podplati po-ki!!» v -gph velikostih: 25- 26—27 , . K 5.95 28—29—30 . . K 6.55 31—32—33 . . k 7.30 34-35—36 . . k 8.70 37—38—39 . . k 9.70 40— 41—42 . . k 10.45 43—44—45 . . k 11.50 ts D « n »j a pe portetjo
čevljarska hiša
DnoiJ UY., Msb&nserstr. 84/14.
■ -•■!"i>' č»rijlk laatnni
500 K Vam pl*
4*m, «ko moj aa-
tirolea korenih JRi a-Balsam' Vaš» kurja oče», bradaric» in trdo koio v treh dn»k Dre» bolečin ne odstrani. Cena ! lončka z jamstvom vred K 176, 6 lončki K 4 50, 6 lončkov K 7 60. Na stotine zahvalnih pisem. Kraten;, Košice CKaasa^ 1, Postfsek 12/8E& (0|r»ki>).	(Br. 1)
»JURIJ JUTEESm
»•«■M tHMttr «t
• j&AKtman*
- Br<u .Uagaute št. 8 —
»» priporoča slavcema ohčiusKi i» mi poveri vsa dela moj« sat' k». Izvršuje» jih v vb«,h »logik slikan) sob», trgnnne, d<-orxfc6 fasade itd. po nizki «et>i '/6*
Pridnega vinldarja z (naimanj: 4 delatikimi močmi, se »preime pri gospe) Kfinig, vinograd, Št. Peter pri Mariboru.	786
Gospodje
ki so dobro upeljani v indnstri-alnih krogih, pri špediterjih, lekarnarjih, drogi«t'h, raduikih, pol-¡rdeUirih s»d'Uifh in relepv-sest-oikih dobe koristno «»stopat t o v kemii^ui t-iv»rci Hugon Pol13*,, Kri. Vinogradi, Junginanneva uhoa št. 33.	746
Prane Drobnič lesni trgovec v Laškem trgu kapi viako množina bukovih drogov (švelar ev) ter flača iste po 7'M) komad. Rnpim pa tudi okrogel bako^ les 7 >4
ČEVLJI
Glcris-nsnjalj čevlji 8 črnim ali rjavim telečjim usnjem, konjski — Box — aH CheTreani gornji deli » črnimi seniml podplati. Dtrbj- čevlji na jermtnje t Ifpi ia trpežni izpeljavi.
Ctne sa uporabnike:
Št. 27—35 za otroke ... K 23-75 „ 36-40 „ ženske ... K 3140 „ 41—46 „ moSke . . . K 35 80.
Materijal, delo in cena po postavnih predpisih Pri naročiln se naj navede Številka velikosti ali pa dolžina noge. Pošilja po povaetja tvrdka:
Gloria - Schnb - Niederlage Jakob König, Dn aj in.
Blntengasse št. 9.	(Vosse i\>
KUPIH
vsako množino jabolk hinšk, zelja, repe, bnč, kostanjem, orehov in želoda po najvišjih cenah.
Sprejemam vsako sredo in soboto v Mariboru, Koroška ulica št. 80, kjer se dobe ob teb dnevih tudi natančna pojasnila.
Franc Krepek«
pooblaščen nakupovaleo »sd-a. »»21
VSI SVETI!
Vernih dus dan 31. oktober de 2. novambra.
Dan vojnih grobov»
SODRŽAVLJANI!
Spomnit» se na kojiifiih pokopanih Junakovi Vsak, tudi najmanjši znetsk »» bo z hvaležnostjo sprejel.
GLAVNI URAD. 1 Donal, IX, Canisinsgasse iter. 10.
igv	Telefon 23.116 in 21.820.
Poštnohranllnlirl-tonto
157.270. (2 D.)
Zahvala
Za ljubeznjive dokaze iskrenega sočutja, ki so nam došli povodom smrti našega ljubega, nepozabnega očeta gospoda
lOraeič,
izrekamo vsem prijateljem in znancem, zlasti častiti duhovščini in vsem drugim, ki so blagopokojnega spremljali na njegovi zadnji poti, svojo najprisrčnejšo zahvalo.
926
Žalnj(.ča rodbina Čemele.


-Äaia a
25. oktobra 1917.
SLOVflNSm GOSPODAH.
St
7,
Jabolka in hruške,
natrgane, kupuje vsako množino kilogram po 44 vinarjev, v hišo postavljene za vožnino povrh še 10 vinarjev za kg več:
M. KAIBA v Studencih pri Mariboru, Lembaifca cesta 5f. 54. 74?
Ustmena
pojasnila v hišah zanimajočih v svrho nakupa
parilnikov,
ter dragih strojev pri tovarni
f 9 1M @ I S 1 9 9
podaja večletni zastopnik	as«
Franc Koifai v Ormožu.
Cepljeno trsje!
Cepleno trsje, dveletno zelo močno 100 komadov 50 K, enoletno 100 komadov 45 K, šmarnice necepljene 100 komadov 30 K, prodaja
Anton Slodniak
828
trtnar
pošta: JURŠINCI pri PTUJU, ŠTAJERSKO, f Kupim zamiSke in steklenice^ #
17i 1	J „ zdravilno ln namizno
Kislo Y0d0 .ro"pET.ilJ*
p. Guitsnj, Koroško Kupim
BUKOVO OGLJE in DRVA
od enega vagona kg 10000 naprej. Prosim punndbe. Plačilo naprej.
Jakob Tavčer,
trgovec z ogljem in drvami.
Trst, Via S. Zaccaria 3.
558
Hrastov in kostanjev les
v deblih in vejah od 10 cm. debelosti naprej
kupi po najvidji ceni	171
Julii Žigan
na Polzeli v Sav. dol.
Nabirajte in sušite gobe (jarčke)!
Vsako množino lepih suhih gob, orehov, lešnikov in brinjevega olja, kupi in plača po najvišji ceni:
M. RANT, KRANJ (Kranjsko)
prva eiportna tvrdka deželnik in gozdnih pridelkov.
Posebno lep saaluiak »e ima pri nabiranja ia sušenju gob	787
Špecerijska in kolonijalna trgovina
Ha Ivan Ravnikar, Ha
! Celje
kupuje po najvišjih dnevnih cenah vsako množino pristne streli, voska, kamne, janeža, vinskega kamna in suhih gob
Cena 1 Gtekkniee |e K 120. O d®S»rem očink®i vnssjB teh kapljic ima« mnoga ?riznalniis m pv '.vainib pisen. F. PruSI« »«sto« lekarna „|s»i ■i. kr. orh»M Maribor Slavni 6rg it if.
Z Jl k T» I a.J	«w T
tfajprvo se Tara lepo zakvaiiai m to visokoeanjeno ;zdravU« ídeáiei. Odkar rabim to sdraviio, 5« nigem (mei nobene škod« í>rl svinjah. Is dragi* t rije v dišim pritoibs: Moni so rae svinje proi! ^aogi raje veliko trpijo, kakor da bi žrtvovali nekaj kron ia zdra-fiia. Priporočam vtem gvlnjerejoem, naj bi rabili to cenjeno zdravilo. Se »«ikrat te Vam lepo zahvalim in prosim, pošljite mi «pet 13 stekleni».
VelespoStovanjem
Ivan Škorjane, p. d. Temel, Srednja tu, p. K^da, Koroiks.
Mostna esenca!
[zborno domaČo pijačo si napravi vsak, ki si naroči v drožeryi Wolfram v Mariboru priznano moštno esenco. Iz ene steklenice moštne esence za 11 K lahko pripravite 150 litrov izborne domače pijače. Za pripravo te izvrstne in neškodljive domače pijače se je dobilo uradno dovoljenje. Dobiva se samo v medicinalni dro-žeriji MAKS WOLFRAM, Maribor, Gosposka ulica št. 33.	m
„Panorama-International"
Maribor, Orajakl trg štev. 3, zraven gostilne „k črnemu
orlu" »e priporoča na obilen obisk. Odprto cel dan. Vitopnina 80 t. otroci 20 ▼. Predstava traja 25 minut. Vojni dogodki iz vseh bojišč, pokrajine vseh dežel celega sveta ▼ naravni velikosti, slikovite in resnične. Za malo denarja in malo izgnbo časa se vidi mnogo zanimivosti celega sveta. Edor si enkrat ogleda „Panoramo", pride zopet, ker so vedno nove predistave.
Meier Jožef9
Maribor« Bergstr.št.6«
kupuje orehove, jesenove, brestove, lipove, topolove, jagnjedove hlode (plahe) in ves drugi mehki in trdi les, a le debla. Plačuje po najboljši
ceni.	en
GOSTILNIČARJI! GOSPODINJE!
_Vakler kakij «»lofe, dam cd «roj« preostale c&loff e POSBBS&KIB
„Ideal"-ZUc
(te m dobro posrebzaien« ilice iz dobre kovine) ta najfineje ponikijamt jeklen« jedilne oprava ta čadso nizke cene:	609
12 kotov poorebrnjoilk „IdiaT-liklenlh žilo K 18 5« 12 .	-	„ •kavlalh „ K 10-
12 parov aajflntjo poalkljanlk Jedilnih oprav
(aoi In vilice, dvojo do K 2-—)	K 24 —
PetUJa preti povzetja ali pa deaar ■aprei.' Poftalna S« v.
EIPORTNA HISA TINTNER, Dflliaj, ID/72 Neillim 26.
Čevlji
E9|
Mlio (žftjfa) za pranje ™
v trdih kosih, si zelo lahko vsak sam sknha doma. Natančna navodilo in pojasnilo za kuhanje takega mila (žajfe) za pranje pefiljem vsakemu po povzetja za tri krene osemdeset vinarjev. 91»
Karolina Požjdtl
krjffjbk
Idrija iov. 262.
zjñao.
vsake vrste se izdelujejo po merilu, ako se prinese usnje. Maribor, Grajska ulica št. 10.	885
N. Dapuy-eY0 lazilo za semessje
1 zavitek za 200 kg pšenice zadostuje. Dobi se pri tvrdki M. Berdajs, trgovina s semenjem ribor, Sofijin trg.
Ma-
864
j

Gnoj
za vlažno zemljo (apneni preparat) prodaja Zagdruga v Račah 100 kg po 2 K 80 h. Vreče «ora kupec sam poslati. Tega dušična-tega gnojila se mora vzeti za oral najman 500 kg.


XXXXXIX/.XXX
Hiša z vrtom
na voglu
ob prometni državni in Tržaški cesti v Mariboru, pripravna za vsako obrt, se proda za ceno 32.000 K. Vpraša se v Mariboru pri fotografu, Tržaška cesta št. 28. 866
XKXXXIXXZXK
Vsi sveti!
Stare nagrobne križe lakira nanovo, pozlati in izvrši poceni in trajne napise
Gustav Philip,
dunajski slikar za napise in pozlatar
Maribor» Viktringliof-ova ul. 17.
(Ustanovljeno leta. 10O2), 779
Sijajno bodočnost
imajo turške srečke in nove sreeke avstr. Rdečega kriza vsled njihove vedno zvišujoče se denarne vrednosti! Vsaka srečka zadene! Glavna dobitka znašata čez
3HT 1,000.000 kron W
Natančno pojasnilo z igralnim načrtom razpošilja brezplačno: Sreč kovno zastopstvo 15, Ljubljana.	75g
Od c. kr. urada za ljudsko prehrano legitimiran nakupovalec KAREL ROBAUS, Maribor, Koroška cesta št. 24. kupuje vsako množino zelja in repe. P. n. producenti se pozivajo, naj mu pošljejo svoje ponudbe pismeno ali ustmeno.
Dovoljenja za pošiljanje, katerimi je prevoz dovoljen, se preskrbijo 84<
1
I

Št.
30905 11.1875
Razglas,
Štajerski deželni odbor je sklenil prirediti tudi leta 1918 stalne viničarske tečaje, da se vzgoje temeljito izobraženi viničarji za delo v amerikan-skih vinogradih in drevesnicah v gojenji in sajenju sadonosnikov in sicer priredi te tečaje:
1.	na deželni sadje- in vinarski šoli v Mariboru.
2.	na deželni viničar?ki šoli v Silberbergu pri Lipniei.
Ti tečaji se začnejo dne 15. februarja in se končajo s 1. decembrom 1918.
V	Mariboru se sprejme 14, in v Silberbergu pa 26 viničarskih in posestniških sinov.
Ti dobivajo na naštetih zavodih stanovanje, popolno hrano in mesečno plačo 10 K.
Izobrazba v teh kurzih ie v prvi vrsti praktična, teoretična le v toliko, kolikor je to potrebno za vzorne in samostojne vmičarje.
Na koncu tečaja dobi vsak udeleženec spričevalo o svoji porabnosti.
Za sprejem v te tečaje morajo prosilci vložiti kolek a proste prošnje najkasneje do dne 15. januarja 1918 na štajerski deželni odbor.
V	tej prošnji se mora izrecno povedati, v katero naštetih šol Želi prosilec vstopiti in je treba priložiti:
1.	dokaz, da je prosilec star 15 let,
2.	spričevalo ptštenega obnašanja, katero mora potrditi župnik,
B. zdravniško spričevalo, da je prosilec prost vsake nalezljive bolezni.
4. šolsko odpustnico iz ljudske šole.
Pri vstopu se morajo prosilci zavezati, da ostanejo od dne 15. februarja do dne 1. decembra 1918 nepretrgoma v tečaju in da slušajo vse izobrazbe zadevajoče na-redbe deželnih strokovnjakov.
V	Gradec, v oktobru 1917.	(l8 Ki8nr.)
ŠTAJERSKI DEŽELNI ODBOR.
iflNSKIH SOD!
približno ?a 500 hI v meri od 56 1, do 15 hI proda K. KOVAČ, Staii trg pri Rakeku, Kranjsko.
„pevctjoči slavec."
Knjiga pod naslovom »Pevajoči slavec« s tridesetimi krasnimi novimi narodnimi pesmi. Pošljem jo vsakemu, kdor mi pošlje za 1 K 70 vin. novih neobrabljenih poštnih znamk ali pa denar po poštni nakaznici. Na dopisnice in sploh na brezplačna nsročila se pa nemorem ozirati! Naročuje se pri MAT. BELEC pri Sv. Bolfanku v Slov. goricah via Ptuj štajersko.
885
912
IConjski hlapec
z družino se takoj sprejme pri graščinskem oskrbništvu v Gornjem Ptuju, p. Ptuj. 897
Nakup konj.
C. i. kr. vojaško poveljstvo bo nakupovalo po vojaški komisiji prostovoljno ponudene konje, tudi konje z razvidnicami.
Na Primorskem in v Istri se bo nakupovalo tudi močnejše osle.
Z nakupom se prične dne H. novombra 1917 in se bo kraj, dan, mesto in ura, kakor tudi natančnejša določila za nakup razglasila pri občinskem uradu in naznanit razglasilni kraj.	888
KUPIM
i
vinske drože ter tropine
v vsaki množini.
Cenj. ponudbe naj se pošiljajo žganj ar ni
ROBERT D.EHL Celie.
Vinogradniki pozor!
Na suho cepljene trte so na prodaj
in sicer za leto 1918.
Kdor si želi za svoj vinograd lepo, močno, dobrovkoreninjeno, zdravo in sortirano cepljeno trsje najboljših vrst ? Cepljene trte se dobijo dveletne posebno močne in enoletne. Dobi se tudi lepo vkoreninjena bela šmarni- a. Cuna trtam po dogovoru. Cepljene trte prodaja:
Franc S1 o d n j a k, trtnar, pri Sv. Lovrencu v Slov. goricah, p. Jursinci pri Ptuju, Štajersko.	871
Rastlinski lim
LESIA.
Se v velikem razpošilja po razpošiljalnici fj R A X, GRADEC, Strauchergasse štev. 15,
Telefon 2565
(Kienr. »4(
Hiš
z malim posestvom
kupi
za gotovo plačilo za ceno 10.000 do 25.000 K. Najraje v bližine dobre ceste. L. ŠIJANEC, trgovec, Križevci, Štajersko. s
. Dr. FRANK
ord. 9-10 h
2—4 h.
829
mW*'/




8»
e»
&
reci. zad. z neom. sav.
«j.-».
r™
"SP^riijlflti	58 sprejemajo ®« vsakega in s« obrestujejo: navadno po 47«"/»> proti trinseBeeii! &<ipovedi po 4V»*/r Obresti se pripisujejo h kapitaio
y £<LS*y 1. januarja in 1. julija nakega leta. Hs-aailne knjižice se sprejemajo kot gotov denar, ne da bi se njih obrestov&nje kaj prekinilo. Za asUagaMje po posti so pofttno hr»niHne položnice (97.078) na razpolago. iUsntpi davek plača posojilnica sama.
l-^OSilOiilji q-rt JI I "3! I i ft le članom in eicer: *a vknjiibo proti papilarni varnosti po S1/«®/*, na vknjižbo sploh po B1/«0/« na vknjižbo in poroštvo i ii-OUJIllA ista*	5'/.°/, in na osebni kredit po 6%. N&dsJje izposojaje na zastavo vrednostnih papirjev. Dolgove pri dragih denarnih zavoi
prevzame posojilnic* v «vejo 1»■>«. »roti povrnitvi gotovih strdkov, ki pa nikdar ne presegajo 7 kron. Prošnje za vknjižbo deia posojilnica brezplačno, stranka plača le kolke.
1 Y*>»z/lnirt	*•• -«»»o sredo in četrtek od 9. do 12. are dopoldne in vsako soboto od 8. do 12. are dopoldne izvzemši praznike. V uradnih arah se sprejema
UI dUIl« M.I (k. 1U uplačaje denar
I^dPif "i	«O <fl »flJStiT» iD ProSai» pMj«ni«jo vsak delavnik od 8. cto 12. are dopoldne iu od 2. do 5. ure popoldne.
JI Wj5<*a.»Ai.J&iHa	«UStjiSJ^	^ Poaoji!n»ca ima tudi na razpola0o domače hranilne nabiralnike.
Stolna ulica 6 (med Glavnim trgom in stolno cerkvijo,
MMMMMtfPVPM


CBntaBBWBriaftTia'1 nm 11 ras» *ja¡B&sm9Bmu^J^JT^^^MAV^^^^ í^ÍS^K^'J
■—■	»« ^r-	p	> ".^WLWIWC'O WIWWI
iMMmvM * "■fflftd
hranilnica in posojilnica v Calí
pcgislci&vant zadruga s »«um. zavci«
ww «ranite TI m «i »Ji* smo»
4°|0.
Za nalagmje ciensrja po poŠti *o nn r*spola ffopo-loicic* v kr poftriA hranilnice P"» Danajr I». 98.485.
Tteutni davek pl&Čuie »drnga mm
članom na vknjižbe, na poroštvo in zastav® pod zel© ugodnimi pogoji. Vknjižb« in dni-jjo zcmljcknjižno izpeljave izvrSuje posojilnica »ama brezplačno; stranka plača le kolek«
Uradna mm
vnaic delavnik «d 9. d« 12. are dopoldne.
i>
«9
Hotel B 'i ¥olAA9 Grailta (cesarja Viljema) cesta it. 9.
ü
s®
m
Izdajatelj In založnik: Katoliäko tiskovno druitvo.
Odgovor»! uradnik; Fmnlo ZetxH.
Tisi tiskarne sv, Otril» v Maribora