St. 52(2106) Leto XL Novo mesto četrtek, 28. decembra 1989 Cena: 50.000 din '3. februarja 1975 je bil list odlikovan z redom ZASLUGE ZA NAROD S SREBRNIMI ŽARKI YU ISSN 0416-2242 Ul H >q ITbTi ESE2S3E33 mm dolenjski list DOLENJSKI UST Ej222E31!S3 E3EE[2153a . & BSJESEESi ■ (A liHIMJLimMLIH * DOLENJSKI LIST PRIZNANJE ^ komandantu ^(jJBNlCA — Na proslavi dneva ual1 ,-!e. v Ribnici 21. decembra, jJJ^bli tudi letošnja priznanja in od-F<5 kom^3 zas'u^n'm starešinam in vo-b' jjj ?ter prebrali, kdo je napredoval v 9. ud1L , Ob tej priložnosti je bila pode-:in .PjtJl"a*ceta ZRVS Jugoslavije, ki jo je •ji" 1''h,- k°mandant ribniške vojaške eno-fa,!' iu ros*av Lilič, in sicer za vzorno so-2®nJe s civilisti, občinskimi organi lil rVn-m' vcJa5kimi starešinami. ^ prireditve in programa je bil JtA skupaj z glasbeno šolo, ,n° šolo in pevskim zborom. Na JLA je bilo že tradicionalno I Je v vojašanici, ki so se ga udeleži-|g Predstavniki občin Kočevje in j. ea, zvečer pa še družabno srečanje /i/'dOivt pa /1 k:^u JLA. 23. decembra sta bili pro-(/ ^eva JLA v Sodražici in Loškem S&Z POSLEJ TUDI V novem mestu 2|NOVO MESTO — V četrtek, • decembra, so v Novem mestu 'anovilj področni odbor Sloven-a demokratične zveze ter izvolili planski izvršilni odbor. Gost na Janovnem sestanku je bil pred-^dnik SDZ dr. Hubert Požarnik, ki Predstavil smeri delovaja in or-®®!ziranja te slovenske stranke ter Ktualno stanje in prizadevanja al-niative. Najbolj pomembna nalo-P. novomeškega odbora SDZ je ’nPrava programa, ki ga bo treba Jadi bližajočih se volitev predsta-^čimprej. IMV bo zdaj primerljiva z Evropo Po novem družbeno podjetje z vlogo hol-dinške korporacije NOVO MESTO — Novomeška IMV je v skladu z zakonom o podjetjih po novem družbeno podjetje z vlogo holdinške korporacije. Krovno podjetje IMV prek kapitala soupravlja pet novih podjetij (delniških družb). Po besedah generalnega direktoija Marjana Anžuija, ki je skupaj s sodelavci v četrtek, 21. decembra, na Otočcu sklical tiskovno konferenco, bodo poslej organizacijsko podobni oziroma primerljivi s podjetji z Zahoda. IMV seveda ostaja pri treh dosedanjih programih, to so avtomobili, prikolice,, in posebna vozila ter oprema. Šest tisoč zaposlenih bo letos naredilo 52.000 avtomobilov in skoraj 16.000 prikolic in avtodomov ter s tem ustvarilo 400 milijonov dolaijev prihodka. Realno je, da bo IMV v prihodnjem letu povečala proizvodnjo avtomobilov za okoli 50 odstotkov, izdelali naj bi 77.000 vozil, večinoma R 5. Izdelali bodo tudi 18.000 prikolic ter 1500 avtodomov. Najpogostejše vprašanje je, kolikšen del proizvodnje bo namenjen domačemu trgu. IMV Revoz bo Jugoslovanom v prihodnjem letu namenil 8.000 katrc in 7.500 petič in seveda avtomobile iz dodatnega programa. Kljub velikemu povpraševanju bo Adria Caravan doma plasirala le desetino proizvodnje, kar pa je vendar nekoliko več kot minula leta. V prihodnji sezoni bodo predstavili tudi nov, tako imenovani polintegriran avtodom na. Renaultovem podvozju, četrt stoletja te tovarne pa bo tudi prava priložnost za premiero povsem nove počitniške prikolice. Zaradi nejasnih gospodarskih razmer IMV Revoz kljub podražitvi avtomobilov za 35 odstotkov ne sprejema vplačil. Kot smo zvedeli, bodo vplačila spet stekla v drugi polovici februarja. Zanimanje za R 5 cam-pus je velikansko, privlačna pa je tudi njegova tovarniška cena 91.000 konvertibilnih dinaijev. ^ g Tri stvari nas le še združujejo Podpredsednik RK SZDLS Viktor Žakelj je v Brežicah orisal jugoslovanske razmere in komentiral Markovičev program — Politično raznobarvna razprava BREŽICE — Razgovor z Viktorjem Žakljem, podpredsednikom RK SZDL Slovenije, v Brežicah seje razgibal šele takrat, ko je uvodničar podal nekaj svojih mnenj o še čisto svežem Markovičevem paketu. Končal seje šele po dobrih treh urah, saj so Brežičani vzeli razgovor zares in so razen postavljenih vprašanj izražali tudi svoja mnenja. Žakelj je med drugim poudaril tudi to, da so razprave o konfederaciji ali pa o asimetrični federaciji danes povsem legitimne. Razlike med posameznimi deli Jugoslavije so namreč tako velike, da jih ni mogoče oblikovati v neko povprečje. »Če bo Markovič povezoval ekonomski in politični del programa, potem je že vnaprej propadel! Iluzorno je namreč misliti, da bo mogoče prisilno in v kratkih rokih spremeniti ustavo. Slovenija je že zavrnila predlog, da bi federacija imela izvirne dohodke in da bi bila v nekem smislu nadnacionalno telo. Tudi model zvezne policije po vzoru ameriške FBI s predstavništvi po fe- deralnih enotah ni sprejemljiv,« je dejal. Bilje mnenja, daje čez noč izvedena devalvacija za okrog 8 odstotkov, ki naj bi zdržala do junija, odločno prenizka. Taka politika bo zelo nestimulativna za izvoznike na konvertibilno tržišče. Problemi bodo veijetno zaradi zamrznitve cen, ki niso notranje uravnovšene in marsikje ne pokrivajo dejanskih stroškov. Cenovno neskladje bo povzročilo notranje napetosti. Tudi osebni dohodki so dejansko zamrznjeni, zato je Žakelj izrazil bojazen, da tako nizek standard socialno ne bo znosen. Razpravo je začel Miroslav Kugler, ki vodi aktiv SDZ v Brežicah Na M *•- PRIZNANJA OB PRAZNIKU JLA — V vojašnici Milan Majcen v Bršljinu je bila v petek dopoldne vrsta slovesnosti, ki »o sc pnceie zjutraj s tradicionalnim sprejemom pioniijev osnovnih šol novomeške občine. Osrednja slovesnost je potekala pred svečanim zborom enot. Zbranim je govoril polkovnik Kasim Smajlagič iz mariborskega korpusa, zatem pa so podelili vrsto priznanj, odlikovanj in napredovanj. Enota Radosava Bogičeviča je prejela plaketo TO Slovenije. Priznanje je pripadlo tudi pralnici in intendanski službi, ki sta bili preteklo leto najboljši v okviru mariborskega korpusa. Vojaki iz Bršljina so postali najboljši tudi v negovanju in vzdrževanju vojaške opreme. Komandant Rado-sav Bogičevič je napredoval v pohotnega polkovnika, Miloš Dugovič pa je prejel priznanje za 30-letno delo v JLA. Nagradni dopust in priznanje je prejelo trideset vojakov. Na sliki: enota Renata Križaniča prejema priznanje kot lani najboljša enota v garniziji Novo mesto. (Foto: J. Pavlin) Prebujanje otopelega Črnomlja V Črnomlju ustanovili odbor SDZ — Veliko zanimanje za novo stranko — Po-družnica Slovenske kmečke zveze ponudila roko pri volitvah — Program ČRNOMELJ — Goijanci so dolgo zaustavljali demokratične vplive iz Slovenije, ki sijih nekateri v Beli krajini niti niso želeli. Ustanovitev odbora Slovenske demokratične zveze (SDZ) v Črnomlju preteklo soboto pa pomeni začetek udejanjanja pluralizma tudi na sončni strani Goijancev. Iz božičnih poslanic • Veseli nas, da je republiška skupščina na pobudo SZDL sprejela zakon, na podlagi katerega je božični dan, 25 decembra, postal dela prost dan. Tako se s praznovanjem tradicionalnega verskega, družinskega in kulturnega praznika zbližujemo z ostalim kulturnim svetom. S tem se na splošni ljudski^ravni približujemo Evropi, ki teži k združevanju in ki s precejšnjim upa-njem gleda v prihodnost. To je pomemben dosežek pri zagotavljanju popolne enakopravnosti vseh državljanov. (Jože Smole, predsednik RK SZDL Slovenije) • Praznovanje Kristusovega rojstnega dne vsako leto znova poglablja prepričanje, da ne smemo izgubiti upanja in zaupanja. Ob upanju v Boga in zaupanju v njegovo moč bomo našli nov življenjski vir za medsebojno zaupanje, ki ga tako potrebujemo. Z medsebojnim poštenjem, dobronamernostjo in iskrenim prijateljstvom bomo dokazali, da smo vredni zaupanja. (Dr. Alojzij Šuštar, ljubljanski nadškof in metropolit) • Letošnji božič prihaja v času velikih sprememb v svetu. Celi narodi si prizadevajo, da bi si zagotovili lepše življenje. Po nujnih zakonitostih zgodo vine se take težnje kažejo tudi pri naših narodih na Hrvaškem in po vsej Jugoslaviji Vse to tistim, ki so odgo-\orni za ja vno življenje, nalaga no ve naloge, drža vljane pa za ve-zuje da vsi sodelujejo, seveda na podlagi svobode in enakopravnosti, pri sprejemanju odločitev, s katerimi bomo ustvarili nove odnose med ljudmi m narodi. (Dr. Franjo Kuharič, zagrebški nadškof in predsednik Škofovske konference Jugoslavije) število, dejal član iniciativnega odbora Bojan Dordevič, se je končno tudi tradicionalno nepolitičen in otopel Črnomelj začel prebujati. »Dosedanji sistem je iz nas delal poslušne kreature, bili smo pač tem boljši, čim manj smo razmišljali. Danes, ko se prebujajo vsi tisti, ki so morali dolga leta tlačiti v sebi mi- • Člani črnomaljske SDZ so ob ustanovitvi podali tudi nekaj dodatnih predlogov za njihov program. V Beli krajini ne bodo dovolili gradnje ekološko oporečne industrije, zavzemali se bodo za razvoj kmečkega turizma, evropski delovni čas pa bodo dovolili le pod pogojem, da bodo tudi evropske plače. Ce pa bi prišlo do predčasnih volitev, za katere se nekateri zavzemajočih bo opozicija bojkotirala. sel o svobodi, demokraciji, se jim pridružujemo tudi mi. Hočemo spremeniti svet, ga oblikovati po svojih željah in brez .dobronamernežev’, ki so vsa ta leta odločali v našem imenu,« je med drugim poudaril Dordevič. Člane SDZ sta pozdravila tudi predstavnika strank, ki v občini že obstajata, Boris Mužar iz ZSMS in Janko Bukovec iz Slovenske kmečke zveze. Prvi je dejal, da bodo volitve prva velika preizkušnja za SDZ, združene sicer v Demosu, ki ima to prednost, da nima dediščine, na slabšem pa je, ker nima denarja za propagando in prostora za sestajanje. Kmečka zveza pa je črnomaljski novo uvodno razlago zgodovine in razvoja SZDL seje odzval s trditvijo, da Socialistična zveza ni prava naslednica OF in da nima pravice še kar naprej ostati na oblasti. Potrebni so premiki v smeri demokratičnosti, ki bodo odprli pot političnim strankam. Kot je povedal Kugler, so tri glavne med njimi povezane v DEMOS. Vlado Deržič se je pozanimal, ali obstaja dualizem med ZK in SZDL, saj imata obe organizaciji zelo sorodne programe. Poleg tega so nekateri ljudje aktivisti v eni in drugi organizaciji. Izrazil je dvom o potrebi po toliko profesionalcih na občinski in medobčinski ravni. Poudaril je, da se osebno zavzema za Socialistično zvezo kot stranko s • V razpravi so se pojavile še misli in vprašanja o panjugoslovanstvu in o vsejugoslovnskih političnih organizacijah, o prevelikem poudarjanju vlaka bratstva ter o moči tistih sil, ki nas združujejo, in tistih, ki nas razdružujejo. Pri tem je Viktor Žakelj navedel, da tistih sil, ki so nas nekdaj družile, danes ni več. V eno državo pa nas silijo zunanje razmere (Evropa ob boku noče novega Libanona), 70 let skupnega življenja in ekonomija. svojim programom, s socialističnimi cilji in z borbo za oblast. »Na Zahodu ni tako velikih razlik med programi različnih strank, ker so tam osnovne zahteve po tržnem gospodarstvu, človekovih pravicah in podobnem že uresničene. Pri nas je to drugače, vendar pa neka stranka ne more imeti bistveno slabšega programa, saj bi takoj propadla,« je dejal Slavko Sušin in nadaljeval: »Socialistična zveza bi le morala biti nekoliko drugačna. Nesprejemljivo je, da se funkcionaiji selijo od komunistov k SZDL in obratno Funkcionarji ten strank morajo imeii eno barvo! V slovenskem prostoru bi morali oblikovati vsaj dve poglavitni stranki in izgraditi politično kulturo. Doseči bi morali spravo in združitev vseh slovenskih sil po svetu, kar je začela že Spomenka Hribar.« B. DUŠIČ nastali stranki ponudila roko pri volitvah, toliko bolj, ker so Belokranjci, kot je dejal, politično apatični, preplašeni in ne verjamejo več ne bogu ne vragu. Anton Tomašič, član izvršilnega odbora SDZ iz Ljubljane, pa je poudaril, da je sedaj prvenstvena naloga članov črnomaljskega odbora, da najdejo sposobne ljudi, ki jih bodo zastopali na volitvah. Sicer pa so prisotni opozorili, da ne smejo preveč energije izgubljati s tem, da bodo tolkli po partiji.»Ce smo pravi demokrati, potem to dokažimo z demokratičnim obnašanjem. Ce bo npr. partija izgubila na volitvah in bo prišla na oblast stranka, ki se bo obnašala enako kot partija, nismo storili koraka naprej,« so bili prepričani črnomaljski člani SDZ. M. BEZEK-JAKSE BERITE DANES! na 3. strani: • Nič več nikogaršnji kapital na 4. strani: • Če boste volili nas, dobite metliško občino na 6. strani: • ZSMS že išče dobrega gospodarja na 7. strani: • Se bo kultura zadušila v dolgovih? na 8. strani: • Mnenje temeljnega javnega tožilca na 16. strani: • Je ZK likvidirala človeka? na 17. strani: • Padli simboli razdeljenega sveta na 18. strani: • Inovatorjev boj za pravico Umrl J. Levičnik V nedeljo, 24. decembra, je na svojem domu v Drči pri Šentjerneju umrl Jurij Levičnik, ustanovitelj IMV Novo mesto in domala 30 let direktor te delovne organizacije. Jurij Levičnik se je rodil 2. marca 1925 v Kotoru v Črni gori. Po aktivni udeležbi v NOB in po demobilizaciji iz JLA, kjer je dosegel čin podpolkovnika, seje leta 1954 zaposlil v novomeškem Agroservisu. S spojitvijo Agroser-visa in Motomontaže je začela leta 1955 nastajati sedanja Industrija motornih vozil. IMV pod njegovim vodstvom ni postala samo največja delovna organizacija na Dolenjskem, kije rezala kruh več kot 5.000 Dolenjcem, temveč tudi največja avtomobilska tovarna v Sloveniji. Razvojne poti IMV niso bile niti gladke niti lahke in Jurij Levičnik je moral pogosto uporabiti vse moči svoje osebnosti, da je pristojne prepričal o smiselnosti svojih načrtov. Da je imel prav, kaže sedanji ugled IMV. Zdaj tudi naj večji kritiki IMV priznavajo, daje ta delovna organizacija veliko neposredno in posredno prispevala k razvoju Dolenjske. Žal včasih tudi na škodo idiličnega okolja. Jurij Levičnik je za svoje delovanje na gospodarskem področju dobil najvišje slovensko priznanje — odlikovala z Legijo časti, z najvišjim francoskim odlikovanjem. To odlikovanje je dobil v znak priznanja za razvoj gospodarskih vezi med obema državama. Poleg dela v gospodarstvu je bil Levičnik še republiški in zvezni poslanec, član predsedstva Gospodarske zbornice Jugoslavije. Opravljal pa je še vrsto drugih funkcij. Od leta 1981 dalje, ko ni (til več direktor IMV, je živel v Drči pri Šentjerneju. Tam seje v teh letih ukvarjal z vinogradništvom in tudi na tem področju dosegal uspehe. J. S. PRIZNANJA SLO IN DS NOVO MESTO — Ob dnevu naše vojske so v dvorani Doma JLA zaslužnim za uspehe na področju splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite v občini Novo mesto podelili priznanja. Priznanje republiškega sekretariata za LO so prejeli: Franc Nahtigal, Janez Šebenik in Olga Tomažin. Svet občin je skupaj z občinskim štabom za SLO in DS podelil plakete, ki so jih prejeli: Marjan Grabnar, krajevna skupnost Podgrad, dr. Tatjana Gazvoda in polkovnik Radosav Bogičevič. SPOROČILO BRALCEM Zaradi novoletnih praznikov bo naslednje številka Dolenjskega lista izšla 11. januarja 1990 UREDNIŠTVO tLfOii Sprva bo še suho, proti koncu tedna pa se bo vreme poslabšalo. Možne so padavine, v nižinah dež. ŠTEFANOVO V STARI VASI — Na božični dan so pri cerkvi sv. Frančiška v Stari vasi pri Šentjerneju proslavili stari ljudski običaj — k nj iko žegnanje. Stranski patron te podružnične cerkve je namreč tudi sv. Štefan. Prireditve, v kateri so sodelovali vaš ani Stare vasi, tamkajšnji gasilci in konjeniški klub iz Šentjerneja, se je udeležilo 75 konj z jezdeci m veliko število obiskovalcev od blizu in daleč. Pred kolono konj, kije popoldne krenila od Šentjerneja proti Stari vasi, je igrala tudi šentjemejska godbi. Več o prireditvi preberite v današnji Prilogi. (Foto: T. Jakše) KDO JE 'MALI' p|?) Kaj vodi Jugoslavijo na rob državljanske vojne Iz referata Milana Kučana na 11. kongresu ZKS Pravzaprav ni nič dodati k temu, kar je v Sloveniji o tem aktualnem in dramatičnem konfliktu c Jugoslaviji že bilo rečeno v slovenski skupščini. Kaže pa brez slepomišenja povedali, da bi sprejemanje te logike in prakse kot legitimnega načina urejanja odnosov v Jugoslaviji bil njen zanesljiv konec. Velja pono viti naše stališče. Toni nikakršen konflikt dveh vodstev, dveh narodov ali dveh republik. To je zgolj zunanji videz globokega spopada dveh nasprotujočih si gledanj na vsebino, obliko in odnose skupnega življenja. Gre za spor, ki je vsajen v vse dele jugoslovanske družbe. Razpoznati ga je bilo mogoče na vseh dosedanjih kongresih in konferencah ZK. Očitno je, da v tem spopadu nihče ne more stati ob strani. Nihče, ki mu je za usodo Jugoslavije in socializma, se ne more razvezati odgovornosti za to, ali se bo spor razrešil z demokratičnimi sredstvi in na demokratičen način al. pa z diktatom in represijo. Dopolnila k ustavi SR Slovenije niso bila sprejeta, da bi zavarovala slovenski separatizem, ampak demokratično naravo jugoslovanske federacije. Jugoslavija je pripeljana na rob državljanske vojne. Brezobzirna, agresivna ultimativna politika, ki se ji zaradi oportunizma ne zoperstavljamo in je nismo pripravljeni imenovati s pravim imenom, že dve leti vzdržuje v Jugoslaviji napetosti in konflikte. Ti destibilizirajo državo in izčrpujejo kreativne moči za rešitev krize, odpravljanje siromaštva in vzrokov za vse bolj množično in upravičeno nezadovoljstvo. Ne verjamem, da bi posledice takšne politike morale biti naša usoda. Vsiljujejo jo tisti, ki v imenu krivic, ki naj bi jih njihovemu narodu povzročila ustava iz leta 1974 in njeni tvorci, zahtevajo, da so oni in njihov interes edini kriterij jugoslovanskega opredeljevanja. Verjamem, da je to lahko le naše prostovoljno, demokratično urejeno skupno življenje, ki ga utemeljujejo in opravičujejo skupaj spoznani in ne nikakršni ■ predpostavljeni ali po meri enega naroda oblikovani interesi V takšno skupnost enakopravnih narodov tudi nihče nikogar ne sprejema. Nikogar ni mogoče iz nje odgnati. V njej ni mogoče nikogar s silo zadrževati. To bi bilo zoper demokratično, naravno in nepotrošljivo pravico naroda do samoodločbe, ki vključuje tudi pravico do združitve in odce- pitve, kot je bila zapisana v normativnem delu prve slovenske povojne ustave in je zdaj ponovljena v letos sprejetih dopolnilih k slovenski ustavi Očitno je, da je to vsiljevanje interesov in metod svojevrstnega veli-konacionalnega separatizma v škodo Jugoslaviji in vsakemu njenemu delu posebej in da grozi, da bo razvezalo dogovore, ki so nas povezali v SFRJ. To je blokada Jugoslavije. Prizadeva celotno gospodarstvo, ki je reprodukcijsko in poslovno povezano in odvisno. Zaradi padca duržbenega proizvoda je prizadeta celotna družba in ne nazadnje tisoči ljudi s svojimi družinami Potrgane so ekonomske vezi ki so kljub bistveno okrnjenemu tržišču v Jugoslaviji bile vendarle njena najmočnejša integracijska vez. Puščam ob strani izjave o pravni državi umikanju politike iz gospodarstva in obsojanju republiških ekonomij. Koliko veljajo, kažejo dejanja sama. Dejstvo je. da je to dejanje neustavno in v pravni državi je nerazumljivo, da ostaja brez slehernega ukrepanja, Banka bo zdaj res prava banka Ustanovitveni zbor LB dolenjske banke delniške družbe Novo mesto — 166 ustanoviteljev kupilo 33.930 delnic — Poslovanje, ki bo prinašalo dobiček NOVO MESTO — V petek, 22. decembra, je bil v Novem mestu ustanovni zbor Ljubljanske banke dolenjske banke delniške družbe Novo mesto. Do tega dne je predlog za ustanovitev podpisalo 166 ustanoviteljev, izdanih pa je bilo 33.930 delnic. Ustanovitveni sklad nove banke, preoblikovane iz sedanje Temeljne dolenjske banke, znaša 339,3 milijarde dinarjev, kar je sedemnajstkrat več od zahtevanega minimuma v novem zakonu o bankah. Na ustanvitvenem zboru je bilo z delegati zastopanih kar dobrih 90 odstotkov glasov vseh delničarjev. kadrovsko politiko, motiviranje zaposlenih itd. Borsan je tudi dejal, da je prepričan, da bo novi zakon o družbe- Delegati so na zboru sprejeli vse po-treobne akte za oblikovanje nove banke vyaiW#' ra je v nastopnem govoru predstavil tudi imenovani v. d. direktorja nove banke Franci Borsan, sedaj zaposlen v IMV Novo mesto. Dejal je, da so sedaj izpolnjeni vsi pogoji, da ta banka postane prava banka, kakršne so v razvitem tržnem svetu. Med temeljnimi usmeritvami in cilji za leto 1990 in naprej pa je izpostavil poslovanje, ki bo redno ustvarjalo dobiček, zagotavljanje dinamične rasti kreditnih, lastnih in izvirnih sredstev banke, za kar bodo že spomladi šli v emisijo novih delnic. Pri naložbeni politiki se bo banka polno angažirala pri dobrih razvojnih pro- gramih, za kar bo pridobivala tudi druga sredstva, med temi tudi sredstva drugih bank hčera v sistemu LB. Skrbela bo Jvi»v.muujl uani\i, UUSCg lil 511 UMUid naložb bodo v skladu z viri. Čimprej mora banka doseči cilj o večjih rezervah, da bodo tukajašnja podjetja sploh preživela, ob zaključnih računih za 1989 naj bi naredili temeljit posnetek stanja dolenjskega gospodarstva. Skrbela bo za čim manjši riziko, kjer ta bo, bo iskala nove mehanizme za zavarovanje naložb. Vodila bo politiko različnih obrestnih mer glede na boniteto varčevalca oz. kreditojemalca. Delovala bo na principih podjetništva, hitro in učinkovito se bo prilagajala zahtevam, posebene poudarek bodo dali na uvajanje nove bančne tehnologije, kontrolo, Ljubljansko pismo Začela se je bitka za volivce Kako na oblast? LJUBLJANA - ZK Slovenije je z uveljavitvijo ustavnih sprememb v Sloveniji in s svojim enajstim kongresom očitno ponovno našla stik z ljudmi. Pot, ki si jo je zastavila pred letom in pol, je bila torej prava in ji je prinesla ponovno uveljavitev ter s tem relativno umiritev političnih razmer v Sloveniji in širše. Manj uspešna pri iskanju svojega poslanstva je SZDL, ki še vedno ne ve, kaj in kam bi sama s seboj. Podobno je tudi s sindikati. Ti sicer razglašajo "neodvisnost«, ker menijo, da je njihov izvirni greh v zlizanosti z oblastjo, ne vidijo pa, da njihovo članstvo ni zadovoljno z metodami njihovega dela in s samim sistemom organiziranosti. Vodstvo ZSMS prihaja, skupaj z alternativo, z vsakim dnem vse bolj na dan s svojo pravo vsebino. Po eni strani silovito udriha po demokratičnem centralizmu v ZK, po drugi pa prav tako zagnano vztraja pri istem načelu, ko gre za vprašanja, kjer samo sodeluje pri njihovem reševanju. Če bi imela slovenska »alternativa« v mislih in načrtu res resnično prenovo naše družbe v smeri vsesplošne demokracije, potem bi lahko storila za takšno demokracijo veli- ko več, če bi se namesto uporabljanja starih floskul o »boljševikih«, »oblastnikih«, »tržnem gospodarstvu« itd. lotila pametnega in za občane zanimivejšega programa dela in življenja, kot ga ima danes. Ob plitkosti dosedanjih programov raznih novih zvez in gibanj ni mogoče pričakovati kakšne korenitejše prenove družbe razen pojava nekaj novih komolčatjev v naši politiki. Kljub relativni nejasnosti in plitkosti medsebojnih odnosov na naši politični sceni pa uspehi »slovenske pomladi« vendarle opogumljajo. Že njeni dosedanji rezultati utrjujejo vero v razum in možnost za pravičnejšo ureditev družbe v interesu najširših množic. Odgovor na vprašanje, kako bomo »politizirali« v letu 1990 (in tudi, kako bomo živeli), je torej v veliki meri odvisen od izida spomladanskih volitev. In od prihodnje vloge ter dejavnosti SZDL. Od vseh ključnih zvez je SZDL Slovenije zadnja predstavila svoj program. Poznavalci njenega dela menijo, da bo opravljala vlogo »levega centra« sredi naših slovenskih gibanj in strank. Kaj to praktično pomeni še ni povsem jasno. Kaj se bo zgodilo z vsemi novimi zvezami, ki delujejo vsaj formalno pod okriljem SZDL, kaj bo s starimi DPO, ki so svoje delo »koordinirale« v SZDL? Dosedanje družbenopolitične organizacijepripravljajo svoje programe in načrtujejo samostojno nastopanje na politični sceni. Ali bo to pomenilo, da bo SZDL oziroma Socialistična zveza izgubila svoje kolektivne člane? In če jih bo, kdo bo potem član te zveze? Res je, da vsa množica novih zvez in gibanj sama na volitvah ne bo mogla sodelovati in se bo slej ko prej pričela oblikovati v taktične koalicije. »Demos« že imamo! Verjetno tudi na to računa prenovljena Socialistična zveza. V BLATNIK MOTEL TREBNJE V KOLINSKI LJUBLJANA TREBNJE — V petek, 22. decembra, se je trebanjski Motel pridružil Kolinski iz Ljubljane, s čimer so soglašali tudi na zasedanju delavskega sveta Kolinske Ljubljana, ki je bilo tega dne v Trebnjem. Bivši Putnikov motel je tako postal enota v okviru gostinske in turistične dejavnosti Kolinske; dogovori za združitev in potrebni spremljevalni postopki so trajali približno 6 mesecev. Zakaj se Demos ne strinja z zvezno vlado Dr. Jože Pučnik na svobodni katedri v Novem mestu NOVO MESTO — »Mi, demokratična opozicija Slovenije, Markovičev program odklanjamo,« je na svobodni katedri, ki je bila 20. decembra v Novem mestu, med drugim povedal vodja Demosa dr. Jože Pučnik. »Zavračamo ga iz več razlogov. Menimo, da okvir tega programa ni sprejemljiv, to je po eni strani okvir krepitve federacije, po drugi pa zvečevanje njenih ekonomskih pooblastil in nalog. To je v bistvu uporaba tiste ekonomske metodologije, ki smo jo imeli ves čas po vojni, ki smo jo prignali do skrajnosti, potem pa spet liberalizirali. Vedno pa je šlo za eno in isto, poslovni vzorec te metodologije je bil, da naj nekje zgoraj država opravi naloge, ki jih lokalistično, slepo in egoistično gospodarstvo ne more opraviti. To je ena stvar. Druga zadeva, s katero se Demos ne strinja, pa je sprememba ustavnih načel. Gre za čisto provokacijo. Skopa Markovičeva utemeljitev, da bo uvajanje tržnega sistema pripeljalo do konfliktov in težav (mišljene so verjetno socialne težave) in daje treba zato imeti na ravni zveze okrepljeno službo državne varnosti, skriva najmanj dve provokaciji, ki bi morali med ljudmi in v slovenski skupščini izzvati nasprotovanje. Prvi element je, da se tu že vnaprej misli, daje mogoče socialne nerede reševati s pomočjo policije. Druga stvar pa je krepitev službe državne varnosti. S tem je Markovič neposredno sprejel stališča tistih politikov na jugu države, ki pravijo, daje primarna suverenost federacije, medtem ko v Sloveniji vsi (od opozicije do mladine in uradne politike) poudarjajo primarnost republiške, torej tudi slovenske suverenosti.« Več nastopa dr. Pučnika v naslednji Prilogi DL. M. B. • Kot rečeno je bil na ustanovnem zboru LB dolenjske banke d. d. Novo mesto za v. d. direktorja izbran Franci Borsan, za namestnika pa Miran Simič in Miroslav Doltar. Izvoljen je bil I7-člansksi izvršilni odbor banke, ki os v(yt; sj jriun Sonc iz Krke Novo mesto, ter 5-članski nadzorni ouuoi. Franci Borsan se je za dosedanje uspešno vodenje banke zahvalil dolgoletnemu direktoiju Sergeju Thor-ževskemu, ki se je na lastno željo umaknil s te funkcije, ostaja pa v banki kot svetovalec. Prodaja stanovanj je premalo A. Golobič: seji MS ZSS Dolenjske: SPIZ bi bil neupravičen lastnik nem premoženju spodbuda za večjo stanovanjsko gradnjo od sedanje. Z. L.-D. NOVO MESTO — Zamisel, da bi SPIZ prevzela lastništvo nad sedanjo družbeno lastnino, je zgrešena, je ocenil nekatere pobude o tem Anton Golobič, namestnik direktorja za nadzor novomeške SDK, ko je razpravljal na nedavni seji medobčinskega sveta Zveze sindikatov za Dolenjsko. Glede zahtev po razbremenjevanju gospodarstva je dejal, da bodo nestvarne vse dotlej, do-ker nekaterih ustanov v družbi ne bomo ukinili, kajti v sedanjih spremembah gre le za prehajanje institucij v druge oblike. V zvezi z Novoteksovimi načrti o prodaji stanovanj, je poudaril, da se so podobne poteze drugje po Sloveniji pokazale za neodrešilne in da bi glede No-voteksove usode morali reči zadnjo besedo upniki te tovarne. V zvezi z bodočo vlogo sindikata je dejal Janko Goleš, da se ta organizacija zavzema za to, da bi imela v stečajnih postopkih aktivno vlogo. Po njegovem je stališče sindikata tudi, da bi morala vodstva firm deliti usodo delavcev podjetij, ki gredo v stečaj. L. M. Bo norost le kratke sape? Politično zaukazano prekinitev odnosov Srbije s ____ Slovenije občutijo tudi v metliški občini METLIKA — Samovoljna in ne-smortna prekinitev odnosov Srbije s Slovenijo, ko se na najbolj jasen način kaže pogubnost vtikanja politike v gospodarstvo, je prizadela tudi metliško gospodarstvo. Vse tri večje in uspešnejše delovne organizacije iz te belokranjske občine — Beti, Komet in Novole-sov tozd Tovarna kopalniške opreme — so že vseskozi poslovno povezane tudi s srbskim tržiščem in jih je ta nespametna poteza srbske politike bolj ali manj prizadela. Precej boleče to doživljajo v Tovarni kopalniške opreme, saj so na srbskem tržišču prodali skoraj tretjino svojih izdelkov. Po politično zaukazani prekinitvi odnosov s Slovenijo so iz Srbije dobili telekse treh večjih poslovnih partnerjev, s katerimi so stornirali že prej naročene in celo že prispele pošiljke, novih naročil pa seveda ni. »Prej smo imeli s temi partnerji dobre poslovne odnose. Prepričani smo, da so odnose prekinili zaradi političnega pritiska, ne pa zato, ker bi sami tako hoteli,« pravi direktor Tovarne kopalniške opreme Peter Drenik. V metliškem Novolesu računajo, da se bo vsa ta politična norost kmalu unesla in bodo spet navezali normalne poslovne stike, sedaj pa s! ušajo čimveč svojih izdelkov prodati na tuja tržišča. Pred to potezo srbske politike je Beti okoli desetino svoje proizvodnje prodala na srbskem tržišču, pretežno gre tu za konfekcijske izdelke. Po »prekinitvi odnosov« so dobili iz Srbije tri telekse z odpovedjo nadaljnjega sodelovanja. Zaradi tega v tem trenutku v Beti ne čutijo posledic, ker je pač konec sezone, glavne dobave za naslednjo sezono pa se začno konec februarja. Do takrat pa mislijo, da se bo vsa stvar unesla oziroma da bo toliko jasna, da bodo vedeli, kako se morajo poslovno naravnati. Tudi v metliškem Kometu so dobili tri telekse srbskih poslovnih partnerjev z odpovedjo nadaljnjega sodelovanja, garnirane z »okraski« o slovenskem političnem vodstvu, ki da je za vse krivo itd. »Kljub temu da je prodaja v Srbiji praktično ukinjena, imamo v Beogradu še našega potnika za Srbijo, ki seveda sedaj nič ne dela, plača pa mu teče. Če se bo to nadaljevalo, bomo seveda morali to delovno mesto ukiniti, mislimo pa, da bo vse ta norost kratke sape,« pravi direktor Kometa Franc Kočevar. Kometa ta skrbska poteza ni prizadela, saj tako in tako 80 odst. proizvodnih zmogljivosti te delovne organizacije dela za izvoz na konvertibilni trg. »Čeprav nas ta rroteza srbske politike ne prizadeva, jo obsojamo, ker je nespametna in proticivilizacijska.« A. B. wwwwv/vwvwwwwvW^w ^9 Naša anketa Naša zadnja priložnost Pretekli ponedeljek je predsednik jugoslovanske vlade Ante Markovič* zvezni skupščini v daljšem ekspozeju predstavil ukrepe za premostitev F goslovanske krize, ki jih je ZIS pripravljal v strogi tajnosti. Napovedal Je j konvertibilni dinar in njegov novi tečaj pa pravico ljudi do svobodne fflj- j njave v banki. Napovedal je tudi zamrznitev petine cen. Plače naj bi M® zamrznjene na ravni novembrskih z možnostjo povečevanja v sklada * spremembo tečaja. Napovedal je socialne programe za najbolj ogrožene financiranjem iz proračuna, reformo davčne politike in organov drža«* varnosti. Vsa finančna sfera dobiva povsem drugačno vlogo, kakršna je si®* normalna za tržno gospodarstvo, politika naj bi bila pregnana iz te sfere-® tako dalje in tako naprej. Znani slovenski ekonomski strokovnjak dr. j Simoneti je glede na predlagani program optimist za rešitev jugoslovansK krize. Po republikah je imel ta program različen odziv, zanimivo je, dasog* najprej podprli na »separatističnem in izkoriščevalskem« severozahodu,®'! prav je jasno, da ga čakajo dodatne obremenitve. Program potrebujed&f za izvedbo, zveza ga bo vzela tam, kjer ga je še kaj. Kako bo z dejans* uresničitvijo programa, bo kmalu jasno. STANE DVORŠEK, računalniški inženiring, Krško: »Ukrepi zveznega izvršnega sveta so dobri tudi zato, ker bodo onemogočili črni trg z devizami. Po drugi strani me moti, ker so bolj naravnani na omejevanje porabe kot pa na povečevanje proizvodnje. Bojim se, da ta čarovnija ne bo trajala več kot pol leta. Kakšne bodo posledice, lahko samo ugibamo. Potem bo treba vse začeti znova, morda bo nastala tudi tretja Jugoslavija. Bil pa bi za to, da gre Slovenija na samostojno pot.« MARTIN KREN, trgovec v KZ Krk* Novo mesto: »Ukrepi za ekonomsko staj1' ( lizacijo, kijih predlaga Markovičeva vlad* *jvv bi bili učinkoviti, če bi jih sprejeli in se J1" j držali vsi in vsi nosili odgovornost za njih0; «pi|j c vo izvedbo. V vsej Jugoslaviji bi mota1 ljudje sprejeti odgovornost, da bi si z l**" Jljiši nim delom zagotovili svojo eksistenco, pa čakali na pomoč drugih. V primeru, ukrepi ne bi dali rezultatov, bi si mora1 Slovenija izboriti ekonomsko samost°J' I nost.« FRANC ŠUŠTARIČ, mojster v črnomaljskem Gorenju: »Rešitev, ki jo je ponudil Markovič, je gotovo zadnja za Jugoslavijo, zato sem proti tistim, ki zahtevajo odstop vlade. Bil sem prijetno presenečen nad ukrepi, seveda pa je zdaj še vprašanje, ali se bodo uresničili. Upam, da bomo dobili več zaupanja v naš dinar. Nič nimam proti, če ostanejo plače na ravni novembrskih, če se seveda ne bo spreminjal devizni tečaj in, kar je najpomembnejše, maloprodajne cene.« e:i f .h FRANC BLAZNIK, avtoprevoznik « S Boštanja: »To, kar pri zadnjih ukrepj^ ^ J" uujianjtt. "iu, rvar pi i •• » Markovičeve vlade ugaja, je optimizem * odločenost, da končno zajezimo hiperm ^ 3s qq cijo, to največje zlo Jugoslavije. Toda vpra šanje je, ali se bo res dalo uresničiti dob*0 zastavljene cilje, ker ni povsod, zlasti ne ’ f M Srbiji in Vojvodini, ustrezne podpore pr°! gramu. Vemo pa, da so na primer Izrael*1 | y pri podobnem programu, ki so ga uspeš"0 !0qq izpeljali, imeli podporo na vseh ravneh " Srbiji in Vojvodini, ustrezne podpore pr°! RAJKO ROKVIČ, Trebnje: »Malo me moti predvidena zamrznitev osebnih do- JfriiHit, hodkov. Dvomim o znižanju inflacije, ne vem, če je osnova za prehod z 2.000 na 13-odstotno inflacijo. Zdi se mi prav, da bomo IS lahko kupovali devize v banki. Glede brezposelnih mislim, da bi morali zanje imeli poseben sklad. Tisti, ki bodo postali odvečni delavci, za to niso sami krivi. Pravilno je Š rezanje ničel pri dinarju. Treba je skratka, čestitati tistim, ki so naredili program. Ali se f bo tudi uresničil, to je pa drugo vprašanje.« * „•* ZVONIMIR SMIRIČ, zasebnik v Breži' j cah: »Včeraj bi o Markovičevem program0 povedal vse najlepše, danes pa raje ne čem nič, zdaj ne verjamem več v uspeh. Ob" ljubil je veliko, že naslednji dan pa je b°° vse dražje. Ne verjamem, da bo devizni tečaj zdržal tako dolgo. Sicer pa, kakšen p®” mier je to, če njegove besede že drugi dan ne veljajo več? Kakšna je to vlada, če se op®! deh proti mitingom, a jih ima že naslednj1 dan? In še to: naj se ne zgražajo nad Peki"' gom in Romunijo, če se enake reči dogajaj0 tudi pri nas!« ■m) VITO SAVIČ, učitelj iz Kočevja: »Za najboljšega ocenjujem ukrep, da bo lahko poslej vsakdo kupoval devize v banki. Zdaj sojih kupovali na črnem trgu, jih preplače-vali in povzročali inflacijo. Marka je bila iskana, ker se je z njo dalo kupiti razno tehnično blago, z nakupom deviz so se občani tudi zavarovali, da jim država z inflacijo ni razvrednotila oz. ukradla zasluženega. Zdaj se splača varčevatai tudi v dinarjih.« a p-., JURE VRANIČAR iz Bojanje vasi Pj] Metliki: "Markovičevi ukrepi so prišli ** f, nji čas. Če jih bodo izvajali po vsej Jugo*10 viji, potem se bo to moralo poznati in s bomo izkopali iz krize. Resje breme v gl° nem na razvitih, a tudi to bo Slovenija vz® . žala, samo da se bomo rešili. Prvi učin* ukrepov so že vidni: devizna črna borzar propadla. Ljudje podpirajo Markoviča. so bili s sedanjim stanjem nezadovoljni-L ta stvar ne uspe, je to konec Jugoslavije " VESNA PIRŠIČ, uslužbenka občinske skupščine Ribnica: »Za razprt'/1 stabilizacijske ukrepe in Markovičev program se ne zanimam, tudi Matk°J vičevega govora nisem poslušala. Veselje imam za živali in sploh naravo.) s tem se ukvarjam. Od drugih sem slišala, da bo zdaj dinar konvertibilen- » bo to držalo, potem bo manj prekupčevanja z devizami, kot ga je b'1 doslej.« B VVVVVVVVVVVVVN-VN Nič več nikogaršnjega kapitala Črnomaljska kmetijska zadruga bo ostala v poslovnem sistemu Mercatorja — O organiziranosti zadruge se bodo odločili po izidu zakona o zadružništvu ČRNOMELJ — V tukajšnji kmetijski zadrugi so dolgo časa razmišljali in razpravljali o tem, ali naj se vključijo v poslovni sistem Mercatorja kot delniške družbe, ki se bo za novo leto oblikovala v skladu z zakonom o podjetjih. Končno so prišli do zaključka, ki ga je sprejel tudi zadružni svet, da morajo biti zaradi trdnejšega in boljšega gospodarjenja tesno povezani s poslovnim sistemom. Glavni razlogi, da so ostali v Mercatorju, so torej ekonomski, razvojni in finančni. dve možnosti. Prva je, da bi ustanovili zadrugo z delničarji, torej kmeti in v zadrugi zaposlenimi delavci, ki bi svoj kapital vložili v zadrugo in glede na vloženi kapital tudi upravljali podjetje. krajani si želijo NAPREDEK nRUGE — Že vrsto let si krajani in 'v tem kraju prizadevajo, da bi dobili "epsko povezavo in večje število tele-jj™1 priključkov. Ta želja se jim je pri-Uresničevati letos, ko je 115 bodočih »Menimo, da je naložba v Mercator ekonomsko upravičena, ob tem pa je vložek oz. kapitalska povezava z nakupom delnic naša lastna poslovna odločitev. Tako kot tudi ostale kmetijske zadruge pa bomo sedaj počakali na izid zakona o zadružništvu, ki bo reguliral lastniške odnose in sistem organiziranja v zadrugi,« je povedal direktor črnomaljske kmetijske zadruge Niko Požek. Po novem zakonu se bodo torej organizirali v zadružno podjetje, kjer bo Jurskih naročnikov vplačalo 1.300 dinarski protivrednosti z priklju . 0 pogodbi je bil izvajalec dolžan iz-jtdela do konca decembra letos. Tudi "Apj zamude, so naročniki zadovoljni jim pomeni telefon precejšnjo pri-r"lev v povezavi s svetom. Njihova želja tel°Vem *etuje, b' dobil13 kraJ *3en' •ka | k° črpalko. Prodajalna tekočih goriv bi- Nebna, saj polnijo tanke svojih mo-. vozil in traktorjev na prodajalnah l»v Raščici in Kočevju in drugih kra-,!* danes jim ni razumljivo, da so od-od gradnje te prodajalne pred leti, P Mo Že i7Hann oraHhf*nn riovnlienie. k bilo že izdano gradbeno dovoljenje, Jisče odkupljeno in cisten ,.i cisterne za skladi6 goriva pripeljane in tudi odpelja-V. D. ZDAJ »INO« BREŽICE KRŠKA VAS — V tovarni kmetijske mehanizacije so se otresli vezi z SCT Ljubljana in se na referendumu (90. odst. »za«) v minulem tednu odločili za organiziranje v družbeno podjetje s popolno odgovornostjo. Menjali so tudi naziv firme in po novem je to Industrijska oprema oz. skrajšano INO Brežice. Poslej bodo izdelovali opremo za kmetijstvo, gozdarstvo in industrijo. Svoje izdelke bodo izvažali v Italijo, Švico in Avstrijo. Z Italijo je sodelovanje že utečeno, s Švico in Avstrijo se še dogovarjajo. V kolektivu zaposlenih delavcev ne bodo odpuščali, čeprav jih je preveč. Za tiste, ki po strokovni usposobljenosti ne ustrezajo, pripravljajo dokvalifikacijo in prekvalifikacijo. Ljudje to razumejo in so se pripravljeni izobraževati. ■ViDNIK V KUPČIJI kupne in prodajne cene v KZ a Novo mesto lj "kupne cene mladega pitanega go-Veljajo od 18. decembra. V ekstra izplačajo mesto 270.000 din za kilo, ‘lasi po 255.000 din, v 2. klasi po jT“'000 din in izven klase po 200.000 *a kilo. Vole plačujejo po dogovoru, ,!*JSe govedo pa od 142.300 din za ki-BMi cena velja za meso izven klase) do rt^000 din v 1. klasi. V kmetijski za- li in, - din v 1- klasi. V kmetijski za-j. 8 odkupujejo tudi konje in žrebeta. ■ k" S0 P° 200.000 din za kilo žive te- krompir po 15.000 din, fižol tetovec po 150.000 din, sladkor v 50 kilskih vrečah po 80.000 din, moka tip 850 po 26.000 din, tip 500 je po 40.000 din in namenska moka po 45.000 din. Olje v kanticah seje s 120.000 din podražilo na 130.000 din. V hladilnici se dobi tudi italijanski prašek rex po 240.000 din kila. Odkupne in prodajne cene v M-Agrokombinat Krško 'Meta pa po 250.000 din. ^hladilnici na Cikavi so jabolka po 1 din kila, čebula po 10.000 din. 1 NOVOMEŠKE tržnice o >0fJ!ftek so prodajali krompir po ,“00 din kilogram. Kilogram sira je • SEJMIŠČE V BREŽICAH — Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 186 do 3 mesece starih in 22 starejših prašičev. Lastnika je menjalo 128 mlajših in 13 starejših živali. Prvi so veljali 240.000 do 250.000 in drugi 180.000 do 200.000 din za kg žive teže. 400.000° skute 150.000 do .W0 in smetane 200.000 din. Kis- tN in repo so prodajali po 40.000 . kilogram, solata je bila po 14.000 »a-hula po 30.000 din kilo. Oreho-jJ^rca in lešnike so prodajali po £.°00 din kilo. Cena jabolk se je vmed 25.000 in 50.000 din. Jaj-,1'bito 18.000 do 20.000 din. Na Jhici so imeli tudi domačo kokoš, ;ilJe veljala 600.000 din kilogram. *•«£* je bilo moč dobiti za Kmetijski nasveti lastitis izzove tudi stroj Mastitis je vnetna sprememba mlečne žleze, ki jo spremljajo fizikalne, feNne in mikrobiološke spremembe, povečano število celic v mleku po-N belih krvnih telesc, in bolezenske spremembe v tkivu. Tako so v knji-Higiensko pridobivanje mleka zapisali sodelavci Inštituta za mlekar- j*,««?'!” >Jšajo pridelavo mleka (klinični mastitis do 20 in celo večodst.)mleko SO z N . *'v vžu vse sirsi uporaui iiiuizihh m v/jv * »»■ —p— * • t f “»Prav. Stroji so kmetici olajšali molžo, hkrati pa so prinesli Nsti a *iv9ii Nar ga vsai delno ponovimo, da bi znali obvarovali molznice pred obo-M Mastit« lahko povzroči: premajhna zmogljivost vakuumske črpalke, ali zamašen vakuumski vod, slabo vzdrževan, puhali, premajh-„ zmogljivost mlekovodov, slepa ali predolga molža, prenos klic z JNo, rokami ali vodo za pranje vimena, stare in razpokane sesne gume, |fne "a koži seskov itd. Vsi ti zroki se pridružujejo sicer znanim povzročite-N mastitisa, ki izvirajo predvsem iz nehigienskih razmer v hlevih in po-“hjkljive oskrbe živali. K ^TjetogočTbolezen uspešno premagat, z antibiotiki, ki pa imajo No slabo stran. Po večkratni uporabi se antibiotiki nabirajo v kravjem % °DKRll l nm IŠI DFTFKTOR MASTITISA — Kot poroča Sodob-^metSvo ^si v Ve^i Britaniji precej olajšali delo pri odkrivanju m, z upmabo posebnega presojnega detektorja. Ta omogoča pregled S^.vsake po^tmezne krave, kar omogoči mnogo večj, uspeh pr, odkr,-v ^ in zdravljenju bolezni. _______________________________________________ obolelih krav ^i prehrano IjudiTe pet dni odzadnjega pravljenja. sistem upravljanja in lastnine natančno definiran. V Črnomlju ob tem vidijo Niko Požek Druga možnost pa je, da se znotraj kmetijske zadiuge oblikuje podjetje z družbeno lastnino. Ob tem pa se oblikuje še zadruga z zadružno lastnino in deležem kmetov in delavcev, ki bodo v njej. Požek predvideva, da bo zadnjo besedo o tem, za katero inačico se bodo odločili, rekel zadružni svet. »V zadrugi si želimo, da bi čimprej prišlo do preoblikovanja, da bi končno odločali tisti, ki bodo vložili kapital. Težko je namreč samoupravljati in upravljati z družbenim kapitalom, ki ni tako rekoč od nikogar. Z novim načinom poslovanja pa pričakujemo tudi boljše delo in ekonomiko,« pravi Požek. M. BEZEK-JAKSE Meso je le še za nedeljo Kriza vse bolj redči kupce v brežiških mesnicah BREŽICE — V mesnicah se kriza najbolj pozna. Navadno so kupci zagnali vik in krik, če je primanjkovalo mesa, zdaj je mesa dovolj, pa kupcev ni. »Samo še ob petkih in sobotah napravimo toliko prometa, kot smo ga imeli prej redno vsak dan,« pravi Slavko Horvatič.« In še takrat gredo najbolj piščanci, ker so najcenejši. Kriza se občutneje pozna dobra dva meseca. To je bilo najbolj opazno pred prazniki, pred 29. novembrom, saj tako malo mesa še nikoli nismo prodali ob takem času. Ta čas se poznajo tudi koline, ker so Brežice pretežno kmečki okoliš, pa si jih omislijo tudi taki, ki prašičev ne redi- jo sami, a se od doma spoznajo na to delo.« Slavko Hoi-vatič dela v tem poklicu od 1963.vIzbral si gaje zaradi tradicije v družini. Že njegov stari oče je bil mesar, za njim oče in dva Slavkova strica prav tako. J. T. V krškem M-Agrokombinatu bodo odkupovali mlado pitano govedo po 280.000 din v ekstra klasi, v 1. klasi po 260.000 din, v 2. klasi po 240.000 dm in izven klase po 220.000 din. Starejše govedo bodo odkupovali po 220.000 din v 1. klasi, v 2. klasi po 200.000 din in v 3. klasi po 180.000 din. V hladilnici v Zadovinku so zaradi novoletnih praznikov obdržali take cene, kot so veljale pretekli tedne. Jabolka so po 30.000 din, hruške po 35.000 din, krompir po 10.000 din, sveže zelje po 10.000 din. Novost: mojstrske kmetije Dolenjska kot običajno spet zadnja V nekaterih zahodnoevropskih deželah že nekaj časa uporabljajo posebno obliko spodbujanja najboljših družinskih kmetij. Imenujejo jih mojstrske kmetije, svoje mojstrstvo pa morajo potrjevati predvsem s sodobno tehnologijo, ki jo uporabljajo, in poslovnimi uspehi, kijih dosegajo. Po njihovem zgledu seje tovrstnega spodbujanja zasebnega kmetijstva lotila tudi Višja agronomska šola v Mariboru ob podpori Centra za pospeševanje kmetijstva pri Za-družni zvezi Slovenije, za mojstrske kmetije pa se še posebej vneto zavzema mag. Milan Erjavec, znani pomurski živinorejski strokovnjak. Pri republiškem centru so že ustanovili tudi posebno skupino, ki bo imela na skrbi uresničevanje programa mojstrskih kmetij in predlagala kar najboljše strokovne rešitve. Te kmetije naj bi pridobile tudi nekatere ugodnosti, zlasti še, ker naj bi bile učni »poligon« za praktično šolanje mladih kmetijskih strokovnjakov. Za potrebe kmetijskih šol Slovenije, od poklicnih do fakultete bi potrebovali v naši republiki 300 do 400 mojstrskih kmetij. O projektu mojstrskih kmetij že resno razpravljajo na Štajerskem, te dni so na nekaterih celo začeli s študentsko prakso. Dolenjska pa kol ponavadi še spi spanje pravičnega... — n Slavko Horvatič IZJAVA V zadnjem obdobju prihaja do različnega opredeljevanja položaja Slovenske kmečke zveze v političnem prostoru. Da ne bo dvomov, na podlagi sklepov Upravnega odbora SKZ z dne 20. decembra 1959 ponovno poudarjamo, da sta kmečki zvezi opozicija obstoječemu sistemu. Z ustanovitvijo DEMOS-a se je na slovenskem oplitičnem prizorišču jasno začrtal program, ki zahteva popolne politične in gospodarske spremembe. Ob DE-MOS-u pa priznavamo avtonomno alternativno pozicijo drugim organizacijam ali delom teh organizacij. Zato smo prepričeni, da je za demokracijo v Sloveniji potreben skupen slog in nastop proti dogmatizmu in sprenevedanju. Slovenska kmečka zveza stopa ob bok vsem alternativnim političnim organizacijam in gibanjem, ki so se odločila za demokracijo. Prestopimo že enkrat prag, da nas ne bodo streljali po ulicah. IVAN OMAN MARJAN PODOBNIK ^VWWWVWVVWWWWVV EN HRIBČEK BOM KUPIL.. Ureja Tit Doberšek Brez znanja in opreme ni vina v steklenicah Povzetek iz knjige mag. A. Skaze »Kletar-jenje je užitek« V šestih mesecih se vino v sodu očisti ali celo zbistri. Največ sortnih značilnosti pokaže od šestega meseca do enega leta starosti. V tem času je lesen sod najboljša posoda za zorenje vina. Kemični procesi, ki v njem potekajo pod vplivom kisika, dokončno oblikujejo buketne in aromatične sestavine. Najbolj primerna kletna temperatura in temperatura vina je od 8 do 12° C, višja toplota pospeši razvoj vina, nižja pa ga zaustavi. Vino polnimo v steklenice v prvem letu, saj je sortnost takrat najbolj izražena. V prid polnjenja mladega vina govori dejstvo, da pivci želijo mlada vina, ki vsebujejo osvežujočo ogljikovo kislino, odločilno pa je tudi to, če ob stekleničenju prenehamo dodajati žveplasto kislino in s tem zmanjšamo njeno porabo, kar je vinu samo v korist. Po enem letu začne vino v sodu Stareti in s tem se začne slabšati njegova kakovost. Postane starikavo. Skozi doge v sodu priteka preveč kisika, mnogo več kot v vino, kije v steklenicah, kamor more kisik zgolj skozi plutovinast zamašek. Prav ta mala količina kisika pa zadostuje za pravilno in dokončno oblikovanje vina ter pravilno staranje. Vino, kije staro od pol do enega leta, je sicer lahko bistro, vendar to še ne pomeni, da je primemo za polnjenje v steklenice. V njem so lahko še s prostim očesom nevidni povzročitelji vrenja ali kake druge snovi, ki so v topni obliki (na primer beljakovine, vinski kamen). Taka vina je treba najprej stabilizirati. Nekdaj so vina stabilizirali z ležanjem ali z zorenjem v lesenem sodu, kar je trajalo dve do tri leta. V tem času so z močnim žveplanjem izločili vse naštete moteče snovi, vendar so ob takem postopku vina izgubila svežino, postala so manj pitka in sveža. Žaradi obilice žveplaste kisline v njem in izgube svežine so pivci ob uživanju takih vin imeli vtis, da so težka. Sodobna tehnologija zelo skrajša čas čakanja. Z bentonitom odstra- • SLOVENSKI VINSKI PRVAK — Sekcija kmetijskih novi-naijev pri Društvu novinaijev Slovenije je sklenila, da bo v prihodnje vsako leto razglasila slovenskega vinskega prvaka. Merilo za razglasitev bo vsakoletno mednarodno ocenjevanje vin v Ljubljani, v poštev pa pridejo tista slovenska vina, ki dobijo veliko častno diplomo z veliko zlato medaljo ali pa naziv šampiona. Podelitev laskavega naslova bo povezana s posebno prireditvijo, ki naj bi imela ustrezen odziv v javnosti in ki bi pomagala uveljaviti kakovost slovenskih vin. Za prve slovenske vinske prvake so slovenski kmetijski novinaiji razglasili: cabernet sauvignon (Vipava, 1987), renski rizling (Vinag, 1986), refošk (1988, iz kleti Ivana in Borisa Bordona v Dekanih), renski rizling, beli pinot jagodni izbor iz club Slovin (vsa tri vina iz kleti ormoškega kombinata, lanski pridelek). nimo za toplotne spremembe občutljive beljakovine, z ohlajevanjem izločimo vinski kamen, s filtriranjem pa kvasovke in druge drobnoživke. Tako pripravljeno vino je sposobno za stekleničenje. Novejši postopki so tako skrajšali čas čakanja, da je polnjenje v steklenice v prvem letu postalo čisto običajno, zato so mlada vina lahko kaj kmalu naprodaj v trgovinah. (Nadaljevanje (Hiltodnjll) Končno le Oskrbni center Za novomeške kmetovalce vse na enem mestu — Center na Grabnu bo posodobil odkup in ponudbo NOVO MESTO — Prejšnji teden so v sredo kmetovalci bližnje in daljne okolice Novega mesta dobili novoletno darilo, ki so ga že dolga leta pogrešali. Novomeški TZO Kmetovalec je na Grabnu, kjer je že prej imel skladišča in omejeno prodajo kmetijskih potrebščin, odprl novo prodajano, kjer bo moč dobiti praktično vse, kar kmet pri vsakdanjem delu potrebuje, poleg tega pa bo tam lahko opravil tudi vse pisarniške zadeve s TZO, saj bodo na istem kraju tudi upravni prostori. »TZO Kmetovalec je s to investicijo pridobil 120 m2 prodajnih površin, 800 m2 pokritih in 3.000 m2 ograjenih skladišč ter 280 m2 pisarniških ter skupnih površin. Izvedbena dela je opravil novomeški Pionir, skupna vrednost investicije pa je znašala 5,5 milijarde dinarjev; od tega so bile 4 milijarde lastnih sredstev, poldrugo milijardo pa je zagotovila interna banka SOZD Mercator,« pravi direktor TZO Jože Bobnar in takole določa namenskost novih prostorov: »Oskrbni center ne bo samo oskr- boval kmetovalce z vsem kmetijskim materialom, temveč bo imel tudi funkcijo odkupa kmetijskih pridelkov. Pri tem in nadaljnji prodaji želimo doseči višjo stopnjo ftnalizacije, se pravi sortiranja in pakiranja, saj vemo, da trg zahteva vedno kvalitetnejše in lepše pripravljeno blago. Zavedamo se, da živimo v kriznih časih, ko prodaja blaga trajnejših vrednosti močno upada, zato se bomo morali potruditi, da bo blago privlačno, cene konkurenčne in da bo odnos prodajalcev do kupca takšen, da se bo vsakdo rad vračal v našo trgovino.« TZO Kmetovalec deluje na področju dvajsetih krajevnih skupnosti, vanj pa je vključenih 410 kmetovalcev, v različnih oblikah pa z njim sodeluje 850 kme- Postrvi odtehtajo kar 50 bikov ------------—:---——_____ V Goričarjevi ribogojnici v Slivju zredijo po 15 ton postrvi na leto SLIVJE PRI PODBOČJU — Goričaijevi so začeli rediti postrvi pred 15 leti. Tedaj sojih nameravali imeti samo za domačo poralto. Toda z leti so Pridobivali znanje o ribogojstvu, nekdanji zemeljski bazen so betonirali in leta 1980 so podpisali z Emono prvo kooperacijsko pogodbo. Od tedaj je ribogojstvo poleg trsm-čarstva in vinogradništva temeljna kmetijska panoga. »Ko smo začeli rediti postrvi, smo jih na leto priredili 3 do 5 ton. Zdaj smo prišli na približno 15 ton na leto in to je po mojem tudi skrajna meja, saj za večjo prirejo v bazenih za hišo in i potoku Studeno niti nimamo mož- Goričar sedaj obvlada rejo postrvi. V teh dneh decembra in januarja se postrvi v matični čredi drstijo in jih je treba - nosti,« pripoveduje Mirko Goričar. »Začetek seveda ni bil niti najmanj enostaven. Marsičesa seje bilo treba naučiti, saj reja postrvi ni tako preprosta, kot si nekateri predstavljajo. Kadar je slabo vreme, moram biti tako rekoč neprestano pri bazenih, saj se mi lahko zgodi, da listje zamaši odvodne kanale in potem ribam zmanjka kisika; podobno je tudi poleti, ko moram povečati pretok vode. Največj znanja sem dobil s prakso, precej pa mi je pomagal tudi Stojan Jakovljevič, nekdanji direktor ribarnice na Dvoru.« osmukati. Iz iker v domači valilnici se bodo zvalile male postrvi, kijih hrani s posebno hrano iz Italije. Ko male postrvi zrasejo do teže 50 gramov, pa jih lahko redi že z domačo hrano. Večino te hrane, ki jo pripravlja sam, sestavljajo doma pridelana koruza in druge poljščine, dodaja jim edino vitamine in minerale. Celotna količina postrvi, ki jo Goričar zredi v enem letu, doseže 15 ton teže in bi ustrezala reji 50 bikov. Vse postrvi zredi do dolžine 30 cm, take so tudi najbolj iskane. Jože Bobnar tov. Letna tržna pridelava v TZO Novo mesto je 700 ton govejega mesa, 800 ton svinjskega, 7 milijonov litrov mleka, 1.000 ton krompirja, 200 ton pšenice, 35 ton vrtnin ter nad 300 ton ostalih pridelkov in sadežev. ^ GORIČARJEVE POSTRVI — Dve leti traja, da postrv zraste do dolžine 30 cm. Tedaj je godna za prodajo. Individualni kupci dobijo postrvi pri Goričarju doma za 10 odst. ceneje. S prodajo postrvi ni težav, saj jih prav radi kupujejo tako v Zagrebu kot v Ljubljani. Goričar meni, da bi bile postrvi primerne tudi za izvoz in bi dosegal celo višjo ceno kot doma, a ima premajhne količine, da bi bile za tuji trg zanimive. »Lahko rečem, da sem kar zadovoljen s prirejo postrvi, precej slabse pa gre v trsničarstvu, kaj posebno pa se ne morem pohvaliti niti z vinogradni- štVOm " J. SIMČIČ • Utrujeni nočejo oditi Očitno so preutrujeni in bijih bilo treba odnesti • Demokracija je kot vitamin C. Ne da se predozirati. • Pozabimo, kar je bilo hudega v slovenskem narodu, hudo vračajmo z dobrini (A. Šuštar) • Zemlja me je učila trdnosti, ponižnosti, dela in ljubezni. (Pavček) DOLENJSKI LIST 3 P5I il IZ NKŠIH OBČIN IZ NKŠIH OBČIN Pionirjeva delniška hranilnica Preoblikovanje Interne banke GIP Pionir v Hranilno-kreditno organizacijo — Ija po ohranitvi varčevanja in zbiranja denarja za gradnjo stanovanj NOVO MESTO — »Ko je Markovičev zakon o bankah ukinil interne banke, smo se v Pioniiju po daljši razpravi odločili, da v skladu z zakonom našo Interno banko organiziramo kot Hranilno-kreditno organizacijo Pionir, delniška družba. GIP Pionirje namreč želel še naprej obdržati varčevanje svojih delavcev in kooperantov, združevanje sredstev kooperantov in drugih za stanovanjsko izgradnjo pa izdajanje in kupovanje vrednostnih papirjev za potrebe Pionirja,« pravi Karel Vardijan, direktor nekdanje Pionirjeve Interne banke in v. d. direktorja sedanje Hranilno-kreditne organizacije. Ta naj bi kot taka začela normalno poslovati z novim letom. Ustanovitveni zbor je bil 8. decembra, na njem je 23 delničaijev sprejelo sklep o ustanovitvi, osnovne akte družbe in poslovno politiko ter imenovalo organe upravljanja. Družba je bila ustanovljena s kapitalom 120 milijard dinarjev na dan 1. decembra 1989. Za to jei zdanih 2.400 delnic, ki se glasijo na ime, vrednost ene delnice je 50 milijonov dinarjev. Možnost za nakup delnic je do konca marca 1990, vendar vse kaže, da jh bodo prodali že do 20. januarja. Seveda bo možnost za nakup delnic, tudi za druge občane, še ob kasnejših izdajah delnic. Med cilje poslovanja si je nova Hranilno-kreditna organizacija zapisala razširitev zbiranja prostih sredstev od delavcev in ustanoviteljev, zbiranje namenskih sredstev za stanovanjsko izgradnjo, opravljanje poslov finančnega inženiringa, sodelovanje v konzorcij-skih oblikah investicijskega inženiringa itd. Iz zbranih sredstev hranilnih vlog in pridobljenih namenskih sredstev bodo dajali tudi posojila za nakup stanovanj, kijih gradi GIP Pionir. »Interes delniča- Sisov je konec V Novem mestu ne vedo, kako zagotoviti realno ničlo pri prispevkih NOVO MESTO — Z iztekajočim se letom 1989 odhajajo po poldrugem desetletju boljšega ali slabšega funkcioniranja nepreklicno na smetišče zgodovine samoupravne interesne skupnosti, ena od iluzij socialističnega samoupravljanja, ki, kot pravijo, kljub dobri zamisli ni prinesla pričakovanega. Njihove pristojnosti in obveznosti bo prevzela skupščina, republiška in občinska, pa proračun, njihove skupne službe pa bodo postale del državne uprave. Izvajanje nalog in programov po posameznih področjih bodo spremljali odbori, kijih v zadnjih dneh leta tudi v Novem mestu ustanavljajo na razpustitvenih sejah skupščin sisov. Potrditev prispevnih stopenj za te dejavnosti je v rokah skupščine, pri tem naj bi veljalo načelo o realni enaki obremenitvi, kot je v letošnjem letu. V Novem mestu so pri izračunu prispevnih stopenj morali tudi upoštevati temeljito prerazporeditev pristojnosti in sredstev med občino 1,1 v iCIU 1770. T ivill |JICI(UpO* rejanju je prva določila prispevne stopnje republika, tako da je občini praktično nemogoče uveljaviti izhodišče o realni ničli pri obremenjevanju plačnikov prispevkov, če naj bi sfinancirali dejavnosti in programe, ki so že tu in se že izvajajo. Težava je v Novem mestu toliko večja, ker so bile prispevne stopnje za posamezne dejavnosti v občini podpovprečne. O odločitvi delegatov občinske skupščine več prihodnjič, seja je bila namreč sklicana za 27. december. Karel V ardijan Predvidena zamrznitev stanarin bo še povečala no-vomeške probleme z vzdrževanjem stanovanj ZAKLJUČNI NASTOP METLIKA — Metliška folklorna skupina Ivan Navratil sedaj šteje 55 članov; jeseni so dobili precej novih mladih članov. Vaje imajo redno vsako soboto in nedeljo, pripravijo pa lahko celovečerni program. Skupaj z oktetom Vitis so imeli zadnjo soboto v Semiču zaključni letošnji nastop NOVO MESTO — Občinski izvršni svet je 20. decembra sprejel sklep, da se stanarine v novomeški občini s 1. januarjem 1990 lahko povečajo za 97 odstotkov, potem pa v naslednjih mesecih do polletja vsak mesec za 5 odstotkov več, kot bo indeks rasti cen na drobno. Na ta način bi nekako sledili izhodiščem iz plana stanovanjske skupnosti za leto 1990 o realni rasti stanarin do višine oo uoMuiKov stanarine, ki zagotavlja enostavno reprodukcijo, torej do 2,04-odstotnega deleža stanarin v revalorizirani vrednosti stanovanjskega sklada. V decembru je ta delež v novomeški občini le 1,17 odstotka in je za 26 odstotkov nižji od povprečnega republiškega. V stanovanjski skupnosti ugotavljajo, da so zbrana sredstva stanarin realno vedno manjša, zaradi česar krčijo program vzajemnega vzdrževanja. Vedno večji delež gre za nujne intervencije in stanovalci so vse bolj nezadovoljni, ker predlogov hišnih svetov za vzdrževalna in prenovitvena dela ni mogoče vključiti v letne plane vzdrževanja. V letu 1990 se bo pojavila še ena »nadloga«: zahtevan je namreč obračun polne amortizacije, to je okrog 1,8 odstotka revalorizirane vrednosti stanovanjskega sklada. Za to bi bila dovoj šele celoletna stanarina na ravni aprila 1990, obstaja bojazen, da * Občinski izvršni svet je 20. decembra sprejel tudi sklep o podražitvah komunalnih storitev (vodarina, kanalščina, smetarina) v novomeški občini s 1. januarjem 1990 za 43,3 od-tsotka. Kako bo z uveljavitvijo tega sklepa, še ni mogoče točno reči. Če boste volili za nas, dobite metliško občino METLIKA — Pred več kot 25 teli, v času brezprizivnih direktiv iz centra, je bilo že sklenjeno, da bodo občini Črnomelj in Metlika ukinili in da bo Bela krajina ena sama občina. Vsa stvar je bila tako daleč, da so iz Metlike že mize vlekli v Črnomelj, ki naj bi bil po novem »glavno mesto« enotne Bele krajine. Potem so vso zadevo očitno preklicali, v Črnomlju pa je takrat ostal eden od metliških »kadrov«, kiseje v pričakovanju službe na enotni občini z mizo vred že preselil v Črnomelj. Od Uikrat se ideja o združitvi obeh belokranjskih občin pojavlja vsake toliko časa in praviloma buri duhove ter sproža različne odmeve in komentarje. Ne manjka tudi bolj ali manj neresnih in zafr-kantskih predlogov o kadrovskih, prostorskih in vseh drugih vidikih bodoče nove belokranjske občine. Vse to in še kaj je v metliški občini sprožila zadnja novica, objavljena nedavno v Dolenjskem listu, da si bo črnomaljska Socialistična z veza prizadevala za združitev obeh občin. !z zapisa je bilo celo razumeti, da je to sestavni del osnutka programa, s katerim namerava la bodoča stranka nastopiti na prihodnjih občinskih volitvah. V metliški občini, manjšem delu bodoče velike Bele krajine, seveda take predloge dojemajo kot grožnjo večjega in močnejšega, ki si hoče podrediti manjšega in šibkejšega. Na tako zasta- vljeno «združitev«pa gledajo kot na želje po nasilni priključitvi, tako rekoč aneksiji »Koga in zakaj motim dve občini v Beli krajini?«, je bilo slišati v ad hoc anketi »To je poseganje v suverenost metliške občine. Na delu sta centralizem in unitarizem. To so aspiracije Velikočmo-maljcev!« je aktualno jugoslovansko izrazoslovje prenesel na lokalni teren razhudeni Metličan. »Če hočejo eno občino, naj se oni priključijo k nam in naj bo občinsko središče Metlika.« »Veliko je odvisno od tega, kako se bo obrnila vojska. Črnomaljci so na boljšem, ker imajo garnizijo. »Gračani so takoj pristavili svoj lonček in predlagajo, naj bi bil Gradac občinsko središče nove občine, ker leži na pol poti med Metliko in Črnomljem. Prostore za novo občino so ponudili v novem gasilskem domu. In tako naprej v zafrkant-skem slogu. Morda bi bilo vprašanje o eni belokranjski občini celo smotrno, a bi moralo biti zastavljeno drugače in na drugem nivoju. To. ali bojo še imeli svojo občino ali pa jih bo nekdo »pospravil«, pač ne more biti stvar pogovora, o takih vprašanjih ne more teči beseda na takem nivoju, kot so ga nastavili v črnomaljski Socialistični zvezi Združitev občin ne more biti predmet volilnega programa ene od strank v eni občini. Tega pač ni mogoče razumeti drugače, kot da črnomaljska Socialistična zveza obljublja svojim občanom, če bodo volili zanjo, za nagrado poleg asfalta in vodovoda še sosednjo občino. A. BARTEIJ stanovalcem, za kar so zainteresirana tudi podjetja, pa tako lahko računamo šele, ko bo veljala ekonomska stanarina. Vse dotlej pa interesa za to ne bo, kot ne bo interesa za bivanje v stanovanjih z nižjim standardom pri idealno urejenem sistemu subvencioniranja stanarine za tiste, ki drage stanarine ne zmorejo, kar je navadno jasno že ob dodeljevanju predvsem solidarnostnih stanovanj, je bilo slišati mnenja in opozorila na omenjeni stanovanjski skupščini. Z. L.-D. Ze- rejv je seveda takšno poslovanje in ustvarjanje dobička, ki bo zagotavljalo oblikovanje rezerv družbe in izplačevanje primernih dividend, zato bo družba usmerjala sredstva v naložbe, ki omogočajo največjo finančno donosnost, zagotavljajo varnost in ohranjajo likvidnost družbe. Glede poslovanja v bodoče seveda mnoge reči še niso jasne, ker ukrepe še sprejemajo, mislimo pa, da bomo varčevalcem še vedno lahko ponudili za 2 odstotka večje obresti, kot jih bodo v poslovnih bankah,« pravi Vardijan. Solidno osnovo za normalno poslovanje nove HKO je dalo takšno poslovanje Interne banke. Taje bila ustanovljena leta 1980 in je v naj večji možni meri združila finančno funkcijo, da to ni bremenilo tozdov. Banka je v glavnem povezovala le kooperante, podjetja, ki sodelujejo v gradbenem proizvodnem procesu, čeprav so seji želeli priključiti še drugi. Verjetno tudi zahvaljujoč takšni organiziranosti z Interno banko noben tozd Pioniija v teh letih niti en dan ni bil blokiran, pravi Vardijan. Lani so uvedli tudi varčevanje za delavce, ta dejavnost seje uspešno razvila, gotovo predvsem zato, ker so zagotavljali polno revalorizacijo za vloge na vpogled. Obsežne posle v banki — ta je imela 1. decembra 1.306 milijard dinarjev kreditne bilance — je opravljalo povprečno 40 zaposlenih. Z. L.-D. Sledi propadanje stanovanj? bo stanarina premajhna, da bi lahko financirali ostale naloge. Sklep izvršnega sveta je bil v skladu z zahtevami predsedstva skupščine novomeške stanovanjske skupnosti, ki ga je podprla tudi skupščina pretekli četrtek, da mora izvršni svet v letu 1990 voditi tako politiko stanarin, da bo dosežen delež 2,04 odstotka in da bo zaradi visokih stanarin večji interes za od- Kup stanovanj. Že na isti »cji — bilo jc tudi zadnja pred razpustitvijo sisa —je postalo jasno, da iz te moke z večjo stanarino ne bo dosti kruha. Po ukrepih Markovičeve vlade naj bi se stanarine v januarju 1990 po zdajšnjih navodilih smele povečati za 10 odstotkov glede na veljavno 15. decembra. Če bo to držalo, ne bo mogoče pokrivati stroškov vzdrževanja in niti ne obračunati amortizacije, neuresničene pa bodo še nekatere druge naloge. Na odprodajo stanovanj VSAK TEDEN CISTERNO — Kljub temu da ima le 200 m do vodovoda, pijejo Matijeve krave vodo, ki jo mora sproti dovažati s cisternami. Na obrobju mesta NOVO MESTO — Biti kmet v bližini mesta je vsekakor prednost, ki jo znajo nekateri dobro izkoristiti. Franc Mali iz vasi Krka, kije le dobre tri kilometre oddaljena od središča Novega mesta, tega ne more, saj ga pestijo podobni problemi kot prene-katere oddaljene hribovske kmete: slab dostop in pomanjkanje pitne vode. »Pred leti, ko sem se odločil, da se bom resneje posvetil kmetovanju, sem mislil, da se bo tudi razvoj na našem koncu krajevne skupnosti Mali Slatnik pospešil, saj je drugod šlo hitro naprej, asfalt je že skoraj do vsakega vikenda, gradijo pločnike in urejajo naselja. Vendar kaže, da za nas ni posluha. Takrat sem s pomočjo zadruge postavil hlev in silose, nabavil mehanizacijo, tako da imam sedaj v hlevu dvanajst glav živine, od tega deset krav molznic. Letno oddajam približno 25 tisoč litrov mleka, krmo pa pridelujem na 6 ha lastne zemlje ter na 2 ha, ki jih imam v najemu pri zadrugi. Kmetovanje pa mi ovira pomanjkanje vode. Vodovod je sicer 200 m stran, vendar mi ne dovolijo priključitve, češ da moram počakati da bo narejen rezervoar na hribu. Kdaj bo to, ne ve povedati nihče, jaz pa vodo nujno potrebujem, kar razume vsak, kdor se spozna na živino. Vsak teden porabim eno cisterno in še sreča, da mi gredo novomeški gasilci na roko. Drugo pa je pot, ki je komaj prevoz- na. zlasti v dežju in kadar je sneg, saj je nihče redno ne pluži' j j Dobimo se na trgu Prvič tudi silvestrovanje NOVO MESTO — Občinska Zveza prijateljev mladine je decembra pripravila za najmlajše kar 36 novoletnih prireditev. Zadnja prireditev bo pod naslovom »Dobimo se na trgu« na silvestrsko noč na Glavnem trgu in bo namenjena starejši mladini in odraslim. Po vzoru nekaterih evropskih mest (v zadnjem letu pa tudi Zagrebčanov), ki že nekaj let pripravljajo silvestrska srečanja na prostem, bodo prizadevni organizatorji to prvič poizkusili tudi na novomeškem Glavnem trgu. Ta je že novoletno okrašen in zato kot nalašč primeren za veselje v prvih urah prihajajočega leta. Po polnoči bo vse pripravljeno za veliko veselico. Postavljen bo oder z ozvočenjem, stojnice s sejma se bodo spremenile v velik šank, kjer bo mogoče poceni priti do šampanjca, stekleničnega vina, buteljk, kave in še česa, s čimer bodo Dolenjci lahko skupaj nazdravili novemu letu 1990. Za obiskovalce bo še posebej privlačen program, v katerem seveda ne bo manjkalo glasbe, vsi skupaj pa bomo lahko peli in plesali do jutranjih ur. Z odra bosta Dolenjcem na trgu prva voščila predsednik izvršnega sveta občine Novo mesto, in dedek Mraz, zatem bodo vsi prisotni na trgu skupaj nazdravili s kupico vina in z Zdravljico. V zabavnem programu bo nastopila okrnjena ekipa Modre kronike z Brajdimirom Ratajči-čem, čarovnik Jani, najlepši del programa na trgu pa naj še ostane skrivnost te najbolj nore noči. Prireditev bo ob vsakem vremenu in bo trajala do 4.ure zjutraj. Po polnoči bo Glavni trg zaprt za ves promet in parkiranje. J. P. DEŽURNE TRGOVINE V soboto, 30. decembra, bodo v Novem mestu do 19. ure, na podeželju do 17. ure odprte naslednje prodajalne živil: • v Novem mestu: Samopostrežba v Šmihelu, • v Šentjerneju: Samopostrežnica Mercator, • v Dolenjskih Toplicah: prodajalna Vrelec, • v Žužemberku: Market Dolenjka, • v Straži: Samopostrežba KZ, • V nedeljo bo v Novem mestu od 8. do 11. ure odprta prodajalna Pogača na Glavnem trgu 22 in Potrošniški center Ločna. IjM *,1 J kil'* ZZ . ’ viV NOVOLETNI KAMION PRIVABIL TISOČE — Koncem minulega tedna je zaključil štiridnevno potovanje po krajevnih središčih novomeške občine novoletni Kamion. Ustavil se je v 24 krajevnih skupnostih, otroke je obdaril dedek Mraz in pripravil polurni program. Osrednja novoletna prireditev je bila tradicionalni novoletni živžav na Glavnem trgu v Novem mestu. V soboto in nedeljo popoldan je bilo v okrašenem mestu kaj videti. Na velikem odru pred rotovžem so nastopile plesne in baletne skupšine, čarovnik Jani, posebne pozornosti pa je bil deležen dedek, ki se je letos na trg spet pripeljal v kočiji. Zadnja novoletna prireditev bo na Silvestrovo nekaj po polnoči na Glavnem trgu. Na sliki: tako so nastop čarovnika Janija Jošovca spremljali mladi na Dvoru. (Foto: J. P.) Za večjo učinkovitost zadruge Referendum za KZ Metlika kot enovito delovno organizacijo METLIKA — Konec leta, v petek, 29. decembra, se bodo delavci in člani metliške Kmetijske zadruge na referendumu odločili, kako bo zadruga v bodoče organizirana. O bodoči organiziranosti so v teh mesecih na zborih razpravljali tako kmetje kot zaposleni v zadrugi. »Naš cilj je, da bi bila zadruga v bodoče enovita delovna organizacija in na zborih, na katerih je tekla beseda o tem, so tako kmetje kot delavci zadruge v celoti podprli ta predlog,« je povedal direktor KZ Metlika inž. Stanislav Bajuk, že pred tem pa so se delavci sedanjega tozda M KZ Metlika Trgovina na drobno na referendumu odločili, da se izločijo iz Kmetijske zadruge in nadaljujejo pot kot samostojno trgovsko podjetje. zadrugi naj bi bilo zaposlenih 260 ljudi, se pravi ti, ki so že sedaj zaposleni v Vin- 4? I M \ Tako naj bi v zadrugi ostala dva programa, in sicer vino (dosedanji tozd Vinska klet) ter meso in poljedelska proizvodnja (dosedanja temeljna zadružna organizacija Kooperacija). Tudi v zadrugi brez tozda Trgovina na drobno ostane 8 trgovskih poslovalnic, in to od trgovin s kmetijskim repromateria-lom in kmetijskimi potrebščinami do špecerij in bifeja. V enoviti Kmetijski Stanislav Bajuk: »Enovita kmetijska zadruga obeta boljše in smotrnejše poslovanje v korist kmetov in delavcev.« ski kleti, TZO Kooperaciji (z vsemi enotami) in v skupnih službah. »Če bodo kmetje in delavci na referendumu glasovali za enovito zadrugo, bo prehodno obdobje trajalo do začetka aprila, v tem času naj bi novi organiziranosti, novim zahtevam in potrebam prilagodili celotno poslovanje,« pravi direktor. »Prepričani smo, da bo nova organiziranost pripomogla k boljšemu in smotrnejšemu poslovanju zadruge, da bo nova zadruga bolj učinkovita in da bo s tem tudi gmotni položaj kmeta kooperanta in našega delavca boljši.« Po novem zakonu o zadružništvu bodo morali opraviti revizijo članstva. V Metliki se zavzemajo, da bi bil delež članov v zadružni lastnini večji, s tem bi se gotovo povečalo tudi kmetovo zanimanje za čim boljše poslovanje zadruge. V novi zadrugi je predvideno, da bodo kmetje res pravi samoupravljalci: od 15 članov najvišjega organa zadruge, zadružnega sveta, naj bi jih bilo 8 iz vrst kmetov, 7 pa iz vrst zaposlenih delavcev zadruge. A. B. Novomeška kronika VERIŽNIKI — Zvedeli smo, da *> j mestni verižniki z devizami (normalna**' * cunga 35 odstotkov) imeli v spodnji kavarni zbor, za katerem so razpravljali o j svoji bodoči usodi. Potem ko so zavu predlog, da bi šli zaradi fiksnega tečaj* protestirat pred zvezno skupščino, so sle* nili, da se bodo malo potuhnili, saj kovic menda ne bo dolgo zdržal. Mar*3 na sedmih konvertibilnih dinaijih je J vzročila med črnoborzijanci tudi soda^ Ki pretrese. Eden z nižjim činom je obbf® pretrese, taen z nižjim činom jc uu -plačno kosilo in pranje perila, drugi pa J (ob vplačilu petič si je kupil nov avto) & ® javil,« da boga nema i da ne zna kako q sad završiti kuču«. Mark po uradnem tec* i ju pa je kot smeti, pravzaprav je res Prele' * po, da bi dolgo trajalo. „ ? POKOPALIŠČE — Na pokopal^u * k Ločni neznani zlikovci kradejo svetilk6 l grobov. Vsakomur je jasno, da takšna lu « ka ne stane par dinarjev, da pietete » umrlih niti ne omenjamo. Komu in kak * lahko koristi tako svetilo, ali tatov e ma malopridnežev res ne zmoti P0®!? *■ da kradejo mrtvim? Ali ni v njih niti tolik" iv pradavnega atavizma, da bi, ko s plenomv j I malhi zapuščajo polnočno mesto mrtvi • t občutili tesnobo? ... SEJEM — Splošno mnenje je, da M . klavžev ali ne vem čigav sejem na Oia nem trgu traja odločno predolgo, pom® I ba bedna, prav tako kakovost blaga Meščani imamo res zanikrno irg°''\| I mrežo, tako uboga pa kljub temu m,da f si zaslužili novoletni novomeški ro rosso. To mnenje bi lahko seglo tudUjjj našega župana, ki velja za enega naj prosvetljenih na Slovenskem in potem kem dobro ve, kaj je kič. fO Ena gospa je rekla, da so se ne ib, ni zlikovci v Kandiji lotili pl®»*. Dh podobe Borisa Muževiča in tako !> končali tisto, kar so srbski mi'1 " ^ zastavili v Beogradu. LB RAČUNA NA £ MANJŠE OBROKE V Pred dnevi» , NOVO MESTO dolžniki LB TDB Novo mesto, ki s0.56 j, i zadolžili v času. kar velja revalon2®^ j dolga, prejeli obvestiloo noviJ j anuiteti, ki jo morajo podjetja®" til kov, ki anuitete nakazujejo, up°ste.e f že v januaiju. Vsote so visoke, anui zadnjič povečane pred tremi meseč F večje do petkrat. Plače marsikje ne , dijo niti inflaciji, kaj šele, da bi bde/. . no večje. Posebno po predstavitvi^®^ kovičevih ukrepov, ki naj’ bi^pra^j®, |j inflacijo, bančne dolžnike seveda,*/ L nima, ali bodo sedaj izračunane an k te obveljale. V Ljubljanski banki 1 zvedeli, da ocenjujejo, da so te a”u'ajo rt gotovo velike prevelike in da rač® a fin, na njihov popravek, ko bodo ggft pač točno znam. Višji januarski ijaj (za stanovanjska posojila m15"-1" ^ njim celo počakati) bo potem v ^ pravku upoštevan, kdor ga ne pa bodo problem posamezno usti• rešili ob obisku prizadetega v ban Kdori\ DOMAČE TRNJE • Izgubili smo kompas, najde, dobi nagrado. ZKJ. • Od visokih cen me boli glovo■ ^ hj dar zaradi visoke cene ne morem ijje piti zdravila • Radi pomagamo delavcem-vsem povratnikom iz Nemčije. < • Ostavko dam tistemu, ki mi do v Ostavko dam tistemu, kim • Nič ne dela toda to počne *“ vešče, da tega nihče ne 0/kzzč^^ ^ Sprehod po Metliki V NOVI KNJIGI DOMAČE Slovenskem se je znašla vinarsko- t čna prireditev Vinska vigred na sez -kramarskih sejmov. Pa je bilo * q ^ kratkim veliko razburjanja, ceje » ^ > mo omenil kaj podobnega. Vin, a 'on-seje zmeraj prikazovala kot kultur ^ reditev, na kateri se res veliko pUe’ pazite, pije se kulturno. crN^lii? METLIŠKO PREDNOVOLt|ina|ir m, u. lunami, Kje. vj Z m Jj jače. Sicer pa je mesto v pnmerja^^^,^ gimi slovenskimi kraji klavrno ok ^ jszsss&zseš prstneži spravili tudi nad skladišč ^ / skega Rdečega križa. Odnesli so t« £ so dobrosrčni ljudje prispevali z# Pv-iL. potrebne. Kaj pa, če gre pri vsej stva STUDIA D je neka domačinka g posluša tega »podgorskega kričača ^ ^ sedme do osemnajste ure. To je Jjjo . Sandija Pirša dober poklon. gm , D prične z oddajanjem vsak dan ob j ■ oddajnik pa izključi ob devetnajsti ■ J jetno Metličanka, ki je to izjavila, P° četrtkov večer v — petek. .iglti k LETOS STA IGRALA v,m«iiaji0 občini dedka Mraza Bojan Vajen . -Andrej Sever. Valenčič je blestel ** c|j' I liški osnovni šoli, Sever pa na .Pjholjš'.' (*, ski. Težko bi se odločili, kdo je b|'kjeJi. ^ jasno pa je, daje bil Sever gostobese0 j I da so Črnomaljski drobir , Ujj-1 — Že najmanjše grmenje v Vini-™oči, da javna razsvetljava mrkne. 4,1 Viničani včasih tudi nekaj mesecev temi po ulicah, preden se jih kdo JJuin javne svetilke spravi v red. Mo- elfcmomnebiškbdilomllo.uno- ]£ jj^3« duha. Najbolje bi bilo, da bi »vrnil* ijjjj« f®*°pet prižigati lanterne, kijih ne bi teSja no'5eno grmenje, pa tudi za mo- . i Popravila ne bi bilo potrebno kli- Konjakov. Mar- «spE IN GOSPODJE — Na usta- darka zboru odbora Slovenske demo- ie K zveze v Črnomlju so se prisotni a*Z r1'1 gospodi. To je zmotilo le edino ie ^*SI5Z, kije dejala, daje po poklicu ' hz- 'n se J' ne zdi primerno, da bi ji v k i gospa ali dama. Poleg tega so r,®°s.P°dje duhovniki, med navadni-1 *ele- Pa tisti ljudje, ki nič ne delajo. Pr "toili soji, da naziv gospod uporablja-.„ v ?°’ *ter so jim ga nekoč prepovedali, Up z ? P? hočejo tudi s tem povrniti staro ' luč- rNa naMcdnjih sestankih bi prisotne te do 11° naslav'jali s “tovariši, gospodje in 1: Prisotni«, pa naj si vsak sam izbere, v lupino sodi. anrm si bo vsak vplačnik tu kupil po eno žemljo, seveda če bo sle-Vvjif.Markovičeva obljuba, da podraži ittto I^OVOLETNI SEJEM — Od 23. do le! Lecembra je v Ribnici božično-I«iine,n' sejem, ki ga je organiziralo rep* ij, 0združenje v sodelovanju z drugimi, teg' V, * začne vsak dan ob 9. uri in traja 'po- l|^.SEBNO PODJETJE — V ribniški jrf' :w1,v zadnjem obdobju rastejo zasebni yi° f 'k«1 gobe podežju. Največje trgovin j |tbti0Te dni Pa bilo ustanovljeno za-fc.Pcdjetje za trgovino, turizem, go-klin ‘fženiring (računalniški progra-> JjPtttjzvodnjo. imenuje se KVM, kar g0 1 tirnice ustanoviteljev (Kos, Vlašič, Juri r ■ Trcr,utno imajo odprt le diskont Hjj^Vlc>. že v januarju pa bodo odprli še * !ttie k' bo izdelovala razne prehram-** '(ljCv . elke iz mesa. Poleg treh ustanovi-^ podjetje zdaj še tri druge ^VOLETNA LEPOTICA — Na v mladinskem klubu Škorc met^ drugim tekmovanje za Zdenko, tekmovanje za naj-,eJkga mladca, show v dvoje in razni ! ** nastnnt Ma i.Hnpvnpm rpHiiu 'it klali naMoP' Na »dnevnem redu« c., 1H' narezek. Vse to za 25 mark i8aw 175 markovičev (konvertibil- trebanjske iveri s»- be^ETARUANSTVO Na letoš-red ^"'“dinskem mirovno-raziskovalnem tri' rj,, a’ katerega udeleženci so delovali na & območju Šentruperta, so bili tudi 0ž‘ar,Janci. Silni nasprotniki mesnin so br J y bebanjski občini velike simpatije. sicer v najbolj neposredni obliki ^tiih* ° Prcd kratkim. V eni od de- J0 tak Pi- . ru- * organizacij so namreč kuharji pred i.° ^ no ?a<-eb pripravljati pretežno hrano hani It'csn' podlagi. Tovrstno bolj ali Prostov°Ijn° vegetarijanstvo se je in- lj; kovnimi ljudmi razpaslo morda tu-ia( Lra.di dolga, ki ga ima organizacija pri pfl Ha|() v,telju mesa in zaradi katerega je po-z* iubi ^Esjanje bivših živali v tovarniški z.Jski kotel vse redkejši pojav. V(,'fNSTVO V trebanjskem občin-komiteju ZK so nedavno zabeležili tv ko^j P 12 vrst Zveze komunistov. Kaj od-(d |t)SnjKt seje namreč izkazalo že njihovo staro mišljenje, češ da je Posavska banka zanje premajhna. banki zaradi tega niso bili kdove kako v novem izkoristiti. načinu poslovanja še bolje J. S. Evropski delavnik? Iz TCP Videm predlagajo, naj Posavska banka ne bi bila hči združene banke, marveč samo podružnica ljubljanske delniške družbe. V Posavski presenečeni, ker so vedeli za tovrstne PRIZNANJA ZA DAN JLA KRŠKO- Pretekli četrtek je bila na krški občini osrednja občinska proslava ob dnevu JLA, ki ji je dala posebej prijetno obeležje novica, da je krška občina dobila veliko plaketo teritorialne obrambe, ki ji jo je podelil predsednik predsedstva SRS Janez Stanovnik dva dni prej. Na proslavi so podelili priznanja in odlikovanja rezervnim vojaškim starešinam. Red zaslug za narod s srebrno zvezdo sta prejela Roman Sotler in Franc Rakar, red dela s ^rebrnim vencem Anton Škafar in Željko Golob, medaljo zaslug za narod Milenko Vladič in Igor Rudman, medaljo za vojaške zasluge pa Vili Libenšek in Todor Ružič. Plaketi občine Krško v znak zahvale za dolgoletno uspešno sodelovanje pa sta prejela polkovnik Ivo Martinovičin podpolkovnik Vinko Šebrek. • Na ustanovnem zboru so sprejeli predlog jaoslovne politike za leto 1990 in so glašali, da ostaneta za vršilca dolžnosti direktorja in pomočnika Posavske banke dr. Dejan Avsec in Alojz Dimič. Podobno kot v Jutranjki razmišljajo tudi v Lisci —Usklajevanje Ines bo postal mešano podjetje V letu 1990 bodo izdelali 471 frekvenčnih pretvornikov — 36 zaposlenih SEVNICA — Nastanek Inesa (Indistrijska elektronika Sevnica) septembra I985 v okrilju Konfekcije Lisca je bil znotraj in zunaj podjetja veliko presenečenje. Seveda, marsikdo seje tedaj spraševal o (ne(združljivosti elektronike in konfekcije. Toda »oče« Inesa Franc Keber je z obilo dobre volje in dela veliko prispeval, da so »porodne« težave v Inlesu lažje prebrodili. Ob Kebru so orali ledino pri razvoju prvega izdelka frekvenčnega pre- pa še posebej Mariji Jazbec, Janezu Valantu in Francu Kebru. pomisleke. Presenetil pa jih je nastop na ustanovnem zboru, kajti pred tem so iz Vidma že pristali, da se vanjo vključijo in so tudi se. Vzrok za tak predlog iz TCP Videm pa je v zakonu o bačništvu. Tam v 16. členu piše, da banka lahko da samo pol toliko kredita, kolikor znašajo skladi. V primeru TCP pa kredit presega vsoto sklada, čeprav je hkrati res, da je TCP dobila ta kredit prek konzorcija, kjer pa je Posavska banka nudila servis. Posavsko banko je ustanovilo 148 ustanovite ljev iz vse posavske regije, ki imajo skupaj 22.350 delnic. Polovica teh delnic pripada TCP Videm. Kot je v uvodnem govoru dejal direktor dr. Dejan Avsec, se z ustanovitvijo banke kot delniške družbe začenja novo obdobje, ki bo porodilo nove odnose in nov način dela, katerega cilj bo predvsem dobiček. Po tej plati naj bi niti delničarji niti komitenti ne imeli preveč skrbi, saj je banka :udi doslej poslovala več kot ugodno, ker so bila tudi doslej upoštevala vsa načela bančnega poslovanja. Tudi v Ljubljanski banki ocenjujejo, da je Posavst;ka banka doslej dobro poslovala in je njena kapitalna moč takšna, da ji to omogoča poslovanje tudi naprej. 27 odst. lastnega kapitala jo namreč uvršča med uspešne banke v sistemu LB, vendar pa bo treba ta kapital SEVNICA — Sevniška Jutranjka je obvestila občinski izvršni svet, da v podjetju resno razmišljajo, da bi že januarja prihodnje leto proizvodni delavci delali od 6. ure do 13.55 in od 14.05 do 22. ure, režija, ki ni vezana na proizvodni proces, pa od 8. do 16.30 ure. Pobudo za prerazporeditev delovnega časa v Jutranjki utemeljujejo tako, da se bodo s tem prilagodili poslovnosti, povečala naj bi se učinkovitost delavcev in bi tako dosegli tudi tesnejšo navezavo delavcev na podjetje. Poleg tega tudi popoldanske izmene zelo pogrešajo in potrebujejo režijo. V razpravi v izvršnem svetu je bilo povedano, da Jutranjka izstopa iz sporazuma o delavskih prevozih, kjer so opazili veliko nesmotrnega trošenja družbenih sredstev. Omenjeno je bilo tudi, da se na evropski delovni čas resno pripravljajo tudi v Lisci. Očitno je, da bo treba v občini še precej usklajevanja glede prehoda na nov delovni čas, primernejši poslovnim navadam razvite Evrope, pri prevozih delavcev, delovnem času trgovin, vrtcev, uradov itd. Prav zato so v sevniš-kem izvršnem svetu sklenili, da ustanovijo delovno telo vseh zainteresiranih in prizadetih, ki naj pripravi celovitejšo pobudo za prerazporeditev delovnega časa. Sprožili naj bi slovensko akcijo za evropski delovni čas. P. P. O tvornika, ki je kaj hitro ponesel sloves Inesa po Jugoslaviji, še magister Borut Culap. inženir Dušan Koser in tenik Andrej Zajc. Vsi štrije so postali družbeniki in so družno s Konfekcijo Lisco pretekli četrtek v Sevnici na ustavni skupščini novoga mešanega podjetja Inesd.o.o. postavili le še piko na i organiziranosti. ki bo kos naglemu razvoju Inesa. Za ponazoritev naj povemo,daje Ines prodal ieta 1987 v Jugoslaviji 132 naprav, lani pa je 30 delavcev izdelalo že 300 frekvenčnih regulatorjev in še 60 različnih naprav za vektorsko regulacijo asinhronskih motorjev in za merjenje fi/jkalmh veličin. Posredno seje Ines že vključil v izvoz v Avstrijo, Italijo. Sovjetsko zvezo, Čehoslovaško itd. Ines bo kot mešano podjetje začel delovati po 1. januarju 1990. Do 31. marca tega leta bo vršilec direktorja Inesa magister Stanislav Čuber, vodja razvoja v Lisci, I. aprila 1990 pa bo prevzel direktorske posle Valentin Dvojmoč, zdajšnji predsednik zbora združenega dela slovenske skupščine in nekdanji direktor Lisce. Oba so soglasno imenovali na četrtkovi skupščini, tako kot Braneta Ogorevca, namestnika direktorja Lisce, in dr. Dejana Avsca, direktorja LB-TPB Krško, za člana nadzornega odbora. Ob tej priložnosti se je direktor Lisce Vili glas zahvalil banki za pomoč pri pridobitvi 3 milijard razvojnega dinarja, za pomoč pri razvoju Inesa v vseh teh letih MM« J. V r> - V POUDAREK ZNANJU — Valentin Dvojmoč je na ustanovni skupščini mešanega podjetja Ines, družbe z. omejeno odgovornostjo v Sevnici, dejal, daje Ines rezultat inovativnega dela skupine E-4 (kot se imenujejo omenjeni štirje družbeniki) ter dolgoletnih idej in teženj v strategiji Lisce, kjer so ocenjevali, da svetovni gospodarski razvoj ne more več temeljiti na delovni intenzivni proizvodnji. Usmeriti se je bilo potrebno v inovativno, na tržišču iskano visoko tehnologijo, ki bo na osnovi znanja in z. določeno p rednostjo pred ostalimi proizvajalci zagotavljala smiselno vlaganje kapitala in znanja družbenikov ter socialno varnost zaposlenih. Na sliki: posnetek s skupščine. (Foto: P. Perc) ZELENI TUDI V SEVNICI SEVNICA Pod geslom Za prijazno Sevnico, domačnost vasi so se tudi v sevniški občini, zaenkrat sicer bolj maloštevilni občani, odločili organizirano pristopiti h gibanju Zelenih Slovenije! V petek, 22. decembra, so se Zeleni v Sevnici odločno zavzeli, da jim ne bo vseeno, kaj se bo dogajalo z odlagališčem radioaktivnih odpadkov, ki bi ga radi začasno podaljšali pri krški atomski elektrarni, in ne kaj se bo nabiralo na jezovih savskih elektrarn. Zeleni Sevnice bodo opozarjali tudi na to, kakšno nevarnost utegne predstavljati termoelektrarna TE TO 3 v Trbovljah in še ne-številne druge potencialne onesnaževalce okolja. Novo v Brežicah d IZ BEOGRADA CELO POKOJNI' J NE ZAMUJAJO - Dobovški upoko I jenci. ki so delali na Hrvaškem in dobivajo penzije prek poštne hranilnice v jugoslo-| vanskem prestolnem mestu, bodo moraa dobivati socialno pomoč, da bodo p'e' brodili čas, ko so brez denarja. Pa "■treM' ji da bi se zapletli z Miloševičem, vendar po- ^ štna točnost odpove, če mora dinar nart’- ^ diti ovinek čez Beograd. ŠE ZA SLOVO JIH NI BILO SE ZA SLOVO JIH NI ~ Skupščina izobraževalne skupnosti je bi j “h letos dvakrat sklicana in ne prvič ne drugi 4) I ni bila sklepčna. Ko bi delegati prišli v82!.' i* i *•«• i i .Z-., fnnvfllu h. Ii pred sv. Birokracijem. Pri izvršnem sv* lamreč imeli »odbor za spremlja- ni Pita sklepčna. K.o bi delegati prisu veselja, da so se rešili nehvaležne funkcij-^ saj bi tako ali tako odločali samoo m*®1 kostih. ker so si glavno besedo za nazaj' za naprej vzeli republiški vrhovi! , KDO SE SPRAVLJA NAD KABLE — Na Pišečkem imajo čudne glodal«-® . jim uničujejo telefonske kable. V kratke J»v so imeli pet prekinitev zveze in za kon <• ttoi leta jih napovedujejo še več, ne ve se P® * kdo bo plačnik teh računov, tisti, ki imaj telefone, ali tisti, kijih niso dobili-PREDLOGI ZA EVROPO — Nabadanju brez vsebine še ni odzvonilo, naj J žalostno pa je, da so celo v šolstvu popust I- .j r, • .'-..jncnisve tu bodo namreč imeli »odbor za sr"--' " nje uresničevanja politike in odločitev ‘ I Daj za dajanje mnenj in predlogov na pom^. Utr ju vzgoje in izobraževanja«. Z njim bouvj ^ tako ali tako pometali, zato bi bilo naj jn lje, če bi ga že zdaj ukinili. kjt OBNOVILI BODO MARKACIJE Brežiški planinci so imeli zbor, na k^ re, terega so prišli še drugi posavski p“" *'a/ ci ter gostje iz Hrvaške. Predsed tur društva Marija Veble je pozdrav a 06, vzoče in prebrala poročilo, po kal tdt je bilo društveno delo zelo uspešno• in napoveduje program, ki gaje Preds Uti la, bodo planinci med drugim pon markirali planinske poti. Na zbo . podelili priznanja šolarjem, ki so us|*» -no končali planinsko šolo, in Pla cem, ki so prehodili zasavsko trans«"* zalo. Zborovanje je popestril V| Vogelnik z diapozitivi o f>ors cvetju. B. HORVAJK l f Krške novice_________^ SMETI — Ko je bila krškapodS^fn, n, lesnažena z nitrati, so ljudje s pod ^, okcdTzajetij na^Bregal^in na DrnoveJ JJj Tako so med drugim odkrili okoli Ool črpallišč cele kupe smeti. Najhuje p* J < fye, Drnovem, kjer so v zadnjem času nav ^ ^ ^ kupe gradbenega materiala, kdo'PfJL*. W dal še kakšen star štedilnik ali hlad' v kateri veseli, kadar se okvari Kaucii>■^ m ^ Takega razkošja pa si ne mano pn^j t vsi tisti naročniki kabelske IV v c « vasi in Leskovcu, ki so sicer že plač® Ao J pristojbine za kabelsko TV, amp»kJN L današnjega dne še niso_dobili in sej1' rej ne more pokvariti. Žal se širijo »e » rice, da kabelska TV ne bo tako J® čWjg( prispela v te kraje, kajti denarjajez ^ ^ kalo, čeprav pravijo odgovorni, da tolijj, govori držijo. Vp ZELENI — Krško, mesto, kije i.n^A de gosteh prelomni kongres ZSMS. m ■ ^ temativnih gibanj, celo vedno bu®' • j, ni mladinci so nenavadno krotki. z- L,■ se je v Krškem nekaj očitno premi n Pripravlja se namreč ustanovitev s , “Pn Zelenih. Vprašanje pa je, če bodo ^ °pnj nared do spomladanskih volitev, « i 4radj ostaja zelo malo časa. Vendar J®/* lijti^kon poro ljudstva ni bati. Večina Krca Porab namreč že spoznala, kako jim ones ^ nost počasi najeda zdravje. VLOMA V ČRPALKI |>or ms1* ^la DRNOVO - Črpalki na Dmoven . »e bili po daljšem zatišju znova tarči nep jh ^ pravov. Neznani storilci so vanju' ^ ^ minulo soboto in odnesli za 700 mmJ |(1. dinarjev gotovine, bencinskih boji il čekov, dodatnih 500 milijonov šk Ke so naredili s samim vlomom. 111 o l Sevniški paberki OSMI DAN ---------- Hotelsko-trgo«! ter (HTC) v Sevnici naj bi poPjTI-^ešL^ Črtih zgradili do letošnjega^ obe ertm zgradili do letošnjega praznika. Očitno pa je ostalo le pf1 P* nih željah, kajti 12. november je rjsj klicno minil, je pa upanje, da bon "1 vsaj za občinski praznik 1 (> RENTA Če že z rento za Jo v, letja v Posavje«, kakor •^Jgjjnhelej ^letl videni gradnji verige spodnjesa« trarn, ne kaže najbolje (primer potem je to dobra šola, da bodo in Gubi Sevničani še bolj odločni, ako b' jjJSki Ijani domislili, da bi odlagališče mu ^ tivnih odpadkov uredili kar v D ali pa, če bi kdo od pravovernih ot* J jev ponudil /a lokacijo celo bhžm ja ga vikenda. I/ sevniške baze ptmJB J nij<( sovi, češ naj radioaktivne odpadke s ve(-kar na parceli kakšnega modrijana, jame v nenevarnost takega od^jLj« vsekakor pa naj bo tako smetišče stran od Posavja. . j, piti ZSMS - OK ZSMS v Sevnici je* tj. čela predvolilno igro. Prvi plakati, ^ vajo državljane, naj postanejo čla vajo državljane, naj postanejo g« pr deme, evropske, svetovne P°l^|^j0 ?] zacije ZSMS« (kratico Sodobno Močno Sevnico). ZSM _____________o). *~>|^ je, da »hoče le skupaj z vsakim 1 jajd gradili človeka vredno življenje«.• aje t članarina 6 lip letno v dinarjih (le" črne DEM) malenkost. iL^ c *Up dec šen tisi I Vsi Šel Ma Co •al skl; Modela za naprej še ni Za zdaj znano le to, da bo kultura v pristojnosti državne uprave — zaskrbljeno ljubiteljstvo Sisi se razpuščajo. Poslovilne seje njihovih skupščin so nekam turob-Nostalgične. Preveč skupnega je Zniževalo ljudi, da bi šli zdaj nara-, !e” ravnodušni Predolgo so biPt i bila img ob drugem v nenehnem trudu, rugj1- m bi kaj premaknili, dosegli. Nava-m so se na hude ure in se veselili alen- ^ečnih trenutkov, ko je kaj uspelo, ^lo, dejavnost, sistem so jih trdno bezali nase. Vseh te vezi zdaj ni pretrgati brez bolečine in tudi *, ki f brez zaskrbljenosti, kaj bo z de-kei» lenostjo, ki so se ji predali Ali bo Potem, ko bo prišla v državne roke, 110 boljšem ali na slabšem. Se posebej boleče odmeva ukini-!ev kulturnih skupnosti, republiške iv.j ln občinskih. Ker je bila kultura že usti- ^ zdaj nenehno na udaru, se boje, 1 bo še bolj pod okriljem državne j Vlasti zlasti tisti del, ki bo ostal zu-; loj tako imenovane nacionalne kul-Ta del pa sestavlja vse, kar Snujemo ljubiteljska kulturna dednost V Sloveniji je veliko občin, ki imajo v glavnem ljubiteljsko kul-,Ur°- Ker naj bi za kulturo v obči-i ^b, kot je slišati, poslej skrbele I °bčinske uprave, bo življenje kultu-jn. 'e odvisno od bolj ali manj razume-'jr ^iočega odnosa teh uprav do kul-jjj dejavnosti Če se bo, denimo, občinskemu »kulturnemu ministru« rdelo, da so denarja bolj potrebne druge reči bo kulturo preprosto čr-jj* Ob takem »razumevanju« ne bi Odo nič presenetljivega, če bi ljubi- teljstvo čez noč ukinili Ker je kultura še marsikje pojmovana predvsem kot strošek, je razumljivo, da se kulturni delavci v času, ko se po ukinitvi kulturnih skupnosti mrzlično iščejo nove življenjske oblike za kulturo, v njih pa nakazujejo tudi najrazličnejši odkloni počutijo hudo prizadete. Vsak nespameten, premalo premišljen korak namreč lahko v hipu zruši in izniči kar je bilo ustvarjeno z dolgoletnim trudom. Kulturniki menijo, da je kulturi moč zagotoviti ustrezen položaj le z največjo demokratičnostjo pri odločanju Temeljne kulturne zadeve se bodo dogajale v skupščinah, ki bodo v političnem in interesnem smislu pluralistične, v njih pa naj ne bi sedeli kulturi nenaklonjeni izvoljeni predstavniki ljudstvu Kako bo v posameznih občinah poskrbljeno za kulturo v posisov-skem obdobju se ve malo ali skoraj nič. V glavnem povsod čakajo na model, ki naj bi ga oblikovali v republiški prestolnici Nemir pa je povsod v strokovnih službah sisov, a ta nemir ne izhaja iz prizadevanja, kako zagotoviti čim boljši položaj dejavnostim, temveč bolj iz zaskrbljenosti kdo bo še obdržal službo in kdo bo moral na cesto ali na spisek čakalcev za novo zaposlitev. Tak nemir je čedalje bolj zaznati tudi na Dolenjskem. I. ZORAN Kultura poslej pod plaščem države Skupščina republiške kulturne skupnosti se je po torkovi seji razpustila — Pri slovenski vladi sklad za kulturo, vsebina pa bo v pristojnosti odbora LJUBLJANA — Svojo zadnjo, poslovilno sejo je skupščina republiške kulturne skupnosti imela predvčerajšnjim, toda preden seje razpustila ter prepustila skrb in odgovornost za slovenski nacionalni program državi in programskemu odboru, ki ga je ustanovila pred razhodom (vanj je bil predlagan tudi Jovo Grobovšek, direktor Zavoda za varstvo naravne in kulturne dediščine iz Novega mesta), je uredila še nekaj obveznosti. Oba zbora skupščine sta morala poleg programa za prihodnje leto sprejeti še prostorske plane in se izreči o skladu za kulturo, iz katerega bodo poslej zajemali denar za najrazličnejše kulturne dejavnosti. Vse to pa je pripravljeno na dosedanji podlagi, upoštevaje tudi shi-ranost kulture v občinah, zato obeti niso rožnati. Na republiški ravni bodo poslej financirani osnovni programi muzejev in galerij, ki imajo značaj muzeja, na- kup knjig na prebivalca v višini 90 odst., v celoti pa poklicna gledališča, obe operi, Slovensko filharmonijo, Cankarjev dom in naložbe republiškega BAN IN VETRIHOVA KMALU V BREŽICAH BREŽICE — Zavod za kulturo v Brežicah sporoča vsem, ki so najeli gledališki abonma za to sezono, da bo tretja predstava na brežiškem odru v torek, 9. januarja, ob 19.30. Tokrat se bosta v produkciji Cankarjevega doma iz Ljubljane predstavila znana igralca Polona Vetrih in Ivo Ban. Avtor Bernard Slade je iz zgodbe dveh ljubimcev, ki se štirinajst let na isti dan srečujeta v nekem ameriškem hotelu, ustvaril zanimivo komedijo, polno šal in zgodbic. Tisti, ki jih zanima, kako je režiser Boris Kobal oblikoval komedijo za slovenski prostor, lahko kupijo vstopnice tudi izven abonmaja. -- bo kultura zadušila v dolgovih? "f^omešKi kulturni skupnosti manjka za pokritje programa v letu 1989 okoli 6,8 __milijarde dinarjev — Kar trikrat prosili Kulturno skupnost Slovenije : ,>0 MESTO — Novomeška kulturna skupnost že na začetku letošnjega n o 7* "i dobila toliko zraka, da bi lahko dihala s polnimi pljuči. S pomanjkanjem >ia J?* seje otepala iz meseca v mesec, pred vem pa v drugem polletju, ko je kar "h J!?** Prosdu za republišo pomoč, da se ni zadušila. Ni si mogla misliti, da jo bo C “oletelo prav v zadnjem letu njenega obstoja. lili Prevedimo zrak v denar in imenuje- novomeška kulturna skupnost ponov- iO- "0 tUrli ^_«• ______■ — • , W r*~uia KU11U1 lic 5 Ml j jftt r8lTI 'el°šnjih nalog i.. .... jJ* Njegovo pokritje. Denarni načrt, L7v'jen na podlagi takrat znanih iz-je predvideval v blagajni kul-skupnosti nekaj več kot 14 mili-!l dinarjev prihodkov. Že takrat so 1 pojasnili, da ta vsota ne za- \ C*uje za plačilo vseh programov ozi-. j?14*® pokritje stvarnih stroškov izva- • l^v kulturnih dejavnosti. Tako so bili ‘ujmami nalog že na samem začetku gojeni gmotnim možnostim, kar, ol/s0 drugače, pomeni, da so bili ^nsko in kakovostno okleščeni. dj Prvi polovici leta pa seje pokazalo, ■ s'edarn' na^rt ne zag°tav*ia dovolj i'i»v V n‘l‘M okleščene programe de-. "osti in da bi bilo treba povečati pri-:S*Vn° stopnjo, po kateri je kulturna i E?zbirala denar (0,54 odst.). Ker 'Ec6 n’ bilo dovoljeno zviševati, pač ' jji ® ^ostrenih težav v gospodarstvu, 'IPorak^e omeJ'tve na področju skupne a|)e in likvidnostnih težav drugih sito’ ^a.ujkajočega denarja pa na drug n0 ln ni bilo mogoče zagotovoti, se je V^rneška kulturna skupnost julija od-J4 najeti pri kulturni skupnosti Slo-ijbrcl'*e milijonov dinarjev brezo- * b>ne®a kratkoročnega posojila, in ko iL^ildenar dobila, je stanje začasno K*so primanjkljaji, zlasti še po vra-0|henjenega posojila, še narasli, je [ Dolenjski galeriji IZSTAVLJA J. KUMER «mi?V0 MESTO - Včeraj, 27. de-0V(~ra, so v Dolenjski galeriji odprli n r° i'kovno razstavo. Z izborom slik iJJfe'se predstavlja akademski slikar H. Kumer, v Dolenjskih Toplicah o vt*J|jeni Novomeščan. Na otvoritvi )a|„ kulturnem delu nastopile učenke oziroma plesnega oddelka hene šole Marjana Kozine pod 'om Sonje Rostan. no zaprosila kulturno skupnost Slovenije za pomoč, tokrat za okoli za 2,9 milijarde dinarjev kratkoročnega posojila. Zaprošena skupnost se je spet naklonjeno odzvala in del njenega posojila je takoj dobil Dolenjski muzej za prenovitvena dela v Križatiji. Medtem je v skladu z najnovejšimi izhodišči narasla vrednost načrtovanega programa novomeške kulturne skupnosti na okoli 28,8 milijarde dinarjev in je v primerjavi z aprila sprejeto večja za okoli 100 odstotkov. Ocene pa so pokazale, da se bo do konca leta v blagajani novomeš- Htv božični koncert V ČRNOMLJU , ČRNOMELJ — V tukajšnji .uPnijski cerkvi bo v nedeljo, 3 L cecembra, ob 16. uri božični kon-^ri Na njem bodo mezzosoprani?4 Sabira Hajdarevič, rogist Jo-v ralout in organist Milko Bizjak, b’ lz Ljubljane, izvedli tri znane Jehove božične koralne preludije, d-hubertovo in Gounodovo Ave p4rio ter Tartinijeva. Hiindlova in .'^hjeva dela. Ob koncu koncer- ° nastopajoči izvedli še znano Kladbo Sveta noč. Priznanja za mecene 1. bienala Podeljena prejšnji te-den v Dolenjski galeriji NOVO MESTO — V sredo, 20. decembra, je bila v Dolenjski galeriji slovesnost, na kateri so nekaterim delovnim organizacijam iz Dolenjske, Posavja in drugih območij Slovenije, ki so največ pripomogle k ostvaritvi 1. bienala slovenske grafike na Otočcu, podelili priznanja. Bienale, ki pomeni začetek kulturne in predvsem duhovne prebuje v tem delu Slovenije, je dobitnikom priznanj in drugim udeležencem slovesnosti predstavil njegov pobudnik in predsednik celotne bienalne manifestacije akademski slikar in grafik Branko Suhy. Poudaril je, da seje prireditev posrečila kljub ne tako redkim zagrizenim nasprotnikom in celo omalovaževal-cem, in daje Novo mesto dokazalo, daje lahko kos izpeljavi tudi najzahtevnejših kulturnih načrtov, če to hoče. Hkrati je Branko Suhy napovedal 2. bienale, ki bo od 25. maja do 25. septembra 1991, in nakazal koncept zanj. Menil je, da bi morali poleg'razstave bienala pripraviti v Dolenjskem muzeju razstavo grafike skupnosti Alpe-Jadran, osebno razstavo enega od slovenskih avtorjev, ki bi prikazala likovno izražanje v risbi, osebne razstave pa bi imeli še prvonagrajcnec 1. bienala Štefan Galič in kateri od starejših slovenskih mojstrov grafike. Čeprav je do 2. bienala še daleč, pa so se priprave zanj začele že zdaj in mednje šteje tudi omenjena podelitev priznanj. Na delovne organizacije, ki so v raznih oblikah pomoči in sodelovanja soustvarjale že 1. bienale, pa na vrsto drugih, ki so do zdaj opazovale dogajanje bolj od strani, računajo organizatorji bienala tudi v prihodnje. 1. Z. ke kulturne skupnosti nabralo samo nekaj manj kot 22 milijard dinarjev prihodkov in da se torej ob koncu leta obeta 6,8 milijarde dinarjev primanjkljaja. Da bi novomeška kulturna skupnost lahko izpolnila obveznosti do izvajalcev, se izognila rdečim številkam in izročila občinski upravi kot novemu skrbniku za kulturo svojo dediščino kar najbolj čisto in neobremenjeno, se je ponovno obrnila na kulturno skupnost Slovenije za pomoč. Tokrat, nedavno, jo je zaprosila, da vsa že do zdaj odobrena posojila v višini 2,9 milijarde dinarjev spremeni v nepovratna sredstva, poleg tega pa odobri še novih 3,9 milijarde dinarjev nepovratnega denarja. V času, ko to pišemo, še ni znan odgovor kulturne skupnosti Slovenije na novomeško prošnjo. V Novem mestu menijo,da od republiške kulturne skupnosti realno lahko pričakujejo le odpis dosedanjih posojil, medtem ko za dodatno pomoč iz Ljubjane najbrž ni možnosti. Bo dediščina novomeške kulturne skupnosti ob prenosu celotne skrbi in odgovornosti za kulturo na novomeško občinsko upravo potemtakem vendarle obremenjena z dolgovi? 1. ZORAN Glasbena knjiga Darko Kočevar iz Črnomlja te dni predstav-Ija svoj knjižni prvenec ČRNOMELJ — Darko Kočevar, sicer pomočnik ravnatelja v črnomaljski osnovni šoli Loka, je nekaj let nazaj ob novem letu otrokom ponudil glasbene pravljice, letos pa se je odločil za glasbeno knjigo z naslovom Tri princeske. Gre za pravljico o opravljici, v kateri se prepletajo pravljice in pesmice, ki jih je sam spesnil in uglasbil v zadnjih petih letih. Knjigi je priložen tudi notni zapis pesmi, z likovno opremo, ki jo je prispevala Breda Kočevar, pa je knjiga hkrati tudi pobarvanka. Predstavitev Kočevarjevega knjižnega prvenca, ki je bila preteklo soboto v tukajšnji knjižnici, je bila svojevrstna gledališka predstava. Pravljico so predstavili Tina, Nina, Martina, Pepe in Peter, čeprav je Darko poudaril, da to niso edini nastopajoči. »V pravljici nastopajo vsi Darko Kočevar otroci, ki so te pesmice peli skupaj z menoj, v razredih, zboru ali na predstavah Zimski dan in Tri snežinke, zato naj jim bo ta knjižica zahvala za ves trud. Moja želja je, da bi pesmi lahko posneli na kaseti, saj bi jih tako še bolj približali otrokom,« pravi Kočevar. Darko je s Tremi princeskami zaključil petleto obdobje ustvaija-nja za otroke. Obljublja, da se bo gotovo lotil še česa za najmlajše, čeprav se še ni dokončno odločil, na kakšen način jih bo razveselil. Sedaj je njegova največja skrb, da dodobra spoznajo knjižico, ki jo prav te dni predstavlja tudi na novoletnih prireditvah pred črnomaljskim kulturnim domom. Knjigo, kije izšla v tisoč izvodih, je založila črnomaljska ZKO, natisnila pa Tiskarna Novo mesto. M. B.-J. pomena. Založniki vseh vrst bodo dobili subvencije za izdajo nekaj nad 100 leposlovnih in nekaj manj strokovnih knjig. Po mnenju Sergija Pelhana, predsednika skupščine republiške kulturne skupnosti, je realno več denarja načrtovanega za obnovo kulturne dediščine in nakupe knjig, kar je v skladu s srednjeročno usmeritvijo kulturne skupnosti. Obstaja materialna in vsebinska podlaga za izvedbo temeljnih nalog slovenske kulture v letu 1990, z uresničitvijo teh pa naj bi zaključili obdobje samoupravnega urejanja kulturnih dejavnosti. »Prepričan sem,« pravi Sergij Pelhan, »da bodo rezultati v petnajstletnem obdobju samoupravnega delovanja v kulturi pokazali kasnejšim analitikom in snovalcem novega sistema, daje bilo vredno zaupati v človeka in njegov interes za urejanje kulturnih vsebin.« Razstava o učiteljski organizacij Pred sto leti ustanovljena Zveza slovenskih uci-teljskih društev LJUBLJANA — V Slovenskem šolskem muzeju so sredi decembra odprli razstavo Sto let slovenske učiteljske organizacije, ki bo na ogled vse do maja 1990. Leta 1889, torej pred sto leti, je bila namreč ustanovljena Zveza slovenskih učiteljskih društev, kije potem delovala vse do razpada stare Jugoslavije leta 1941. Organizacija, v kateri so bili seveda tudi dolenjski učitelji, je večkrat spremenila svoje ime in seje zadnjih deset let imenovala Jugoslovansko učiteljsko združenje — sekcija za Dravsko banovino v Ljubljani. Na razstavi je delovanje učiteljske organizacije predstavljeno s slikami, izvirnimi dokumenti in knjigami. Eksponati kažejo, daje bila dejavnost te organizacije zelo razvejena. Med drugim je ustanovila samopomoč prosvetnih delavcev, učiteljski pevski zbor, šolski muzej, šolski radio, imela je tri strokovna glasila, dva mladinska lista, založbo mladinskih knjig pa tudi svojo gospodarsko in kreditno zadrugo ter hranilnico in posojilnico. Na razstavi je prikazano tudi ostalo delovanje učiteljske organizacije. Skrbela je za učiteljiščni-ke, brezposelne učitelje, za nadaljevalno in obmejno šolstvo ter učiteljevo zunajšolsko delo. Ob ogledu razstave, ki ponuja marsikaj za premišljevanje o minulih časih, se najbolj vtisne v spomin spoznanje, da so učitelji svojčas zmogli kaj več, kot samo varovati svoj stan, položaj in ugled v družbi. Kako bi takšna organizacija še danes prišla prav, saj je očitno znala za svojega zvestega uda storiti več, ko je to kasneje v socialistični družbi uspelo vsem sindikatom, sisom in drugim za tako imenovane delavce v vzgoji in izobraževanju. I. Z. Visok jubilej »razseljene« šole Osnovna šola Milke Šobar-Nataše je praznovala 125-letnico ustanpvitve v Domu kulture — »Našo šolo lahko razbremeni le nova šola, ki naj bi jo zgradili v Mrzli dolini,« je povedala ravnateljica Anica Bukovec NOVO MESTO — Letos mineva 125 let, odkar so ustanovili osnovno šolo v Šmihelu. Šola, ki od leta 1969 nosi ime heroinje M ilke Šobar-Nataše, je to viso- ■ It.« V i'1 _•_tiA./iolovnncti evniih ilčpnrpv V rada sprejema pod streho učence. Česa se ti, kljub veliki prostorski stiski in dru- KU UUinillLU (JUldMIlil 3 pi iicuiimju ■»» --------- <3------ sredo, 20. decembra, popoldne v novomeškem Domu kulture. Proslavljanje jubileja je bilo združeno s praznovanjem dneva šole, zato je bilo vse še bolj slovesno. Omenjenega popoldneva je bila avla pred glavno dvorano v Domu kulture vsa prelepljena z risbami, gesli in drugimi napisi, ki so vsi govorili o dejavnosti šmihelske šole. Obiskovalcem so ponujali novo številko glasila Prvi poganjki in vabili na ogled dogajanja v mali dvorani, kjer so učenci tačas oblikovali glinene kipce, na mizah pa so bili razstavljeni izdelki iz ur tehničnega pouka (npr. miniaturna gradbena mehanizacija), šolske kronike in drugi dokumenti iz življenja in zgodovine šole. Osrednje dogajanje je teklo v glavni dvorani oziroma na odru, kjer je prostorske razmere, v kakršnih mora delo- vati šmihelska osnovna šola, lepo simbolizirala velika kulisa. Ta je šolsko zgradbo kazala kot betežno starko, ki se opira na debelo grčavko, še vedno pa • Osnovna šola v Šmihelu je začela delovati 16. oktobra 1864 kot eno-razrednica. Dobri dve desetletji kasneje seje razdelila na deško in dekliško šolo. Šolanje deklic so prevzele šolske sestre v novem samostanu. Leta 1930je šola postala štirirazrednica, po vojni, 31. decembra 1945, pa sta sc deška in dekliška šola spet združili. V šolskem letu 1961 /62je bil na šoli prvič 8. razred. 20. decembra 1969 so šolo poimenovali po narodni heroinji Milki šobar-Nataši. Od podružnic ima podružnico le še v Birčni vasi. č? A---1 — ..X«Mnn>i !n KSIrv r»*a zoPolLlI 10. SEJEM V ZNAMENJU BRIŽINSKIH SPOMENIKOV LJUBLJANA — Nedavno je bil tu ^ _________ ^_____________ še zadnji sestanek organizatorjev 9, slo- navlj'ainfpa P<> 2l”do 45 učencev. To venskega knjižnega sejma. Na njem kot telsko )eto jjh obiskuje pouk 864. sklepnem dejanju te prireditve so viso- Samo |)d )ela |žilec NIKO BRICELJ Odgovor Mihi Jalovcu n? pisanje v Dolenjskem H' stu in Mladini to ugotavlja Miha Jalovec d takim naslovom odgo« j Menda ko mi pod takim iiasiuvui« «-o- .-jj na moj odgovor k pisanju Mladi® II« lllUj UUgVJVUI « piO«..j» — y ^ nadaljevanke o novomeški matiji-dar Jalovec laži ni dokazal. Jaz1,111 bom očital kaj podobnega kakor^ meni, niti mu ne bom trobil, da neresnico. Želim ga le opozoriti* zmoto! Mislim, daje moj prispevek površno in v razburjenju. Torej ne dim, da so bila pogajanja z investt _ Zajcem in Kovačičem za sp* m ivuvavivi.ii’ — membo cene neuspešna glede Plal ‘ vseh dodatnih del. Trdim le, da so ta pogajanja neuspešna glede sp membe cene za pogodbeno dogo'0 r na dela, čeprav so stroški za ta dela P rasli fiksno ceno (5.000.000). neresnica niti ne laž, to je preprog ., ugotovitev. Jalovec tudi pravi, dat . ugotovitev. Jalovec tuoi pravi, »daje Pionir utrpel škodo pri graf J11, Zajcu in Kovačiču«. Seveda trdim ‘ navajam to(!), toda na podlagi JaW ^ ve in Ščapove trditve, saj prvi Pra'a\. je dopustil določeno »razliko v »Pionirja«.... zaradi »pritiskov s s investitorjev«, in drugi, daje P|oniJ Ko so v GIP Pionir, TOZD gradbeni sektor Novo mesto (v nadaljevanju Pionir) ugotovili, da z dogovorjeno ceno 5.000.000 din ne pokrijejo stroškov gradnje, je 13. L 1987 prišlo do sestanka med Mihaelom Jalovcem (mislim, da je bil prisoten še nekdo s Pionirjeve strani) ter investitorjema Boštjanom Kovačičem in Božidaijem Zajcem. Pionirjeva zahteva je bila, da investitorja doplačata dodatno naročena dela v višini 1.527.056 din in še drug znesek (mislim, daje šlo za 1.772.564 din), ki Nai Mimi so na slabšem nudil in sprejel, da krije s to. (5.000.000 din: S. F.) material m OD«, da pa se »odreka kritju dela f in dobičku, in to očitno«. Todat v zdaj ni več važno, saj Jalovec zdaj j sredno trdi, da je bil v položaju-'C... kršnih so bili ljudje v »sodnih prf? za časa Stalina«, ko mi priporoča, |g preberem kakšno knjigo o tem. . No »Nevemkdo« tudi pravi v J številki Mladine v nadaljevanki o g beni aferi (Kolumbijci v Novem j, stu), da meje Jalovec, ko sem ga j kal, da bi se mu opravičil, f ^ Odmev na zapis v Dolenjskem listu s 14. decembra 1989 na 5. strani — Kaj pravi inšpektor?____ Oglašam se ob prispevku, objavljenem v Dolenjskem listu »Kar četrtina otrok je od drugod«. Sem namreč krajanka iz mirenske krajevne skupnosti. Lahko bi še veliko napisala o tem vrtcu in ne samo to. da so tam »najslabše Še: Vsem enak izhodiščni položaj Odmev na zapis s tem naslovom (DL 21. nov.) — Kako v družbenopolitični zbor Še predenje prišel na dan predlog ustrezne komisije skupščine občine Novo mesto ulede volitev, že lahko preberemo očitke na predlog »uradne politike«. Naj takoj na začetku povem, da Socialistična zveza ni nobena »uradna« politika kot ZSMS ni nobena »alternativa«, temveč si predstavljamo, da z enako pravico kot ZSMS podajamo svoje predloge. Pri tem nas ni sram povedati, da smo, preden smo oblikovali naš predlog, vprašali v krajevne skupnosti, kaj o tem mislijo. Upam, da ni greh, če kakšna organizacija dela tudi v krajevni skupnosti in ne samo v občini ali republiki. SZ je družbena in politična organizacija, ki je bila, je in bo usmerjena k ljudem in njihovim problemom. V naši občini smo bili med najbolj vnetimi zagovorniki ukinitve družbenopolitičnega zbora (DPZ), saj se je pokazal kot neučinkovit in praktično nepotreben. Ker pa nas ustava obvezuje, ga bomo morali pač imeti. Razlika je le v tem, daje ta zbor pridobil na pomenu, ker o vseh zadevah razpravlja in odloča enakopravno z drugima dvema. Predlog o oblikovanju desetih (in ne 18, kot navaja Ristič) volilnih enot je oblikovan v skladu s predlogom zakona, ki dovoljuje oblikovanje ene ali več volilnih enot. Kandidiranje za DPZ nima nobene zveze z organiziranostjo posameznih političnih organizacij ali zvez (strank). Vsaka stranka bo določila svoje kandidate samostojno, ne glede na to, ali je organizirana v vsaki občini, in ne bo spraševala volivcev, kaj mislijo o njih. Med vsemi tako določenimi kandidati bodo volivci izbirali. Vprašanje, ali ima nekdo organizacijo v KS ali ne, je za določanje kandidatov strank popolnoma nepomembno, zato ta izgovor nima nobene teže. Vprašanje je le, ali vse te kandidate spraviti na eno listo, na kateri bo 100 ali več imen, ali to razdeliti na več volilnih enot (npr. 10 po 10 kandidatov). Mi menimo, daje lista z več kot 100 kandidati nerimerna in prisiljuje volivca, da glasuje o ljudeh, kijih ne pozna. Povejmo odkrito, mi smo proti zamegljevanju stanja. Če želimo samo ugotoviti, za katero stranko je kdo, potem volivca vprašajmo to, ne pa da to dosežemo s 100 in več za volivca povečini neznanimi imeni. Samo to je resnično vprašanje. Če pa želimo poleg tega, da se ljudje opredeljujejo tudi do kandidatov, potem jim dajmo to možnost! Menim, da je pošteno, če volivci izbirajo med ljudmi različnih strank, ki jih poznajo. Komu pa bodo izvoljeni delegati odgovarjali, je popolnoma jasno. Vsaka organizacija bo podala svoj program volivcem in ti bodo izbrali. Torej bodo odgovorni volivcem, ne strankam, saj jih ne volijo stranke. Stranka pa si bo morala prizadevati, da bo dejansko uresničila program, ki so ga volivci podprli. Socialistična zveza se ne boji priti pred volivce ne v 1 ne v 10 volilnih enotah, kajti volitve bodo v vsakem primeru na terenu. Izračun mandatov pa je tako in tako proporcionalen (deležni), kar pomeni, da bodo tudi tisti, ki ne bodo dobili nobenega mandata, lahko dobili mandat glede na število skupno dobljenih glasov. Socialistična zveza je samostojna organizacija s svojim članstvom in bo na volitvah za DPZ pa tudi za zbor KS povsod kandidirala svoje kandidate. Občani in krajani našo organizacijo in ljudi, ki v njej delajo, poznajo in prepuščamo se njihovi sodbi. Nedvomno pa je dejstvo, da bo samo sodba volivcev merodajna, ne pa naše bolj ali manj lepo zapisane besede. BORIS DULAR OK SZDL Novo mesto ŽE DESETI PONATIS »HIGIENSKEGA MINIMUMA« odločili drugače in telefone so razdelili po svoji presoji. Tako so ljudje zaman čakali, da se bodo na sestanku z vsemi interesenti dogovorili, kje so do telefona najbolj upravičeni zaradi oddaljenosti od centra in zaradi drugih razlogov. Tisti, ki so dvignili prah, trdijo, da niso dobili še nobenega obračuna, da so vplačali za telefon od 1981. leta naprej vsoto v vrednosti 2.5(X) nemških mark, prednost pa ima le 18 privilegirancev. Vse to dviga temperaturo v krajevni skupnosti, zato so za minulo soboto najbolj ogorčeni sklicali sestanek s predstavniki občine. UJV in PTT, da bi prišli resnici do dna in poiskali trezno rešitev iz zagate. Vse skupaj meji že na absurd, saj se pogovarjajo celo o tem, da bodo kabel izkopali, se pravi, da bodo izničili že vloženo delo. J. T. Založba Gospodarski vestnik iz Ljubljane je izdala že deseti ponatis uspešnice dr. Ane Kraker Starman »Higienski minimum«. V knjigi so izbrana poglavja za delavce, zaposlene pri živilih. Najprvo seznani bralca, kaj je pravzaprav higiena, nato pa govori o mikrobih, nalezljivih boleznih, čistilnih sredstvih, več strani je posvečenih higiensko-lehnični ureditvi- objektov za proizvodnjo, predelavo in promet živil. Seznanja nas s higienskimi pogoji v gostinstvu in v trgovinah, nadalje piše o higienskih normah, predpisanih pri komunalnih objektih, nato o higieni prehrane in živil, kako so le-ta sestavljena, kako jih konserviramo in prevažamo. Na koncu so navedeni najvažnejši zakoni, veljavni, za živilsko stroko. V desetih izdajah »Higienskega minimuma« iz založbe Gospodarski vestnik je bilo doslej natisnjenih nad 30.000 izvodov tega tako iskanega priročnika. Knjiga je posvečena predvsem tistim, ki pogosto manj opazni v vročini, vlagi ali na prepihu dan za dnem hitijo in pripravljajo hrano, kakor tudi vsem, ki se trudijo, da živila pridelajo, in tudi tistim, ki živila predelujejo ali jih prevažajo, a ostajajo stalno v ozadju. M I IKAR Je to pravično? Različno plačilo za enako pedagoško delo Januarja 1987 sem stopil v pokoj kot viniški učitelj, ko pa sem se pogovarjal z nekatermi drugimi upokojenci, sem ugotovil nekatere nejasnosti, neenakosti. Gre namreč za upravičenost do rednega letnega dopusta. Kot so mi povedali nekateri upokojenci iz Ljubljane, Novega mesta in črnomaljske občine, ki so prav tako odšli v pokoj v prvih mesecih koledarskega leta, so najprej izkoristili ves dopust za pripadajoče leto. Tako tudi Lidija Saje, učiteljica iz Črnomlja, kije odšla v pokoj ob polletju, poleg 35 dni rednega dopusta pa je imela še semes-tralne počitnice. Nikomur ne zavidam dopusta, saj so si ga zaslužili, trditi pa si upam, da sva enake ugodnosti zaslužila tudi učiteljica Mariji. Starešinič s Preloke in jaz. Ko sem namreč 20. januarja 1987 odšel v pokoj, sem dobil le dva dni rednega dopusta, Starešini-čeva pa tri dm (zaradi premika počitnic je delala teden dlje). Trditev, da pripada dopust samo za dneve rednega letnega dopusta, je za pedagoge krivičen, saj gredo v večini v službo 1. septembra, redni letni dopust pa izkoristijo v času šolskega leta od 1. septembra do 31. avgusta. Čc ...................... ?e so drugi delavci, ki so odhajali v poko v prvih mesecih koledarskega let i, dobili ves dopust, bi meni in Stareliničevi pripadal vsaj polovičen, glede na to, daje bilo za nama pol šolskega leta. Čudno pa je, da se v isti občini za enake poklice, ki so pod enakimi pogoji financiranja, dopust plačuje različno. Res je, da sva šla s Starešiničevo v pokoj invalidsko, kar pa ne more biti razlog za krajšanje pravic, saj sva vse delo opravila enako kot drugi. O o vseh krivicah se sprašujem, kaj so napravili za enakopravnost pedagoškega kadra izobraževalna skupnost, skupnost osnovnih šol, kolektiv ravnateljev in celotna pe-dageška služba. Hvala, tovariši pedagogi! IVAN MOHAR Vinica razmere«. Že dolgo sem ogorčena nad poslovanjem VVO Trebnje z enoto na Mirni. Trebanjski otroci so že leta na boljšem z vsem (kot so igrala, prostori), da ne govorim o tem, da bi menda moral sanitarni inšpektor celo_prepovedati — zapreti mirenski vrtec. Se celo vzgojiteljice se branijo delati v takih razmerah. Uporabniki vrtca, ki ga plačujemo v enaki višini, kot velja npr. za trebanjski vrtec, smo že dalj časa ogorčeni nad vodstvom VVO, tajnikom otroškega varstva Trebnje in predsednikom IS Trebnje. Očitno sta bili na Mirni pomembnejši javna razsvetljava in mrliška vežica?! V VVO Trebnje so se odločili, da za odsotnost otrok ne bodo več odračuna-vali pri ceni za vrtec, če otrok ne pride v vrtec. Menda jim tako odštevanje ne »znese« pri bilanci. Toda v Novem mestu, npr. tovrstne zneske pri plačilih odštevajo, kot sem zasledila v Dolenjskem listu. Morda ob koncu še vprašanje, ali se vam zdi, prav, da VVO posoja denar delovnim organizacijam oziroma celo privatnikom, kar je namreč staršem prišlo na ušesa. Krajanka — v imenu več staršev otrok v mirenskem vrtcu odpiram rano, še preden sem plašč, postavil pred vrata. Naj Ja : pove, kdo je novinaiju tvezil taks ali pa jih naj vsaj ovrže, če mu i , resnico. Ta je povsem drugačna-obisk sva se dogovorila bolj zgo?3 ( prišel sem kasneje, ko je že odnaj \ sestanek. Kljub temu sva se vrni aov3 govo pisarno in obsedala v razg 1 kakih 10 minut, nato paskupaj0® j še roko sva si dala. Ne vem, ko j 4 te laži, kdo stojizaT potrebne vse i tem in kaj hoče. In kako naj verjal t poštene namene ali v resnico i : se bojijo in bežijo od iskanjaresn i J hudič od križa. Doslej sem spoz ^ j- slednje: prvič, da v Novem mestu• za politični obračun, drugič, da g ^ . na zadeva nima dovolj doka _ osumljeni zato pravno niso knvi, . da se obtožuje preiskovalni Pf ■ pritiskov, šikan, zavoljo katerih ^ bile trditve, izjave osumljenih ne ■ pravosodje pa obdolženo sta ne, pravosodje pa oDdoizenv , ma. Bo pravosodje molčalo, bo P kovalni sodnik tiho, bodo to no škemu pravosodju nadrejen m j kar mirno požrle? Morda pa “4i vemkdo« v Mladinini nadalje)1*, gradbeni aferi poskušal iskati odg® na ta vprašanja, če se že toliko F.ŠM zvezi s to zadevo. • Svobode ni nikoli dovolj, £erXi koli končana in popolna. (‘° Franc Pirkovič — Črt Franc Pirkovič-Črt je ugasnil. Dolgotrajna težka bolezen mu je izpila življenjsko moč. Njegov prah in pepel počivata na ljubljanskem pokopališču, Dolenjska pa se s tihim spoštovanjem spominja njega, ki je bil nekaj let osrednja osebnost in gibalo v povojnem obnovitvenem ter političnem in kulturnem delovanju. Doma je bil v Šentjerneju, rojen 26. marca 1914, in odraščal v družini vaškega obrtnika Jožeta Pirkoviča, kije bil v letih po prvi svetovni vojni med vnetimi pristaši novoustanovljene komunistične stranke in med ustanovitelji njene krajevne organizacije v Šentjerneju. V družini so bili štirje fantje in eno dekle, vse pa je skromno preživljalo očetovo in materino delo. Na jesen 1927 je sledil šest let starejšemu bratu Ivu na novomeško gimnazijo in jo 1. 1935 končal z uspešno položenim zrelostnim izpitom. Po maturi se je vpisal na elektrotehnični oddelek ljubljanske univerze, predno pa je mogel študije dovršiti, je izbruhnila druga svetovna vojna in sovražna zasedba naše domovine. Na srednji in visoki šoli je bili v glavnem navezan fina sredstva, ki si jih je sam pridobil. '31^ Po osvoboditvi je bil šef j U80S1? t*vu delegacije pri zavezniškem pove*J ttjjcj Dunaju in imel na skrbi zlasti rep3 j jugoslovanskih državljanov, ki so p ^ zloglasnih nemških taborišč- 1946 seje vrnil v Beograd in do ^ 1950 delal v notranjem ministrstvu Zjj vlade, v letih 1951 in 1952 pa v mPu. kem ministrstvu za notranje Ljubljani. V poletju 1953 je prišle v jfl mesto in bil šest let predsednik O i ^ leta sekretar OK ZKS. Njegovo teh letih zarezalo globoke braz“l' .jii gospodarskem in zdravstvenem k turnem razvoju Dolenjske. :{i Na jesen 1962 je bil imenovan ralnega konzula naše države v j p kar gaje pripeljajo v ožje slike z n ;| jaki na Koroškem. L. 1967 se J« gj Ljubljano, in bil več let predse ^jj venske izseljenske matice. Po "P 0y se je zopet posvetil svoji ožji o°. v. uv jv- t-upet pi/aivin ■ •» - j-j \j pod Gorjanci in vneto sodelova Po italijanski zasedbi seje vrnil v Šentjernej, kjer je družina Pirkovič postala ena od osrednjih organizacijskih točk osvobodilnega gibanja v tamkajšnjem območju. To seveda okupatorju ni ostalo skrito. Najstarejšega brata partizana Jožeta so fašisti ustrelili na rodnem dvorišču, marca 1942 požgali Pirkovičevo domačijo in jo porušili do tal, bratil Iva pa potegnili z bolniške postelje in ga odpeljali v novomeške zapore. Najmlajši brat Rudije odšel v partizane in tam padel, mali in sestra pa sta se umaknili v partizane na Gorjance, kjer je brat in sin Črt poveljeval partizanski četi. Četa v Gorjancih je kmalu prerastla v bataljon, kije bil v stalnih spopadih s sovražnikom. Franc Prikovičje že julija 1942 prevzel politično delo in bil sekretar podokrožnega komiteja K P Gorjanci, bil pozneje komisar Gubčeve brigade, inštruktor pri Glavnem poveljstvu in njegov načelnik kadrovskega odseka. gospodarskih in drugih akcijah J gorjanškega bataljona, vse do srn J tudi predsednik Dolenjske lovske . S prijateljem Frenkom sva se P J čala v šolski sobi, ko sem v šeste ^jovi zijskem razredu prevzel pouk 4 J Bilje dober in bister dijak. RasneJ ,afyai močno zbližala leta njegovega d<^ -gjjjl Novem mestu in na Dolenjskem-^. ^ izredno tenak posluh predvsem .J vrste dela v prosveti in kulturi- D pomoči in njegove življenjske ^ ^ J Vilme je uspešno rastlo delo ' skem muzeju v Študijski knjižni'f-•. jM, snem muzeju v muuijsm 1 . njp/t. va velika zasluga je, da se ob uk' vomeškega okraja in nekateri ;vale umetm" j jih je okraj Pr* njegovo pobudo kupoval in hm" ^ k vomcsKcga osraja m - -p,- ustanov niso razdeljevale untet' lenjskih slikarjev, ki jih je °kraU”zgj| | dočo stalno umetniško galerijsko ta ^ ► Dragi Frenk! Zdaj je končano fc delo in z že rahlo tresočo se rokof1 ^|i' ^ te vrstice v slovo ob uri, ko Tv^jP^i ^ pepel polagajo v črno zemljo, sp1 Te pa bo živel z menoj do kom3 ^ dm' JANKO JA® DOLENJSKI UST vcun (em li li i Jalovec odgovaO1 VIladinin< afiji- Vei laz mu kakor« da govor jzoriti m •jgvek btf jrej "e v nvestitof za ?P(f ie plač* da so bi« ■de sp« ogovorg? dela p« )). To < .prosto1 , da trdir 'radnjihi odšla ;omu1 za vr ? i.tretp' Sreča ljudi je važnejša od oblasti »Za slovenske komuniste sta asPeŠen razvoj Slovenije in ®reČa njenih državljanov višji prednosti kot pozicija oblasti ®stne organizacije. K evrop-kakovosti življenja in de-m ^°k.racije vodi edino učinko-a! r!1®’ racionalna in hrabra poli-'Siiiu a.(< je med drugim v zaključit besedi na 11. kongresu ZK “‘Ovenije, ki je bil 22. in 23. de-- ŠAT vtmbra v Cankarjevem domu ■ {(.Ljubljani, poudaril dr. Ciril igič, novi predsednik CK Morda je minuli sestanek slovenskih komunistov najbolje označila novinarska konica, rekoč, da se je kongres £°nčal pred njegovim začetkom, misleč pri tem na odloči-tev slovenske partije, da prostovoljno sestopi z oblasti, in njen pristanek, da dobi ^strankarski sistem prostor tttdi v ustavi. Komunisti Slo-‘'enije v Cankarjevem domu •tiso ničesar označevali za zgodovinsko odločitev, čeprav bi |den njihovih sklepov morda i®hko zaslužil ta tolikokrat zlorabljeni naziv. Gre za odločitev, da je ZK Slovenije samostojna organizacija in da je ZK I u8oslavije zveza zvez. S tem ,e. če smo prav razumeli, prak-dčno ukinjena ZK Jugoslavije J' Pomenu organizacije enotna članstva od Triglava do Brdarja. Zaradi te odločitve oo na glave slovenskih komu-Otstov brez dvoma zlite veliko “lojnice, vendar se bodo modli tudi največji kritiki stri-®!ati z oceno, da je s tem deja-?)em samo sankcionirano se-oanje stanje v jugoslovanski P&rtiji. Enajsti kongres ZKS je Pooblastil svoje delegate za 14. Zredni kongres ZKJ, da se do-ledno zavzemajo za reformi-anje ZK Jugoslavije. Ta naj bi Pjla zveza samostojnih repu-, očkih organizacij, ki se svobodno povezujejo v ZKJ. Skle-P* T4. kongresa, ki bi bili v nasprotju s to slovensko odlo-bttvijo, slovenskih komunistov op bodo obvezovali. V ZKJ in z Ojo bo ZK Slovenije v takšnih primerih sodelovala na temelju svojih programskih opredelitev in interesov v okviru skupnega političnega delovanja. Ta odločitev slovenske partije, ki praktično pomeni »ali zveza zvez ali pa vsak na svoj konec«, bo nedvomno največkrat komentirana odločitev kongresa. Doma in v tujini. Zastavljeno bo predvsem vprašanje, kaj je Slovence prignalo do te politične osamosvojitve. Eden od odgovorov, ki bo takoj pri roki, je, da hočejo slovenski komunisti pred bližajočimi se volitvami volivcev pokazati, da so se razšli z jugoslovansko partijo, ki slovenskemu volilcu zaradi svojih v zadnjem času (ne)prikritih protislovenskih odločitev zares ne more biti pri srcu. Poteza, gledana v tej luči, je brez dvoma pomembna utež na tehtnici predvolilnega boja, tisti, ki gledajo dlje in širše, pa bodo morda prišli do sklepa, da se razlogi za pogojno slovo slovenskih komunistov od jugoslovanskih skrivajo v sami jugoslovanski partijski organizaciji. Milan Kučan je namreč med drugim rekel, da je njen monopol na oblast glavna ovira vseh reform. Razmišljanje v to smer je gotovo ključno. S svojim novim statutom je ZK Slovenije ukinila tudi demokratični centralizem, se pravi nejtaj, kar je pod slabo masko demokracije zasuže-njevalo na tisoče ljudi. Poslej ni več mogoče, da »po činu« višje organizacije ZK odstavljajo nižje ali osnovne organizacije, znotraj slovenske partije so mogoče celo frakcije. Že zaradi tega ni ZKS več kompatibilna z ZKJ, marsikomu v Jugoslaviji pa bodo šli lasje pokonci tudi zaradi tako imenovane diferenciacije. Ta je zdaj v Sloveniji tudi dejansko ukinjena, nihče več ne bo mogel biti izključen iz ZK zaradi drugačnega mišljenja, celo več, religioznost in članstvo v ZKS po novem nista več nezdružljiva. Seveda bi se o razlogih za takšno odločitev lahko razpisali na dolgo in široko, nedvomno pa bi bila ena od ugotovitev tudi ta, da je slovenska partija z novo programsko in statutarno preobleko vrgla v smeti že zdavnaj ponošene cunje klasične boljševiške komunistične par-tije. Ali, kot se je plastično izrazil eden od kongresnih opazovalcev, rekoč, da je nova slovenska zveza komunistov bliže zahodnoevropski socialdemokraciji kot slovenski so- cialdemokrati. No, na to bi mu dr. Jože Pučnik gotovo znal odgovoriti. Zveza komunistov Slovenije na kongresu ni spremenila imena, čeprav so to nekateri predlagali in pričakovali. Razprava o spremembi imena slovenske partije pa s tem ni končana, nadaljevala se bo v bližnji prihodnosti, pritiski so precejšnji. Sklep, da bo ZKS na volitvah volilce pridobivala s starim imenom, je mogoče tolmačiti tudi z dejstvom, da bi bilo spremenjeno ime preveč očitna in cenena propaganda. Značilnost kongresa v Cankarjevem domu je bila tudi, da so se delegati bolj kot jugoslovanskim posvetili slovenskim temam. Pri tem je bila kar precej omenjena tudi slovenska opozicija, kar je glede na volitve čez tri mesece razumljivo. Milan Kučan je v svojem tekočem, civiliziranem in logično razčlenjenem uvodnem referatu sicer ponovil znana stališča o Sloveniji v Jugoslaviji in Jugoslavij i sami (za to j e porabil kar precej strani svojega dobrih 30 strani dolgega referata), vendar ni mogel ali hotel tudi mimo slovenske politične opozicije. Pri tem je bil ostrejši in bolj neposreden kot v svojih prejšnjih tovrstnih nastopih. Kučan je rekel, da opozicija na politično prizorišče neprestano vrača preteklost, ker v sedanjih usmeritvah in praksi slovenskih komunistov ne najde prepričljivih argumentov za svoje nesmiselne obtožbe, nestrpnost in najbolj staromodno levičarstvo. Dodal je, da bodo drugi šele morali dokazati, da so dali vse moči na voljo svojemu narodu, prevzeti bodo morali odgovornost za svoje delo in »ne tako kot zdaj, ko mislijo, da za njimi še ni nikakršne preteklosti, zlahka zapeljevati Slovence, da sta za vse njihove tegobe kriva dva črna hudiča: Jugoslavija in komunisti«. Kučan je prepričan, da je interes slovenskega naroda najvišji interes. Prepričan pa je, da se slednji ne varuje ne s protikomunizmom ne s proti-jugoslovanstvom. »Eno in drugo,« je rekel dosedanji predsednik slovenskih komunistov, »je kaj lahko uporabiti v volilni bitki za oblast, za to, da se nas nenehoma poskuša umazati in obtoževati, ni pa s tem mogoče sklepati trdnih zavezništev, ki so za zavarovanja narodovih interesov potrebna doma, v Jugoslaviji in tujini « Brez dvoma pa se Milan Ku- čan in slovenski komunisti pred volitvami in tudi sicer še kako zavedajo temnih obdobij preteklosti organizacije, katere tvorci ali dediči so. Nobeno naključje torej ni, daje Kučan še pred ostrino, ki jo je namenil opoziciji, govoril tudi o zapravljanju moralnega kapitala partij zmagovalk, pri čemer je bil tudi dokaj konkreten, (med drugim) rekoč: »Potreben je pogumen, kritičen in objektiven premislek preteklosti, ki bo z občecivilizacijskimi merili in današnjimi spoznanji potegnil ločnico med pozitivnim in negativnim ter vrnil dostojanstvo in političnot ter človeško celovitost ljudem, ki so v različnih političnih obračunih ostali po krivici zaznamovani in izobčeni. Ne gre za t,_ konjskim praznikom. »Moj* ’ je pričel običaj obujati U11 _ leta, istega leta, ko sem sCS rodil. Kosem rasel, je bil ob'"® že uveljavljen in tudi ja/, setn ,. pogosto jezdil konja napr(lC(S | siji. Še danes bi se spravil nanj če bi imel nekaj več moči kjj nji so moja strast. Z njimi se« mešetaril od Karlovca do L)UJ ljane. Še danes imam v hle' kobilico Ričko, ki je tudi tu kal le jezdi jososedov fantMirk0- SV ŠTEFAN S KONJI NI IMEL NIČ Da je konjski praznik v Sta vasi pri Šentjerneju zares n kaj posebnega, priča tudikni ga Praznično leto Slovenec ki jo je napisal naš znani str kovnjak za ljudska izroC'j Niko Kurent. V nji med starin slovenskimi običaji, povez*11* mi s sv. Štefanom, omenja tu konjsko božjo pot v Stari vM Po njegovih zapisih je bil sP' vod nekoliko drugačen, kow dandanes. • Takole piše: »Konje za top ložnost lepo opletejo. Zbere pri šentjernejski farni cer^ in krenejo nato v sprevodu Staro vas. Na čelu korakagU“ ba, za njo dostojanstveno le dijo starejši fantje in možje, njimi pa mladina na konjick , Vso procesijo vodi PoseDn2 general s sabljo ob strani tn. glavi papirnato čako s perFj su . gasilsko čepico na glavi. Sy°l dni je jahal belca in imej s peneljj nekak posnetek pokriva nekdanjih avstrijskih geneji0 lov. Pred Staro vasjo proces k pozdravi napis: Sveti ŠtefanJL naše konje varji, da bi bij' J čili, zdravi! Ko sprevod pr*%. cerkvi, jo konjeniki trikrat jahajo. Med ježo je darovali. Za cerkvijo je miza s kh>z kom, ob njej stoji cerkovn. Vsak jezdec vrže s konja c kaj denarja (šenkil) na km nik. Potem je zunaj cerk maša in po maši blagosl Podobnih običajev na novo je bilo po Sloveniji ob* njenih še nekaj v tej ali o obliki. Preseneča pa, da se i od staroštefanskih šeg ohram lo v primerjavi z drugimize:. malo. Znani so predvsem kou ski blagoslovi, precej razS jeno je bilo tudi darovanja' šenih konjskih kipcev ozmj ma kipcev živine, pa blag°sl Predsednik konjeniškega JjjL ba: »Podpiramo to prii^ tev.« Konji so prejeli blagoslov; sv. Štefan jih bo varoval bolezni. Starim šegam pa je tudi zadošč Veliko slovenskih, bosanskih, celo sibirskih gozdov smo morali predelati v celulozo, da bi iz nje naredili vse tiste neskončne kilometre papirja, ki jih vsak dan razpošiljamo po svetu. Veliko dreves je moralo pasti in veliko jih mora znova zrasti, da s papirjem, brez katerega si današnjega sveta ne znamo več predstavljati, ne uničujemo planeta, edinega, ki ga imamo. Tisoč hektarjev mladih gozdov je naš vsakoletni prispevek za zeleno Slovenijo. celuloza, papir in papirni izdelki Krško srečno v 1990 IMV REVOZ trr^TTnrrrn TRERI1JE srečno 'aY/T /* /eta vam zeli m veliko sreče v _ _ ~ i .iTM~mwr Jf I 1 w m m I I i i 1 BELT BELOKRANJSKA ŽELEZOUVARNA IN STROJNA TOVARNA 68340 ČRNOMELJ Podjetje BELT želi vsem bralcem srečno in zdravo 1990 1 1 I « *.v. ••v. ’.V. s* I m 1 w: •:S INFORMACIJSKI INŽENIRING — izdelava programov — prodaja računalnikov — servis računalnikov — organizacija .svetovanja — seminarji — avtomatizacija procesov INFORMACIJSKI INŽENIRING Kandijska 5 (SDK) 68000 Novo mesto Tel. 28 081 Fax. 21 490 Preverite našo kvaliteto in nizke cene ! Opekarna Novo mesto Zalog 21 68000 Novo mesto Tel. 84 644 Informacijski inženiring vam želi vesele božične in novoletne praznike ! Vsem svojim posbvnim partnerjem čestitamo ob novem letu 1990 in želimo, da bi še naprej tako uspešno sodelovali Propagandna služba Dolenjskega lista I srečno 1990 Vide se je s svojo kobilico Ričko tudi tokrat udeležil konjskega žegna. Ker pa je že v letih, je copojezdil sosedov fant Mirko Kolegar. vode in ovsa ter obhodi Prednikov. Blagoslovljeno sol f morali gospodarji raztresti P Poljih, kar so opravili zara-»nega in zamrznjenih poti II'11' ha konjih. Reklo se je, da ^°ra vsak gospodar na Stefa-?v° objezdili tri fare. Nekaj ^Soslovjene soli pa so bile ^režne tudi vse domače živa-mnekod je znano tudi lučaja 8V: Štefana. Šlo je za obme-Vanje otrok s sadjem. Po-Jjh izginilo pa je puščanje vf1 konjem. lv ljudskem izročilu je sv. ®Dl k zavetnik konj in živine ■"°h. Dejstva pa govore, da je H*8v- Štefan diakon v Jeruza-ip u ^ je skrbel za siromake. L~r )e uspešno oznanjal Kri-i,,.s°v nauk, so ga Judje obso-na smrt s kamenjanjem. V Pdovino Cerkve se je tako '18al kot prvi mučenec. S ko-r 'n živino pa ni imel nič. ^heje nastale legende so kako povezale konje z njim. 8hdar pa gre najverjetneje le *i°. da je praznik sv. Štefana 5°mestil mnogo starejši in ahdehgloboko zakoreninjen banski obred, čas okoli zim- skega »kresa«, ko je sonce na svoji najnižji točki in se začne počasi vračati nazaj, je od davnine povezan z mnogimi obredji. Cerkev je »pokristjanila« neko pogansko praznovanje, pri katerem je bilo žrtvovanje konj najbrž poglavitno obredno opravilo. Staro božanstvo, ki je skrbelo za črede — pri starih Slovencih je bil to Veles —, se je umaknilo sv. Štefanu, ker je pač njegov god prišel na ta čas. Krščanski svetnik je tako dobil precej čudodelnih moči od svojega poganskega prednika. PRAZNIK DEDIŠČINE Na cerkveno obeležje praznika v Stari vasi so opominjali tudi veliki napisi preko ceste SVETI ŠTEFAN PROSI TI, DA BI NAŠI KONJI ZDRAVI B’LI! Toda Štefanovo v tem delu naše domovine ni samo cerkveni praznik, tako kot tudi božič ne. To je praznik naše dediščine, izročilo, ki smoga prejeli od prednikov in ki je vredno, da živi naprej z nami. Ne kot prazno obredje, marveč kot zavedanje, da se človeški rod sklepa kot veriga od davnine do danes in od danes v bodočnost. Vsak člen verige je dragocen. Zakaj bi bili mi tisti najšibkejši, ki je popustil? Prizadevanja, da stari običaj, povezan s Štefanovim, v Stari vasi obstane, ni več le stvar tamkajšnjih kmetov, niti ne tamkajšnjega župnika Antona Trpina, ki je zanj veliko naredil. Prav je, da se za ohranjevanje tega običaja zavze-me tudi organizacija, ki je ta čas srce in gonilo konjereje na Šentjernejskem, Konjeniški klub. »Tega se zavedamo,« pravi Slavko Novak, predsednik kluba. »Že lani smo prevzeli pokroviteljstvo, saj je za potek prireditve potrebna določena organiziranost. Treba je dobiti dovoljenja za ustavitev prometa, zbrati udeležence in drugo. Dalo bi se sicer še kaj pripraviti, vendar pa čas ni najbolj primeren za prireditve na prostem. Je le zima. Toda v tem času so konji najlepši. In to je njihov praznik « TONE JAKŠE MILAN MARKELJ # BUCK&DECKER' 7 *mM\8čtor večnamenska žaga aligator srečno 1990 Black & Decker — Jugoslavija, p. o. 61290 Grosuplje, Brvace 11 tel.: n. c. 061/773-511 telex: 31530 bdyugo yu telefax: 061/771-023 rez za rezom do uspeha; hitro, čisto in varno VSE O BOŽIČU Božič je letos stopil iz večde-setletrie ilegale med praznike, ki jih na Slovenskem javno praznujemo irt ko imamo dela prost dan. Slovenci smo božič praznovali in ga še praznujemo v skladu s svojo stoletno tradicijo in tradicijo zahodnega kulturnega kroga, kamor pač sodimo. A kakor je praznovanje božiča zelo razširjeno, o samem prazniku, njegovem zgodovinskem, mitskem in duhovnem ozadju ljudje zvečine vedo zelo malo. karji še Rembrand van Rijn. Na skoraj 300 straneh knjige so natisnjene barvne reprodukcije posameznih del kar 87 slikarjev. Beležke o njihovem življenju in delu pa bralec najde na koncu knjige. Prevod biblijskih besedil so za slovensko izdajo povzeli iz zadnjih, doslej najbolj pretehtanih in strokovno preverjenih prevodov Stare in Nove zaveze v slovenščino. MiM HOMOERO- TIČNA POEZIJA Med pesniškimi antologijami, ki so na Slovenskem izšle v najnovejšem času, jih nekaj prinaša poezijo kaj nenavadne tematike, takšno, ki je bila tako rekoč še včeraj v hudem sporu z javno moralo in tako pri nas kot seveda tudi v svetu nedotakljiv tabu. V mislih imamo predvsem dvoje knjig takšne poezije: antologijo francoske erotične poezije Razvrat- Redni profesor bibličnih ved na ljubljanski teološki fakulteti dr. France Rozman je napisal poljudno, vendar strokovno podprto knjigo o božiču, v kateri obširno razlaga ta intimni družinski praznik. Knjiga Božič po Lukovem evangeliju je pred kratkim izšla pri Državni založbi Slovenije. Poljudno in tekoče napisani knjigi bi lahko rekli kar priročnik o božiču, saj nam avtor v nji govori o vsem, kar je povezano z božičem, od zgodovinskega orisa razmer, v katerih se je rodil Jezus, in opisa samega dogodka do tega, kako se je praznovanje božiča postopoma uveljavilo po svetu in tudi pri nas. Podrdbneje se zadržuje pri domači božični tradiciji. Odlika knjige je poleg njene nazornosti in jasnosti tudi v tem, da avtor zgodovinska dejstva primerno ločuje od teoloških pogledov, hkrati pa seveda ves čas daje ustrezen poudarek teološki razsežnosti praznika. Zanimivo je, da avtor omenja tudi apokrifne spise. Vol in osel, znanca iz slovenskih jaslic, sta v ljudsko predstavo božjega rojstva prišla prav iz takega vira. M. MARKELJ -TTi' BIBLIJA V SLIKARSTVU Sveto pismo ali Biblija je že dolga stoletja ne samo vir verskega navdiha, marveč tudi močan vir ustvarjalnega navdiha. Še posebno pretekla obdobja likovne umetnosti so bila odločilno zaznamovana s svetopisemskimi motivi, ki so jih upodabljali vsi veliki mojstri čopiča. Tako je Biblija tudi po tej plati nepogrešljiv del kulturne dediščine človeštva, poznavanje svetopisemskih motivov pa zaradi tega sodi v splošno izobrazbo vsakega posameznika. O umetniškem oblikovanju svetopisemskih motivov priča zanimiva knjiga Biblija v slikarstvu, ki je pred kratkim izšla pri Mladinski knjigi. Gre za slovensko izdajo knjige tujih založb, katere uredniki so ob izbrana in najbolj poznana svetopisemska besedila iz Stare in Nove zaveze uvrstili svetovne slikarske mojstrovine, ki so z močjo likovne govorice izrazile sporočila teh besedil. Največ prostora so v knjigi dobili nenadkriljivi renesančni umetniki Botticelli, da Vinci, Rafael, Tizian, Caravaggio in seveda Michelangelo s svojim sikstinskimi freskami na čelu in na koncu knjige. Poleg slovitih italijanskih mojstrov so bili ustrezne pozornosti deležni tudi njihovi »severni bratje« Holbein, Brueghel in nasledniki Rubens, Poussin ter Lorrain. Poleg Michelangela je med najbolj zastopanimi sli- ne muze, ki smo jo na tej strani že predstavili, in antologijo poezije 20. stoletja s homoerotično motiviko, ki jo je pod naslovom Drobci stekla v ustih izdala alternativna založba mladih Aleph. Urednik pesnik Brane Mozetič je vanjo uvrstil 83 avtorjev, predstavnikov številnih evropskih in drugih literatur po svetu, predvsem ameriške, od najstarejšega, grškega pesnika Konstantina Kavafisa (1863 — 1933), do najmlajšega ameriškega pesnika Dennisa Cooperja (roj. 1953). V antologiji ni slovenskih in drugih jugoslovanskih avtorjev, kar je ena njenih najbolj vidnih pomanjkljivosti. Moramo pa verjeti uredniku, ki je v spremni besedi zapisal, da jih je želel vključiti, da pa mu ni uspelo zbrati dovolj besedil. Sicer pa je prevode iz desetih jezikov opravilo trinajst prevajalcev. Pesmi, ki napolnjujejo pričujočo knjigo, sodijo v zvrst erotične poezije, akoravno je /ljihova skupna značilnost, da izpovedujejo ljubezen do istega spola, če odmislimo, da so te pesmi pognale iz hrepenenja ali poželenja moškega po moškem in ženske po ženski, in če nas zanima le poezija kot taka, potem lahko tudi ob prebiranju Drobcev stekla v ustih estetsko uživamo kot ob vsaki drugi poeziji. Saj je tudi to lirika, vsa nežna in krha kot ste,-klo, ki pa se v preveč hlastajočih ustih lahko zdrobi in zada bolečino. I. ZORAN ZA ZDRAVO ŽIVLJENJE Mladinska knjiga je zasnovala posebno zbirko, ki je namenjena zdravstvenemu pro-svetljevanju. Odlika zbirke je poljudnost, nazornost in morda tudi to, da urednica zbirke Breda Konte ne pušča vnemar nekaterih alternativnih medicinskih postopkov, seveda le tistih, ki so se zares uveljavili v svetu. Zbirka im zgovoren naziv, ki pravzaprav pove vse o njeni zasnovi — Za zdravo življenje. Doslej so v nji izšle že tri knjige. Mladim zakoncem, ki se pripravljajo na rojstvo otroka ali imajo že dojenčka pri hiši, sta namenjeni dve knjigi. Bodočim materam in očetom pa tudi prekaljenim staršem bo skrivnost otrokovega razvoja v materinem telesu ter telesne in duševne spremembe, ki spremljajo nosečnost, nazorno pojasnila knjiga dr. Jacka in Marjorie Fuqua Mc-Cubbina Otrok pred rojstvom. Tistim, ki so dojenčka že dobi- li, pa bo knjiga 500 Vprašanj mladih staršev zanesljiv vodnik v težavah in strahovih, ki spremljajo prvi dve leti mladega kričača. Knjiga v obliki vprašanj in odgovorov podaja nasvete in razlage o alergijah, dojenju, navajanju na čistočo, prehladih, infekcijah in vsem ostalem, kar mlade starše najbolj zanima in s čimer se najpogosteje srečujejo. Eksotične vidike skrbi za zdravje pa odpira knjiga Gerarda Edda ABC akupresure. Priročnik nazorno prikazuje, kako ohranimo zdravje in vitalnost z masažo akupresurnih točk po staroki-tajski metodi. Tisočletne modrosti v naših vsakdanjih problemih gotovo niso za odmet. Knjig z napotki za zdravo življenje je torej dovolj. Potrebno je še malo volje in zdrave radovednosti. MiM BRANJE ZA VSAKOGAR Kmečki glas je ena od redkih slovenskih založb, ki je z nedavnim izidom štirih novitet v celoti uresničila svoj letošnji založniški program. Gre za dela slovenskih avtorjev, ki pišejo tisto vrsto proze, po kateri bralci pogosteje segajo kot po sodobneje in izrazito v umetniškost usmerjeni, kar pa ne pomeni, da so knjige manjvredne, so le drugačne. Tako po obsegu kot po kakovosti izstopa roman Frančka Rudolfa Odpiram mlin, zapiram mlin. Avtor je z njim ustvaril svojevrstno družinsko kroniko, skozi katero sevajo temeljna vprašanja tako dob kot posameznikovega bivanja. Pripoved, začinjena s humorjem in satiro, bo pritegnila še tako izbirčnega bralca. Samorasli pisatelj Roman Krapše je v povesti Hiša brez vrnitve na izviren način povedal zgodbo iz resničnega življenja, iz umirajočega kmečkega sveta, tako značilnega za naš vsakdanjik. Podoben svet izrisuje tudi Ivan Malavašič v svoji povesti Erazem iz grape, le da ima njegovo pisanje bolj optimistično obeležje. Kmetstvo in zemlja kot najbolj temeljni vrednosti v povesti slavita zmagoslavje nad odtujenim svetom mesta in industrije. Zanimivost povesti je, da se je avtor dotaknil dosedanje ta-bujske teme — poboja okupatorjevih sodelavcev. Prepad med mestom in vasjo kot ozadje in medsebojni odnosi, ki jih med prijateljema dodatno zapletejo ženska in ljubezenska čustva, so tema-. tika povesti V senci sojenic, ki jo je napisala Vanja Forjanič-Rankel. Avtorico odlikuje sposobnost vživljanja v svoje junake. KNJIŽNI TELEGRAMI • V zbirki Studia Humanitatis sta ta mesec izšli knjigi Rdeča svetilka incesta Robina Foxa ter Gib in beseda Andreja Leroi-Gourhana. • Kot 63. knjiga zbirke Krt je izšel prevod knjige Modeli demokracije Davida Helda. • Pri Krtu so izdali tudi nekoliko predelano doktorsko disertacijo Pavleta Zgage Grun-drisse, od renesance do krize marksizma. • Popotnik Tomo Križnar (v Dolenjskem listu smo objavili enega od njegovih potopisov) je v samozaložbi izdal knjigo O iskanju ljubezni, v kateri popisuje svoja popotovanja s kolesom po svetu. • Pri Založbi Obzorja so izdali prevod uspešnice Andreja Kaminskega Naslednje leto v Jeruzalemu. • Društvo 2000 je izdalo knjigo Temelji humanistične etike Ivana Mešička, ki govori o odsotnosti etike v pedagoškem procesu. Čisto pravi dedek Mraz Zaradi priimka je Rudi Mraz iz Bršljina v tem prednovoletnem času gotovo deležen obilice šal in dovtipov s strani svojih Številnih znancev in prijateljev, pa jim dobrodušen, kot je, ne zameri. Sicer pa, saj je tudi res, sedemdesetletnik ima že eno vnukinjo, torej je čisto pravi dedek Mraz. V svojem življenju pa je odigral in odpel toliko različnih igralskih in pevskih vlog, da ne bi bilo nič čudnega, če ne bi kdaj nastopal tudi v vlogi tistega drugega dedka Mraza. Morda tudi je. Ko se človek pogovarja z Rudijem, mu ta natrosi toliko podrobnosti in zanimivih doživljajev iz svojega bogatega življenja, da si človek res ne more vsega zapomniti. V Rudijevem življenju prevladujeta predvsem dve zelo pomembni stvari, katerima se je usodno zapisal. Prva je že-lezničarstvo, kateremu je bil zapisan tako rekoč že v zibelki, saj je bil železničar tudi že njegov oče. Zato je svojo mladost preživel ob stalnem puhanju in sopihanju črnih mastodontov na kolesih. Po sedmih letih gimnazije v Novem mestu se je podal na železniško šolo v Beograd, jo tik pred vojno končal, potem pa delal pri železnici z manjšimi prekinitvami vse do upokojitve. Tudi med vojno, ko je šel v partizane, je bil v železniški brigadi, čeprav se je ta bila s sovražniki bolj z orožjem kot pa z lastno tehniko. Tam je bil Rudi tudi ranjen v roko, kroglo, ki so mu jo izrezali iz nje v partizanski bolnišnici Drežni-ca, pa še sedaj hrani doma. Drugo, kar je dalo ton Rudijevemu življenju, je petje. Sodelovanje v kulturnih druš* tvih Svoboda v Bršljinu in »Dušan Jereb« v Novem mestu, pa naj se za današnje čase zdi se tako čudno, je zanj pomenilo več kot urejeno družinsko življenje, več kot denar in več kot mir, ki ga nudi udobna domača zofa. V tistih časih po vojni, in o njih ve Rudi marsikaj povedati, je bilo precej takih ljudi. In prav zato je bilo kulturno življenje dokaj pestro. No, bršljinska Svoboda je kmalu usahnila, zato pa je tolikanj bolj zaživel »Dušan Jereb«, ki je v najboljših časih premogel dramsko skupino, pevski zbor in celo orkester. »Pri prostovoljnem kulturnem delu smo sodelovali vsi, vsak po svojih močeh in sposobnostih, da pa je bilo uspešno, gre zasluga tudi temu, da je bilo med narhi precej izobražencev in starih meščanov, kar je stvari dajalo svojo težo. Tako so v vseh treh skupinah sodelovali profesorji, sodniki, pravniki, uradniki, zdravniki, razni obrtniki pa tudi dijaki, delavci in nadarjeni kmečki fantje. Kakšne zmogljivosti smo imeli, pove že to, da smo lahko v Novem mestu takrat brez večjega naprezanja postavili na oder opereto, ki je bila naše izvirno delo, z lastnimi igralci in lastnim orkestrom. Opereta je imela naslov Sneguljčica, tega pa se tako dobro spominjam zato, ker sem v njej igral kraljeviča, eno glavnih vlog. Besedilo zanjo je napisal Polde Cigler, uglasbil ga je Tone Markelj, ki je bil sicer tudi naš zborovodja, režiral pa je Riko Urh. Le poznavalci lahko povejo, kaj se pravi v majhnem mestu spraviti na oder takšno izvirno delo, in to je bil podvig, ki ga Novo mesto ni doživelo ne prej ne pozneje. Sicer pa je vsaka od skupin nastopala tudi samostojno. Novomeški igralci so dosegli tudi v republiškem in državnem merilu ugodne ocene, prav tako pevci. Skupaj z orkestrom smo večkrat prirejali tudi zabavne večere, ki jih je režiral Niko Urh in so pritegnili veliko gledalcev od blizu in daleč. Še sedaj se spominjam ene od zelo uspelih točk, izbora za miss Novega mesta, v kateri smo nastopali trije moški, opravljeni v lepotice, občinstvo, ki je glasovalo, pa ni niti slutilo, za kakšno potegavščino gre«, se Rudi Mraz spominja tistih kulturno in družabno živahnih novomeških časov. Rudi Mraz še vedno poje. Njegov bori ton v moškem pevskem zboru še zveni čisto in jasno kot nekoč. Žal iz nekdaj mogočnega zborovskega sozvočja izpadajo glasovi drug za drugim. Nekateri odhajajo drugam, drugi umolknejo za vedno. Tudi duša zbora, dolgoletni zborovodja Tone Markelj, je že zdavnaj umrl. »Novih pevcev skoraj ne dobimo več, mi, ki smo še, pa smo sklenili, da bomo vztrajali do konca. Kadar kdo od naših članov umre, mu zapojemo ob grobu, ob dnevu mrtvih pa s skromnim cvetjem počastimo grobove naših nekdanjih pevskih tovarišev. Doma hranim skrbno zapisane kronike nastopov in posebnih dogodivščin iz življenja našega zbora. Mislim, da je bilo to življenje vredno živeti,« pravi Rudi Mraz. Tako je, kot bi govoril o svoji družini. Žal umirajoči. Kaj ti tudi orkester in dramska skupina sta v Novem mestu že zdavnaj razpadla. Več sreče ima Rudi Mraz s svojo krvno družino, kajti tam je vendarle dedek, torej se le lahko nadeja neke kontinuitete. T. JAKŠE Je ZK res likvidirala človeka? Tovariško razsodišče Zveze komunistov Slovenije je na pobudo občinskega komiteja ZKS Novo mesto in Uroša Dularja, sekretarja medobčinskega sveta ZKS za Dolenjsko, sredi decembra proučilo vlogo novomeških komunistov v tako imenovani »novomeški gradbeni aferi« oz. izjave Boštjana Kovačiča — zaradi suma storitve kaznivega dejanja pred dvema letoma in pol odstavljenega novomeškega župana — na seji občinske skupščine Novo mesto 5. oktobra letos in v razgovoru na predsedstvu OK ZKS Novo mesto aprila lani. Pobuda Uroša Dularja je izvirala predvsem iz izjave Boštjana Kovačiča na omenjeni skupščini, da je bila začetna koordinacija, ki je izvajala in spremljala celoten potek dogajanja, instanca sekretarja MS ZKS Uroša Dularja in da je bila takšna logika funkcioniranja sistema, ki si za cilj postavi likvidirati človeka. Pobuda OK ZK pa je posledica vseh napadov B. Kovačiča in njemu naklonjenega tiska na organe ZK, ki da so v tesni navezi z organi UNZ in Dolenjskim listom skonstruirali celotno zadevo. Senat tovariškega razsodišča je ugotovil, da organi ZK in njihovi funkcionarji v Novem mestu niso spodbudili kazenskega pregona in niso vplivali na potek preiskave zoper svojega člana in predsednika skupščine Boštjana Kovačiča. Nujno je bilo, da so se vključili v obravnavo nastalih razmer, saj je šlo za člana, ki ga je ZK kandidirala za funkcijo. Organi ZK so ves čas ocenjevali samo moralnopolitično odgovornost B. Kovačiča in drugih članov, vpletenih v afero. Senat je ocenil, da je Kovačič in njemu naklonjeni tisk sprožil ostro gonjo proti ZK v Novem mestu, ki da je skupaj z organi UNZ Novo mesto in novinarji Dolenjskega lista skonstruirala vse potrebno za pregon »naprednih in uspešnih kadrov«. Pri tem avtorica tega zapisa ne more mimo dejstva, da se seveda veliko bolje sliši in bere (enako je bilo tudi pred dvema letoma in pol) o stalinističnem obračunu z naprednimi in uspešnimi in sploh »naj« ljudmi za zaplankanem in usmrajenem Dolenjskem, kot pa o še enem pomembnežu, ki je osumljen materialnega okoriščanja na račun položaja, kar je bilo do konca izrabljeno v agresivnem in enostranskem ustvarjanju slike o »novomeški gradbeni aferi« v slovenski javnosti. Za naprednost, še bolj pa ža uspešnost v afero zapletenih kadrov žal tudi ni kakšnih posebnih dokazov, žal zato, ker takih kadrov Novemu mestu nesporno manjka. Dalje je senat tovariškega razsodišča ZKS ugotovil, da B. Kovačič za svoje obtožbe, da so montirani politični proces zoper njega vodili Uroš Dular in organi pregona po nalogu republiških organov, nima razlogov in argumentov. Ko t možne vzroke je Kovačič navedel nekatera razhajanja v ocenah na Pokrajinskem komiteju za SLO in DS s predstavniki UNZ. Na pobudo, naj sume podkrepi s konkretnimi trditvami in dokazi, za katere sicer pravi, da jih ima, pa se je Kovačič v vsakem razgovoru umaknil z izjavo, »to je še en dokaz več, da mi ne zaupate«. Tako je storil tudi v razgovoru z delovno skupino tovariškega razsodišča ZKS. V njem je bilo ugotovljeno, da B. Kovačič neupravičeno napada ZK, da ga ni ščitila pred organi pregona, ampak je celo zahtevala njegovo razrešitev. V zvezi s tem je senat razsodišča ocenil, da bi moral OK ZKS Novo mesto ugotoviti moralnopolitično odgovornost B. Kovačiča ob začetku afere in mu v skladu s statutom izreči ukrep. Razrešitev z odgovorne družbeno- politične funkcije bi bila nujna posledica ocene o njegovi moralnopolitični odgovornosti v aferi, ki je pretresla širšo javnost. Senat je predlagal OK ZK Novo mesto, da takšno oceno pripravi na podlagi ugotovitev v poročilu, ki ga bo pripravila posebna komisija novomeške občinske skupščine. Obnašanje B. Kovačiča in drugih vpletenih komunistov v gradbeno afero v Novem mestu pa je tudi treba oceniti v skladu s statutom. Delovna skupina tovariškega razsodišča ZKS je proučila razpoložljivo gradivo o »novomeški gradbeni aferi«. Ugotovila je, da je na podlagi ovadbe UNZ Novo mesto Temeljno javno tožilstvo Novo mesto aprila 1987 zahtevalo uvedbo preiskave zoper B. Kovačiča in še pet udeležencev. Glavni očitek je bil, da sta se Kovačič in B. Zajc z izvajalcem del Tozd Gradbeni sektor Pionirja dogovorila za fiksne cene dveh enakih hiš, in sicer za 5 milijonov din do tretje faze brez strehe, medtem ko naj bi vrednost del na vsaki hiši znašala 21,2 milijona din. Ob upoštevanju dodatno naročenih del v višini 1,5 milijona din naj bi se Kovačič in Zajc okoristila za 14,6 milijona din. Obtožnica ju je bremenila napeljevanja vodij tozda h grabežu, storjenega z zlorabo položaja. Konec julija 1987 je izvedenec iz celjskega Razvojnega centra opravljena dela ocenil na 8,3 milijona din. Potem je februarja 1988 Višje tožilstvo Ljubljana zaradi namigov o političnem obračunu z obdolženci zadevo preneslo na Temeljno tožilstvo v Ljubljani. Ti so zahtevali novo izvedensko mnenje od inštituta v Zagrebu, kar je preiskovalna sodnica zavrnila. Zato je junija letos mnenje dopolnil izvedenec iz Razvojnega centra Celje. Ugotovil je, da znaša vrednost gradbenih del za eno hišo 8,3 milijona din, vrednost opravljenih del pa 10 milijonov. Izvedenec obrambe enega od obtoženih je opravljena pogodbena dela ocenil na 5,371 milijona din. Tožilec je v odstopu od nadaljnjega kazenskega pregona ugotavljal, da dva strokovnjaka ne bosta zavzela identičnega stališča do vseh podrobnosti, ker nekaterih izračunov sploh ni mogoče točno izdelati, saj na primer ne obstajajo in ikr z?/j *£ MEBLO na IG pis računalniški sistemi in mreže za poslovna in tehnična okolja PC/AT (12 MHz, 1MB RAM, HD 40MB,...) PC/N E AT (16MHz, 1 MB RAM, HD 40MB,...) PC 386 (20MHz, 2MB RAM, HD 80MB,...) PC 386 (25MHz, 2MB RAM, 64KB CACHE, 80387,...) ji s lasi HERCULES, EGA (800x600), grafični kontrolorji: (1024x768) tiskalniki: STAR, FUJICU risalniki: SEKONIC, ROLAND Lokalne mreže: Are Net, ETHERNET, NOVELL CAD okolja: ACAD 10.0, programski pripomočki in orodja za projektiranje in načrtovanje v strojništvu, elektrotehniki UGODNE CENE HITRA DOBAVA PC/AT 5.700 DEM (dinarsko) telefon: (065) 26-566, 26-511 telex: 34316 mebloyu telefax: (065) 21-313 dokumenti o geodetskih meritvah, popisih materiala, kalkulacijah itd. Na podlagi takšnega mnenja je ljubljansko Temeljno sodišče ustavilo nadaljnjo preiskavo v zvezi z »afero«! (Razlika med pogodbeno vrednostjo del in mnenjem izvedenca iz Celja, ki je takrat znašala preko 17 tisoč mark, se je v tem času spremenila v bagatelo, saj uradno preračunavanje v konvertibilno valuto ali valorizacija zneska ni bila predvidena oz. dovoljena. — Op. p.). Delovna skupina je ugotovila, da sta se OK ZKS Novo mesto in njegovo predsedstvo morala vključiti v obravnavo nastalih razmer, saj je šlo pri Kovačiču za člana ZK, ki ga je ZK evidentirala za to funkcijo, in ki je bil pred tem predsednik OK ZKS Novo mesto. Iz pregleda zapisnikov sej predsedstva in OK ZK je delovna skupina ugotovila, da sta se predsednica OK ZK in njegov sekretar že septembra 1986 pogovarjala s Kovačičem o govoricah v zvezi z gradnjo njegove hiše. Kovačič je takrat zatrdil, da so zadeve popolnoma čiste in pri tem je tudi ostalo. Organi ZK so zadevo obravnavali šele po ovadbi organov pregona v aprilu 1987, poudarjeno je bilo, da je dokazni postopek šele v fazi suma, zato sta nujna treznost in umirjenost, čeprav je razburkano javno mnenje zahtevalo takojšnje ukrepanje. Sprejet je bil predlog, naj Kovačič odstopi in tako omogoči normalen potek preiskave. Ker tega ni hotel, so mesec kasneje zanj predlagali razrešitev. Razlogi? Poslabšalo se je politično razpoloženje med ljudmi, ki so menili, da sum ni združljiv s funkcijo predsednika občinske skupščine, mnogo je bilo če in da Kovačič funkcije ne more opravljati, mnogo je bilo tudi zahtev po odstopu oz. razrešitvi. Zaradi vseh očitkov o političnem obračunu je novomeška ZK od predsedstva CK ZKS septembra 1987 tudi pričakovala ustanovitev posebne nevtralne delovne skupine, da bi proučila in ocenila vse njihovo ravnanje v zvezi z afero, a ta komisija ni bila oblikovana, ker je predsedstvo CK ZKS hotelo preprečiti morebitne očitke o pritisku na organe pregona. Razgovor na predsedstvu OK ZKS Novo mesto v aprilu 1988, ki naj bi dal odgovor, kdo je hotel politično obglaviti Kovačiča oz. kdo mu je skuhal politični obračun, ni dal rezultatov. Dlje od ponovnih Kovačičevih trditev o političnem obračunu po modelu specialne vojne in skonstruiranem sumu ter o zameri ZK, ki da ga ni zaščitila, namreč niso prišli. Podobno je B. Kovačič nastopil na seji občinske skupščine 5. oktobra letos po ustavitvi pregona zoper njega. je ostal pri svojem: ker Sa ni zaščitila, ima prav, da 1°' za politični obračun, eIl8ejPrav ker da mora navesti arguPU tere, te za trditve, da je žrtev tičnega obračuna. Kovač' rjy še dejal, da je razgovor P^Sbov,) zno in da se je odločil izsfy jhne iz ZK. Navzoči pa so trdi" ima Kovačič pravico se bf^jtj ■ 111 Id 1X\_/ V UUIU piUMUU ./j| ti, da pa sklepi OK ZK, d°s. no gradivo njegove resnk, političnem obračunu ne 9° J k jujejo. Boštjan Kovačič J | ^ razgovoru povedal, da )e > ,. kot predsednik skupščineJ dv Pionirju pri sklepanju p0^( ^ be v drugačnem položaj?^ druge stranke. O tem so govoriti najprej po Pio? : govorice so se potem zel° j Novem ocen, da so razmere nemogo- V začetku decembra letos je bil v Novem mestu opravljen še en razgovor na to temo z delovno skupino tovariškega razsodišča ZKS. Že pred tem se je slednja seznanila s pisanjem sredstev javnega obveščanja o tej zadevi in ugotovila, da že naslovi posameznih člankov kažejo na tendenciozno pisanje in na žalitve organov pregona, družbenopolitičnih organizacij in posameznikov, predvsem funkcionarjev v Novem mestu. Na razgovoru je bilo poudarjeno, da so organi ZK pošteno in korektno ravnali. Ravnali so kot politična organizacija, ki je Kovačiča evidentirala za funkcijo in je bila dolžna ukrepati, ko se je javno mnenje zaradi suma premoženjskega okoriščanja obrnilo proti njemu. Kovačič tro širile po i\ovem Tudi zato so nesprejeti Kovačičeve navedbe o sP,. med organi pregona in 9°. ko oz. obtožba Uroša D"1?, da je kot sekretar MS Zk& klajeval delo z organom 1 gona. Ta trdi, da sam n?e funkciji ni deloval tako,0 bilo tako prej, pa on ne t. odgovarjati. Delovna skdk je ob zaključku razgovora ■ tovila, da se je tudi to sreč z B. Kovačičem končale > dobno kot poprejšnji razg• ^ ri: ostal je pri trditvah, dokazov in argumentov,0^ žrtev montiranega polic i ga procesa. Glede na očRj prepoznem sestanku je la, da zaradi nesamokridU Id, Ud 601 aui nuoauiu«* r ga obnašanja B. Kovačij gačnega rezultata ne bi ( niti, če bi se sestali že pre j ustavitvijo kazenskega py na. Na koncu je bilo dog" 1 jeno, da bo OK ZKS na P°°, ugotovitev v oceni po®® • komisije skupščine občih^ delal politično oceno deh nja in obnašanja B. Kov9 in drugih komunistov, ki ’, li vpleteni v »gradbeno ** v Novem mestu. j, NAGRADA V DOBOVO &eb je izmed reševalcev 47. nagrad-!J«žanke izbral ANKICO KRIVEC bobove. Za nagrado smo ji poslali (novejšo knjigo slovenske pisateljice 'nje Forjančič-Rankel V senci soje-j Nagrajenki čestitamo in ji želimo letno branje! "ešite današnjo križanko in pošljite "sv najkasneje do 8. januarja 1990 naslov: Uredništvo Dolenjskega li-tOlavni trg 24,68000 Novo mesto, s '»»m KRIŽANKA 48. EŠITEV 47. KRIŽANKE Svilna rešitev 47. nagradne kri-,k« je: BUSH, KANTA, RIA, pT ARM, ORBIS, ROB, LAIK, SA--- ■> Gorbačov, mig, valais, ‘AD, taksa, SA, ATLETIKA, ::: *t, bit, ant, ratar, enaj- R-r 'TNA, ELA, RA, STAVEK, KOP. >.i^ . . srasu I NAGRADNA KRIŽANKA 49 | m_______ ______________________1 ; 2a tiste, ki jih nosi mladost in ??e hrepenenje, sta dolgost panja in grenkoba negotovo-jRjfiffio sestavna dela velike I. ANDRIČ Umetnost je bolj trdoživa kot J. VIDMAR Nič ni bolj neumnega in na-‘Mnjaškega, kot je zamisel e. O. FALLACI FR. PISATELJ (GEORGE) NAVT. KI JE PRISTAL NA LUNI (EDWIN) JUŽNOEVR STRUPENI PAJEK BELGUSKE TERME VRSTA A2. PALME NOGOMETAŠ OLIMPIJE MAVČAR POL SVILENA TKANINA AM. FILOZOF IN PESNIK IRALPH WALD0l PTlCTEKAC MIT. GERM. OREL ZNAN KRAJ 12 AM.ZGOOO-VINE ŽENSKO IME ALBANSKO MESTO OB ISTO- ZA POLTON ZVIŠANI A JUGOSL ZNAMKA UR PRAVOSLAVN 'UPNIK IZ LEDENEGA POKROVA ŠTRLEČA GORA PISATELJ INGOLIČ GERMANSKI PLEME MESTO V SEV. DELU HRV. PRIMORJA SESTAVIL J UDIR PRIVRŽENEC SUNE SMRTNI ANGEL ŽENSKO IME NAČIN KONJSKEGA TEKA KEM SIMBOL ZA RADU ZNANI ANGL BARITONIST (GERAINT) NEKDANJE GL MESTO BA&LONUE JEM ROMAN-IČNI PRIROD NI FILOZOF (LORENZI NAJJUŽNEJŠI ŠVC KANTON MALOKRVEN BOLNIK RIŽEVO ŽGANJE Sindrom obolelih zgradb Svetovna zdravstvena organizacija opozarja na notranje onesnaženje zgradb — Sodobni materiali Padli simbol razdeljenosti sveta Mlinskega zidu ni več — Nastal je 13. avgusta 1961. leta, ljudje so ga začeli rušiti 6. novembra letos — 75 smrtnih žrtev Dd vseh dogodkov iztekajočega se di glavno mesto razdelilo na vzhodni 3,k~-.............. 'J--------- in zahodni Berlin, v obsegu nekdanjih sovjetske in angleško-francosko-ame-riške okupacijske cone. Bivše glavno mesto je tako delilo skupno usodo z Nemčijo. Sploh seje z Evropo vred ves svet po vojni hitro delil na vzhodni in zahodni blok pod dežnikom dveh takrat prevladujočih velesil, ZDA in Sovjetske zevze. Razdeljenost je bila popolna in je segla na vsa področja družbe in človekovega življenja. Odnosi med obema blokoma so se zaostrili do te mere, da zgodovina govori o obdobju hladne vojne. Dete takih razmer je bil tudi berlinski zid, ki so ga postavili avgusta 1961. leta. Tega leta seje Sovjetska zveza odločila, da bo mejo med obema sektorjema v Berlinu sprejela kot državno mejo med obema Nemčija-ma. Enote Ljudske armade so zasedle sovjetski sektor, na meji pa so ponoči začeli postavljati bodečo žico, barikade in zidati zid. Berličani so se tako 13. avgusta prebudili v pregrajenem in razdeljenem mestu. S tem dnem seje začela tudi nenavadna, krvava in včasih na same meje fantazije segajoča vrsta pobegov preko zidu. Mnogi Berličani so že od prvega dne obstoja berlinskega zidu panično skušali ubežati na zahod. Ker so bile sprva nekatere stavbe del zidu, so ljudje skakali skoz okna na drugo stran in pri tem jih ni tako malo obležalo mrtvih na tlaku ulic zahodnega Berlina. Ko so okna zazidali in Mumueiuuv»u > >uTji.»iv.w- neposredno bližino zidu obdali z lost ’Je dobilo poseben status, bilo pa je minskimi polji, mejni pas pa osvetlili " ' ' ' z reflektorji in zavarovali s strojnič- J bo rušenje berlinskega zidu naj-.Prišlo v svetovno zgodovino kot aJbolj izrazito simbolično dejanje, s . so se izrazili veliki premiki, ki i ^jeli Evropo in svet v letu 1989. ®tografije Berlinčanov, ki so se toč-°b polnoči 9. novembra z obeh ''' zidu povzpeli na osovraženo jjr°, plesali po nji, se objemali, sme-1 ln se jokali od sreče in navduše-pse lotevali zidu s kladivi, krampi, phvci in golimi rokami, bodo ostali rtled najbolj zgovornimi dokumenta časa y “^rimski zid je bil vse od postavit-* simbol evropske razdeljenosti na L?°d in zahod, na socialistične in -rjJ ^tolistične države. In ta razdelje-ki sojo sprva milijoni ljudi videni kot ločitveno črto med pravični družbami in družbami izkorišča-.p nted bodočnostjo in preteklostjo J!v°ja človeštva, seje vse bolj izka-kVala kot črta med revščino in blažjem, tiranijo in svobodo, brez-'Pektivnostjo in človeka vredno '°dnostjo. 28 let je 28 milj (45 ki-. 'etrov) dolgi zid stal v srcu nemške .bolnice, letos pa je ta osovraženi 'Okrvavljeni simbol razdeljene Ero- njih z družinami in svojci odplazili pod zidom, domiselni in pustolovsko navdahnjeni so se lotili celo gradnje balonov ter z njimi ponoči prepluli osovraženi zid. Nekateri so se prebili na drugo stran z vozili, mnogi so se pretihotapili, skriti na najbolj nemogočih mestih v avtomobilih in drugih vozilih. Nepotrpežljivi pa so kar golih rok naskakovali zid in se skušali z norim pogumom in drznostjo prebiti preko mejnega pasu. Nekaterim je uspelo, prenekateri ubežnik pa je obležal na pol poti. Posebno medijsko pozornost je zbudi primer 18-letnega Petra Felcherja. Fant je skušal kot mnogi pred njim preteči smrtno cono zidu, vendar ga je pokosil strojnični ogenj. Na smrt ranjen je obležal ob žici. Vzhodnonemški vojaki so ga pustili ležati tam celo uro, da je pred očmi zgroženih prič na drugi strani zidu izkrvavel. Postal je ena od 75 žrtev berlinskega m zidu. MiM 'n sveta padel. .Rodovina '6uuovma berlinskega zidu se jjtid L?Vzaprav začne s potsdamsko kon-v po njx?nco leta 1945, na kateri so zavez-0 ,ke sile, ki so porazile nemški rajh, pre? sjrel'le nemško državo na štiri cone: stOAJ^k0’ angleško, francosko in lili' .briško. Glavno mesto Berlin, ki se br*5 jjSlCer znašlo globoko v sovjetski co-.-«.’ledobilo poseben status, inicS!o y tako razdeljeno na štiri okupa- * i iji ve e P® J.slte cone. Nasprotja med nekda-č ) | J1”1' zavezniki so se zaostrovala in I® f j; J31954 sta se dokončno oblikova- pod VC nemški državi'Z njima Seje tU' nimi gnezdi, so ubežniki iskali druge poti v zahodni del mesta in v svobodo. Bolj potrpežljivi in vztrajni so izkopali podzemeljske tunele in se po smr SOZD Gozdarstvo Kmetijstvo Kočevje n. sol. o. KMETIJSKO GOSPODARSTVO KOČEVJE izpisuje JAVNO DRAŽBO 1. za prodajo stanovanjske stavbe v Starem logu št. 9. Objekt stoji na prač. št. 179 — stanovanjska stavba v izmeri 198 [b2 k. o. Stari log. [^klicna cena je 995,139.860 din. 2. za prodajo stanovanjske stavbe v Starem logu st. b. Objekt (bivša trgovina) stoji na pare. št. 94 — stanovanjska stavba v izmeri 132 m2 k. o. Stari log. ^klicna cena je 1.239,892.815 din. .... , Javne dražbe se lahko udeležijo kupci, fizične in pravne osebe, ki eno uro pred pričetkom dražbe vplačajo 10% polog od izklicne cene v gotovini na mestu javne dražbe, z virmanom pa na Siro račun 51300-607-26107. kavcija se všteje v kupnino oziroma se vrne. Kupec mora cestno kupnino poravnati v 15 dneh po sklenitvi pogodbe, ta pa Piora biti sklenjena v treh dneh po opravljeni javni dražbi Kupec plača vse stroške, morebitni prometni davek in takse v *vezi s prodajo in zemljiškoknjižno izvedbo. Javna dražba bo 15. 1. 1990 ob 11 uri v Starem logu šL 5 na tamkajšnji kmetijski enoti Kmetijskega gospodarstva Kočevje. Ogled stavb je možen dve uri pred pričetkom dražbe ^sa dodatna pojasnila lahko interesenti dobijo v pravno-Premoženjski službi SOZD Gozdarstvo-Kmetijstvo Kočevje, Kolodvorska ulica 25. ___ 737/52 MINI ZANIMIVOST: 700 LET RENSKEGA RIZLINGA V začetku prihodnjega leta bo nemška pošta izdala znamko, na kateri bo slika vinograda v neposredni bližini fVormsa, vinskega središča Porenja, ki se ponaša z odličnimi vini Vinograd bo v obliki črke R. Znamko bodo izdali v počastitev 700-letnice rizlinga. Raziskave so namreč pokazale, da je rizling prvič omenjen v starih dokumentih iz 13. stoletja. Fotografija, ki je obkrožila svet: 18-letni fantje izkrvavel ob berlinskem zidu, ko je poskušal pobegniti na drugo stran. Kanec upanja Končno le na pravi poti k cepivu zoper aids? Se bodo ljudje nekoč lahko zaščitno cepili proti aidsu, kot se dandanes učin-koivto cepijo proti kozam, davici in drugim nalezljivim boleznim? Aids nezadržno prodira po svetu in neusmiljeno kosi svoje žrtve. Kljub silnemu denarju in naporom, ki ga vlagajo v raziskovanje in iskanje cepiva, pa iz stotine laboratorijev po svetu, kjer se raziskovalci ukvaijajo s to nalogo, že nekaj let ne prihajajo razveseljive vesti. Aids ostaja cmrtna bolezen, za katero ni ne zdravila in ne cepiva. Nekaj upanja pa je te dni le kanilo v sicer mračno razpoloženje strokovnjakov, ki so že skoraj obupali nad tem, da bodo odkrili učinkovito cepivo. Raziskovalci univerze Tulane so sporočili, da jim je uspel zanimiv poskus, ki obljublja zasuk na boljše. Skupino rezus opic so cepili s poskusno vakcino zoper posebno obliko aidsa, ki prizadene opice, nato pa so rezuse okužili z virusom te bolezni. Po devetih mesecih nobena od opic ni zbolela niti ni pokazala nobenih znamenj okužbe. Resje, da ne gre za isti virus, kot pri človeku sproža nevarni aids, vendar pa je uspeh tulanskih raziskovalcev kljub temu ogromen. Kot pravi dr. Wayne Koff iz zveznega ameriškega instituta za nalezljive bolezni, je to gigantski korak naprej pri iskanju vakcine zoper aids. Nevidni avto Posebne prevleke nare-de avto neviden za radar Ko je poletel skrivnostni ameriški bombnik B-2, ki ga ni mogoče zaslediti z radarjem in drugimi opazovalnimi napravami, si ni nihče mislil, da bo tehnologija, ki sojo razvili pri izdelavi tega bombnika, prišla tudi na avtoceste. Pa vendar so prav za božične in novoletne praznike na ameriškem tržišču ponudili posebne avtomobilske prevleke, ki na-rede avtomobil neviden za policijske radarje. V večini držav Zahoda je hitrost na avtocestah omejena, ljubiteljev hitrih avtomobilov pa ni malo. In tako se na avtocestah policija in ljubitelji hitre vožnje gredo nekakšne ravbarje in žan-darje. Ker so kazni precej visoke, so se hitri vozniki doslej zanašali na posebne elektronske naprave, ki naj bi jih pravočasno opozorile na policijski radar. Zdaj pa so dobili še novost iz vrhunske vojaške tehnologije. Gre za kompozitno snov, s katero se prevleče avtomobil. Snov vsrkava radarske žarke; tako je odboj zelo zmanjšan in radarji izredno težko zaznajo vozilo, kaj šele, da bi mu lahko izmerili hitrost. Tudi če bodo prometni miličniki videli, da mimo njih kot blisk šine avto, kazni ne bo mogoče zaračunati, ker ne bo dokaza. V prejšnji številki Dolenjskega lista smo na tej strani pisali o novoodkriti nevarnosti, ki preti stanovalcem v tistih zgradbah, kjer se zaradi gradbenih materialov ali naravnega prepuščanja nabira zdravju škodljivi radioaktivni plin radon. Vendar je to le ena od »bolezni«, za katerimi dandanes bolehajo sodobne stanovanjske in poslovne zgradbe. Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije, ki se ukvarjajo s temi zadevami, govorijo kar o sindromu obolelih zgradb. O tem nenavadnem sindromu lahko govorimo, kadar se vsaj petina prebivalcev določene zgradbe pritožuje, da imajo zaradi bivanja v prostorih, kjer stalno delajo ali bivajo, zdravstvene težave: pečejo jih oči, grlo, nos, počutijo se utrujene in pogosto jim je slabo. Razlog takšnim težavam so plini, ki nastajajo zaradi sintetičnih mas in vlaken v stenskih in talnih oblogah ter v pohištvu. Krivi pa so lahko tudi gradbeni materiali. Problem obolelih zgradb je razmeroma nov, saj so o njem začeli resneje razmišljati in ga raziskovati šele nedavno. Opozorila so sicer prihajala že prej, vendar so se znanstvenih raziskav lotili šele kasneje, ko je bilo očitno, da mora biti neka povezava med zdravstvenimi težavami in bivalnimi oziroma delovnimi prostori. Raziskave so potrdile, da je zrak v nekaterih zgradbah onesnažen s plini in bakterijami, ki povzročajo omenjene nevšečnosti, lahko pa tudi razlog za pogostejše obolevanje. Na ta spoznanja seje že odzvala tudi industrija. Domiselni proivajalci so že začeli ponujati talne in stenske obloge iz takih materialov, ki ne onesnažujejo zraka v prostorih. Tudi izdelovalci pohištva so krenili po teh stopinjah. Predvsem skušajo že med samo proizvodnjo očistiti izdelke tako, da gredo v prodajo temeljito prezračeni in ne sproščajo več plinov. Pohištva, obloge in preproge nimajo več tistega tudi pri nas tako značilnega vonja po novem, ki pa je vonj Vse topleje Katastrofalno ogrevanje Industrijsko razviti del sveta, ki zapo-seda severno zemeljsko poloblo, je glavni krivec za nastajanje tako imenovanega učinka tople grede. Industrializirani del človeštva pošilja v zrak ogromne količine saj in plinov, ki blokirajo oddajanje odvečne toplote v vesolje, zaradi česar počasi narašča povprečna temperatura Zemljinega ozračja. Ogrevanje sproža celo vrsto nepredvidljivih posledic. Veliko strokovnjakov meni, da so nekatere od teh posledic lahko tudi katastrofalne za obstoj rastlinskih in živalskih vrst in ne nazadnje tudi za človeka samega. Narava pa je po svoje pravična. Meteorologi Geofizikalnega laboratorija so sporočili, da se bo po njihovih predvidevanjih severna polobla ogrevala hitreje kot južna. Do teh ugotovitev so prišli s pomočjo računalniškega modela, ki na super računalniku simulira dogajanje v ozračju Zemlje. Raziskovanja na modelu so pokazala, da se bo ozračje ob enoodstotni letni rasti koncentracije ogljikovega dvokisa ogrevalo, vendar pa ne enakomerno po vsem planetu. Na severnem polu se bo temperatura po 35 letih v povprečju dvignila za 2 stopinji, na južnem pa se bo ozračje ogrelo za enako stopnjo šele po 65 letih. Ozračje nad Severno Ameriko, Evropo in Azijo se bo ogrevalo dvakrat hitreje kot na južni polobli. Razlog temu je predvsem v tem, da ima južna polobla neprimerno večje vodne površine in tudi polarnega ledu je na jugu več. formaldehida, fenjcikloheksena in drugih snovi. Res, da so ti izdelki nekoliko dražji od običajnih, toda preprost premislek pove, da za zdravje ni nobena cena previsoka. S TV in pridigo Kako so reševali in rešili ogroženo papigo Med tistimi živalskimi vrstami, ki so jim bili šteti dnevi, je tudi prijazna karibska papiga sv. Lucije, kot ji pravijo ptičeslovci. Pred desetimi leti je živelo samo še 60 takih ptic. Takat je na pobudo dominikanske vlade vzel zadevo v svoje roke angleški biolog Paul Butler. Zanimiv je predvsem njegov način borbe za ogroženo ptico. Njen obstoj je povezal z drugimi ogroženimi živalmi. Ustanovil je poseben program in ga začel uresničevati. Pri tem je vso pozornost posvetil eni sami živali — papigi. Prepričanje bil, da bo prebujena zavest o dragocenosti ene redke ptice plodno učinkovala na splošno rast ekološke zavesti pri domačinih. Kampanja, ki jo je sprožil, je potekala zelo široko. Po šolah so prikazovali slike in diapozitive o lepotah narave, po radiu in televiziji so redno predvajali popevke in prikazovali glasbene videospote, junakinja popevk pa je bila ogrožena papiga. Tudi duhovniki so vpletali v svoje pridige nauke o varovanju narave. Uspeh ni izostal. Danes je karibskih papig sv. Lucije že okrog 250. Niso več zelo ogrožene. Domačini jih nič več ne ubijajo, kot so jih prej, sta se pa zato razmahnila lov in prodaja teh eksotičnih ptic na tuje. Posel prinaša lepe denarce. Ne bodimo šleve! Kaj so pisale Dolenjske novice natanko na da-našnji dan pred sto leti Dolenjska železnica O dolenjski železnici tukaj vse govori; to je gotovo dokaz, da nam je res potrebna. Seveda se ču-jejo včasih tudi neumni glasovi, da bodo morali kmetje sami delati železnico — ali dati kaj posestva —zastonj! To je bedarija; ne enega voza ne bo treba nikomur zastonj dati, razen tega, kar so občine obljubile prostovoljno. Največ seve da zanima No-vomeščane pa tudi druge, kje bodo posamezni kolodvori. Zadnji dan leta se bode štela ljudstva po celem cesarstvu. Mislili smo o tem več pisati, ali ni nam mogoče, ker pomanjkuje prostora. Zato rečemo samo sledeče: Slovenci ne pozabite, da ste Slovenci; naj se ne da nihče premotiti, da bi zapisal, daje Nemec, njegov jezik pa nemški. To bi bilo grdo in sramotno. Med Nemci ga ne bode ne enega, ki bi dejal, daje Slovenec. Bodemo le mi samo take šleve, da bi se sramovali svojega rodu. Prešimov večer, katerega je napravila tuk. čitalnica dne 29. novembra bilje dobro obiskan. Igra vršila seje prav dobro, a bile so tudi uloge v pravih, veščih rokah, le žal, da so igre postale na našem odru tako redke. Petje bilo tudi popolnoma dovršeno, ter smemo pričakovati tudi pod novim kapelnikom uspešnega delovanja pevskega društva, kar velja tudi o godbi, v kateri se posebno odlikuje 12 letni deček, sinko novega kapelnika. Iz Metlike in tudi Vže od drugod smo prejeli dopis, ki izraža željo, naj bi »Novice« izhajale večkrat —vsaj trikrat v mesecu. Ta želja je za nas pač laskava, ali sedaj jej vendar ne moremo vstreči. Rimske grobe našli so dne 24. p. m. v vasi Otok pri Podzemlji. Dva sta bila posebno lepa. V enem so našli 3 lete urne, eno svetilko lončeno, dve steklenici, ena je prazna, druga še napolnena z neko oljnato tekočino. Na svetilki je napis: »Fortis«. Vse je dobro ohranjeno. Izkopane reči se lahko vidijo v župnem dvoru v Podzemlji. -r- Bil je zadnji dan dolgih prazničnih dni, ki jih preživljam ponavadi sama, prav tako tudi delovne dneve. Vendar so praznični dnevi še bolj osamljeni in dolgi. S sprehoda sem zavila na dom mojega malega, no, zdaj že velikega prijatelja. Pravzaprav šerp vedela, da njega ni doma, da so doma le njegovi domači. V ušesih pa tudi že v srcu so mi odzvanjale besede, ki jih je izrekel o njem nekdo, ko sem v družbi pripovedovala o prijateljevi bližnji poroki v premožno družino. Rekel je: »Kot je pokvarjen sam, se bo tudi pokvarjeno poročil.« Že vsa leta nazaj sem opažala, da so fanta najbolj obsojali ljudje, ki žive v obilju, in na tem sprehodu sem se spraševala, zakaj ljudje celo ob polnih skledah ne marajo življenja in kako naj potem zahtevamo, da ga morajo tisti, ki zrastejo ob praznih. Pozvonila sem. Gospodar, ki je bil tudi tokrat alkoholno omoten, mi je odprl v velikem mesarskem predpasniku. V skromni kuhinji je bilo kljub goloti praznično in veselo. Ob pogledu na nezavit košček svinjine sredi gole mize sem uganila vzrok njihove veselosti. Pripravljali so se peči meso. Pomislila sem, da se bo košček skrčil skoraj na polovico svoje velikosti, ko bo pečen. Tedaj je vstopil tudi moj prijatelj. Vzdušje v kuhinji se je v trenutku spremenilo. Vsi so zagodrnjali, zasitnarili in se pričeli pritoževati. Nisem vedela, zakaj tako, dokler mi prijateljeve besede, izrečene brez očitka in kot da ne prvič, niso odprle oči. Rekel je: »Jaz ne bom je- del. Nisem lačen. Pred dvema urama sem jedel.« Zaskrbelo jih je, da bodo morali že tako ne velik košček mesa deliti še z njim. Na poti domov sem razmišljala o tem, kako se človeško bitje ob takih in podobnih dogodkih, kakršnemu sem bila nehote priča, kristalizira v še bolj dragoceno človeško bitje. Spomnila sem se radožive sodelavke, ki mi je pripovedovala, da v stiku z ljudmi išče samo njihove dobre lastnosti, slabe pa zanemari. Povedala mi ie, da ji na ta način uspeva kar lepo živeti. Zakaj potem nekateri ljudje tako hitro obsojajo in obsodijo soljudi, ne da bi se potrudili človeka bolje spoznati ali dognati vzroke njegovega obnašanja? Pozdravljen, prijatelj, vso srečo ti želim v življenju! P. C. POTA IN ST%£ . V-.v . VLOMIL V AVTO — 52-letna Amalija Adlešič iz Črnomlja je 18. decembra obvestila tamkajšnje miličnike, da je nekdo vlomil v osebni avto, kije stal parkiran za poslopjem PTT v Črnomlju. Neznanec je vlomil skozi trikotno okence, nato pa iz prtljažnika, kjer je rezervoar, iztočil okoli 20 litrov bencina. Adlešičeva je oškodovana za vsaj milijon din. ŠE EDEN OB GORIVO — 22-letni Anton Krakar iz Mirne vasi pri Trebnjem pa je o tatvini goriva obvestil mokronoške miličnike 20. decembra. V zgodnjih jutranjih urah je namreč parkiral svojega fička ob cesti v Rojah pri Trebelnem, ko pa seje zvečer vrnil k vozilu, je opazil, da je pokrov prtljažnika na silo odprt. Nekdo je iztočil kakih IS litrov goriva in Krakarja oškodoval za okoli 2 milijona din. OSTALO PRI POSKUSU - 29-letni Jože Mihelič iz Vinice je imel 20. decembra srečo. Nekdo je namreč preko noči vlomil v njegov osebni avto, ki je stal parkiran na viniškem trgu, in ga skušal odpeljati. Avta pa mu na srečo ni uspelo spraviti v pogon, s seboj je vzel le dve kaseti z narodno glasbo. Mihelič je oškodovan za 9 milijonov din. Znan je tudi že končni epilog tega dejanja, o njem pišemo v zapisu »Milijarden plen mlade trojice«. PO DOLENJSKI DEŽELI • Semiški miličniki so bili pred dnevi obveščeni o tatvini v tamkajšnji Iskri. Neznanec je na še neugotovljen način prišel v skladišče in iz njega odnesel vrtalni stroj. Očitno se je z njim namenil tudi delati,kajti iz Iskre je odnesel še 24 litrov tekočega mila in 54 kilogramov pralnega praška. Iskraši so oškodovani za preko 27 milijonov dinarjev. • Nekdo je minule dni vlomil v prostore vrtca Otona Zupančiča v Semiču. Vzgojiteljicam je iz pisalne mize zmaknil 2 milijona din, več cigaret in kave, splazil pa se je še v klet in tam popil nekaj soka. Otrokom so kradli otroci, to je pokazal nadaljnji potek dogodkov, med katerim so možem postave v roko padli trije mladoleti Romi iz Lokev pri Črnomlju. • Jože Blagos iz Podtabora pri Grosupljem je minuli teden na gradbišču naselja Slavka Gruma v Novem mestu opravljal vodoinštalaterska dela. Med priročna skladišča je postavil delovno mizo, nanjo pa pritrdil primež. Oba je nekdo zmaknil, Blagos sedaj neznanemu storilcu obljublja in žago tavlja, da mu bo ob prijetju vanjo vtaknil najobčutljivejši del telesa. Inovatorjev boj za pravico Cela tri leta je Stanislav Golobič iz semiške Iskre čakal, da je dobil nagrado _________za tehnično izboljšavo — Nevoščljivost ali kaj drugega? SEMIČ — Veliko inovatorjev je doslej že skusilo, kako so nas sicer polna usta podpore inovatorskemu delu, ko pa je potrebno novost tudi primerno ovrednotiti in nagraditi, priplava največkrat na površje nevoščljivost. Vse se potem praviloma konča pred sodiščem združenega dela, kot je bilo v primeru Stanislava Golobiča, delavca semiške Iskre. Dolgo je možakar iskal svojo pravico, naposled jo je našel. Toda cena ni bila majhna. Po letu 1980 so pričeli pri upora- semiški Iskri prinaša lepe denarce. Nobenega dvoma ni bilo, da gre za tehnično izboljšavo, ki je povečala ne le produktivnost dela v Iskri, saj je bil izdelovalni čas z novim izdel- bi kondenzatorjev za odpravo ra-elja diofrekvenčnih motenj veljati strožji predpisi. V semiški Iskri je to povzročilo veliko preglavic. Njihov dotedanji izdelek novim predpisom namreč nenadoma ni več ustrezal, razvili so nov tip kondenzatorja, ki pa zaradi prevelikih dimenzij in cene ni bil konkurenčen na trgu. V Iskri so iskali naprej, v začetku leta 1983 so razvili nov kondenzator, ki je po dimenzijah trgu sicer ustrezal, še zmeraj pa je bil predrag. Boris Lovrenčič, direktor tozda elektronski kondenzatorji, je zategadelj 20. januarja 1984 sklical sestanek, na katerem sta poleg njega bila še Anton Bukovec in Stanislav Golobič. Med razpravo, kako priti do konkurenčnega kondenzatorja, ki bi ustrezal tudi novim predpisom, je žeb-ljico na glavico zadel Golobič. Predlagal je — naj nam bo oproščeno zaradi nekaj več strokovnosti — da bi staro suho izvedbo kondenzatorja impregnirali s silikonskim oljem po enakem postopku, kot velja za y kondenzatorje. Rečeno storjeno. Po opravljenih laboratorijskih poizkusih je novembra 1984 sledila prijava za atest; ta je bil opravljen maja prihodnjega leta in od takrat naprej je nov kondenzator izvozno izredno uspešen izdelek, ki • Leta 1987 dodeljena nagrada v znesku 2,042.594 dinje bila Stanislavu Golobiču izplačana te dni. Toda 56. člen pravilnika o vrednotenju ustvarjalnega dela pravi tudi, da se, če je inovacijski predlog označen kot tehnična izbojšava, z avtorjem sklene pogodba o dobi trajanja in o višini odškodnine. Pri tem pa pogodba, ki je odvisna od ekonomskega učinka in količinskega obsega izdelkov, ne more biti krajša od dveh in ne daljšja od petih let. Ali so se v Iskri tega držali? V Semiču so nam odgovorili, da je delavski svet o tem že razpravljal, sprejel je tudi sklep, da se Stanislavu Golobiču za leti 1987 in 1988 izplača ustrezen znesek, dan je bil celo že nalog za izplačilo. Upajmo le, da se ne bo znova našel kdo, ki bo zadnji hip zadržal tudi tovrstno z zakonom predvideno odškodnino inovatorju. kom precej skrajšan, manjša je bila poraba materiala, temu primeren seveda tudi končni dohodek. Golobiču je po pravilniku za takšno izboljšavo pripadala tudi nagrada. Nihče ni imel nič proti temu, šele ko je bil znesek določen, je nenadoma vsa stvar postala vprašljiva. Delavski svet semiške Iskre je sprejel sklep in Golobiču za tehnično izboljšavo in čisto gospodarsko korist podjetja za leto 1986 določil nagrado v znesku 2,042.594 din. Ta nagrada je bila Golobiču izplačana šele te dni. Zakaj? Visok znesek očitno mnogim ni šel v račun, tudi direktorju ne. Zadržal je izplačilo; sprva je bil razlog, da v tem primeru ne gre za nikakršno tehnično izboljšavo, kasneje so trdili, da izboljšava ni zasluga Golobiča, pač pa Iskrinega razvoja in njenega sodelovanja z nemškim partnerjem. O tem jim je uspelo prepričati celo družbenega pravobranilca samoupravljanja, ki je pred novomeškim sodiščem združenega dela sprožil postopek; priložil je kar 23 prilog, ki naj bi dokazovale, da Golobič do nagrade ni upravičen. Novomeško sodišče združenega dela s Francijem Cvelbarjem na čelu je opravilo garaško delo. Na prvi obravnavi so razsodili Golobiču v prid, a je republiško sodišče spis vrnilo v ponovno obravnavo z utemeljitvijo, naj predvsem preverijo, ali sta kondenzatorja x in y res dva različna izdelka. Nova obravnava in novi zbrani dokazi so potrdili, da o tem ni nobenega dvoma, prav tako ne o tem, daje šlo za tehnično izbljšavo. Docela nesporno pa je tudi to, daje predlog za nov izdelek na že omenjenem sestanku z direktorjem dal prav Stanislav Golobič. Navsezadnje so tako odločili tudi samoupravni orga- ni v Iskri, priznali so mu tenično izboljšavo in nagrado. Sodišče združenega delaje vnovič potrdilo, da so ravnali pravilno in zakonito; naposled je temu pritegnilo še sodišče združenega dela v Ljubljani, ki svojo odločitev končuje z besedami: »Pritožbeno sodišče mora dodati, daje inovativno dejavnost delavcev potrebno spodbuditi ne le z nagrajevanjem, temveč predvsem s pravočasnim nagrajevanjem in s priznavanjem avtorstva posameznih inovacij.« B. BUDJA Gnojevka ušla pod zemljo] Zaradi nestrokovno poglobljene in urejene lagune j® Re ______prišlo do izliva gnojevke v podzemlje KOČEVJE — Ali so govorice, da se je zaradi počene betonske lagune (do razpoke naj bi prišlo zaradi potresa pred dvema mesecema) izlilo v podzemlje 10.000 kubikov gnojnice, kar naj bi bila ena največjih ekoloških katastrof na tem območju občine? Vodnogospodarski inšpektor Dare Klun pravi takole; Kluna je izteklo okoli 5.000 kubtko' \ delno pregnite gnojevke, ki je mat-strupena od sveže gnojevke, pgj^Cfljh J P'"l S »25. novembra je vodnogospodarsko inšpekcijo obvestil tozd KG prašičereja /Klinji vasi, da usmerja surovo gnojevko preko kanalizacijskega omrežja v svojo čistilno napravo, ki ne obratuje in ima odtok v kraško Vodno jamo. Po njihovih predvidevanjih bo gnojevka po napolnitvi kanalizacijskega omrežja in bazenov čistilne naprave začela neprečiščena odtekati v podzemlje.« Inšpektor je seveda takoj prepovedal izpuščanje odplak v podzemlje. Po izjavi predstavnika Prašičereje so na separa-torju prečiščeno gnojevko od 16. junija letos spuščali v eno izmed obeh lagun za gnojevko, ki so jo prej poglobili. 18. novembra so opazili, da gladina gnojevke v poglobljeni laguni upada. Na dnu lagune je namreč nastal ponor, skozi katerega je gnojevka ponikala do 25. novembra. Inšpekcija je nato prepovedala spuščanje odplak v podzemlje, pa tudi prepovedala polnjenje poglobljene lagune z gnojevko pred pridobitvijo soglasij in dovoljenj. Pri kontroli 6. decembra je inšpektor ugotovil, da zdaj vso gnojevko sproti odvažajo na kmetijske površine. 13. decembra pa je inšpekcija izdala še odločbo, da mora Prašičereja za polivanje sveže gnojevke po kmetijskih zemljiščih pridobiti v 15 dneh ustrezno dovoljenje republiškega komiteja za varstvo okolja in urejanje prostora. Inšpektor Klun je poudaril, daje bila Prašičereja ob lokacijskem ogledu za poglobitev obstoječih dveh lagun opo-zoijena, da morata biti zgrajeni nepropustno, ter si pred obratovanjem zagotoviti potrebna dovoljenja in soglasja. Laguna pa je bila poglobljena nestrokovno in še pred dobljenim soglasjem so vanjo spustili gnojevko. Po besedah Razvozlanih trideset vlomov v Posavju uce 15-1 sat ».1 ■Jas ten Za zapahi sta Ivan N. in Majda M.________ KRŠKO — Uslužbencem^ UNZ je, podobno kot njihovim^ legom v Novem mestu, uspelo raz* vozlati serijo skrivnostnih vlotffj? po Posavju. Te dni so namreč pflP 35-letnega Ivana N. in 28-leto° Majdo M., oba sta doma iz vasi in nezaposlena, ki sta utemeF no osumljena številnih kazn,v1 dejanj. . Po dosedanjih ugotovitvah naj1 bila v času med avgustom in 21 •F cembrom, ko sta bila prijeta, zs& vila kar 30 vlomov v počitni&e J stanovanjske hiše na območju SUJ vasi, Dramelj, Vitne vasi in oko^ kih krajev. Jemala naj bi predv#|J tehnične predmete, od moto# žag, televizorjev do radiokasetolj!’ nov, prav pa so jima prišli še nogledi, orodje, jeklenke za P oblačila, pijača in hrana. Ukradi* robo sta prodajala, kar je je os# sta jo skrivala po gozdovih in puščenih hišah, nekaj blaga soj# ob prijetju zasegli uslužbenci W UNZ. Po doslej zbranih podatk*! vrednost ukradenih predmetov v« 100 milijonov din, medtem koskj da na objektih v ta znesek ni VŠ# Skupaj s kazensko ovadbo¥ Krčani oba osumljenca že preiskovalnemu sodniku novo!# kega temeljnega sodišča, kije zunj seveda odredil pripor. \ Se tri žrtve magistralke Z m Prejšnji teden nova tragedija na »dolenjki« KRAKOVSKI GOZD — Samo devet dni je preteklo od tragične prometne nezgode pri Mačkovcu, ki je teijala kar tri življenja, ko je dolenjska magistrala spet terjala enako krut davek. 21. decembra nekaj po 17. uri je namreč prišlo v Krakovskem gozdu do podobne tragedije. 25-letni Ljubljančan Bojan Vebarič seje tega popoldneva peljal s svojim R-19 po magistralni cesti proti Ljubljani. V Krakovskem gozdu, v blagem levem in dobro preglednem ovinku, je iz doslej neznanega vzroka nenadoma zapeljal na levo stran cestišča. Nesrečno naključje je hotelo, daje tisti hip nasproti s tovornjakom pripeljal 44-letni Nedžip Dervovič iz Novega Pazarja. Vozili sta silovito čelno treščili, osebni avto je odbilo nazaj na njegov vozni pas, po katerem je takrat s tovornjakom pripeljal italijanski državljan, 61-letni Cesare Bernardi, in tudi on trčil v Vebaričevo vozilo. Kako huda je bila nesreča, pove tudi podatek, da so deli popolnoma razbitega osebnega vozila ljubljanske registracije prileteli v avto, ki ga je za italijanskim tovornjakom pripeljal 33- letni Iljazi Neuros iz Struge. Bojan Vebarič je bil na mestu mrtev, enako njegova sopotnika, 54-letni Bogo Debevec in 63-letni Franc Puc, oba iz Ljubljane, medtem ko je bil tretji potnik v avtomobilu, 36-letni Miroslav Krš-manc iz Ljubljane, hudo ranjen. Zdravi se v novomeški bolnišnici. Zaradi kupov zverižene pločevine je bil promet na magistralni cesti zaprt med 17.35 in 21.10 ter preusmerjen na lokalno cesto Dobruška vas — Zameško —Gmajna. Dodajmo še, daje bila materialna škoda v nesreči uničenih in poškodovanih vozil ocenjena na 1,81 milijarde din. Naročilnice pozda je rabil zas Spis zoper bivšega vodjo pozda Abram Matko je pri novomeškem temeljnem ,0,>> zilcu — Z naročilnicami pozda jemal stvari zase in za svojo hišo ROŽNO, NOVO MESTO — O zgodbah in nezgodah, predvsem pa o nepravilnosti zdaj že tudi slovenski javnosti znanega pozda Elektromontaža Abram Matko v Rožnem je bilo napisanih že precej besed. Nekaj jih je v prejšnji številki našega tedna prispeval tudi bivši delavec Leopold Žibert. Med drugim je zapisal tudi tole: V ŠOLI OB DENAR NOVO MESTO — 20. decembra je prišlo do tatvine večje količine denarja v šmihelski osnovni šoli. Preiskava je pokazala, da so bili učenci z učiteljico Metko Dragman tega popoldneva med 17. in 18.30 pri uri telovadbe. Preoblekli so se v garderobi in jo tudi zaklenili, med uro telovadbe pa je nekdo v garderobo vlomil. Enajstletni učenki Heleni R. je zmaknil 700.000 din, učiteljici Dragmanovi pa milijon dinarjev. Predrzneža še iščejo. Milijardni plen mlade trojice Le kdo bi si mislil, da so več deset vlomov in tatvin po Beli krajini zakrivili otroci? — J. K., M. D. in I. B. naposled prijeti_______________________________________ ČRNOMELJ — Belokranjci so si oddahnili, tamkajšnjim miličnikom in kriminalistom novomeške UNZ je uspelo razvozlati in prekiniti serijo več deset vlomov in tatvin, njihovi »avtorji« so bili otroci. Mladoletni J. K., M. D. in L B., vsi iz romskega naselja Lokve pri Črnomlju, imajo na vesti številne vlome v vrtce, osnovne šole, trgovine in celo v pošto, banko in stanovanje so vlomili. Njihove poti je bilo konec prejšnji teden. 19. decembra zvečer so se z avtobusom pripeljali na Vinico, v varnem zavetju noči pa se med 1. in 3. uro spravili na delo. Vlomili so v tamkajšnjo pošto, nato v ekspozituro Ljubljanske banke, naposled pa še v prodajalno z mešanim blagom, last Kmetijske zadruge. Odnesli so več prehrambenih artiklov, oblačil in gotovine, vrednost vseh je bila kar okoli 350 milijonov din, očitno pa jim tudi to ni bilo dovolj. Isto noč so poskušali vlomiti še v viniš-ko bencinsko črpalko, nato pa ukrasti osebni avto, vendar so naposled iz njega odnesli »le« nekaj kaset in orodja. Po napornem delu so si privoščili počitek na bližnjem kozolcu, zjutraj pa se spočiti in z bogatim plenom peš napotili proti Črnomlju. Toda imeli so smolo. Krajanom so se zdeli sumljivi in glas o romski trojici otrok, ki hodi proti Kolpi, je prišel na ušesa miličnikov in kriminalistov, ki so bili prav takrat na ogledu vlomljenih prostorov. Nemudoma je stekla akcija, miličnikom sta brez odpora v roke padla M. D. in I. B., le kolovodja, 14-letni J. K., jo je jadrno ucvrl. Toda pomoč občanov tudi tokrat ni odrekla, možem postave je pri lovu na ubežnika pomagal tudi Miko Šutej iz Ogulina pri vinici, ki je mladega predrzneža naposled prijel. Sicer pa poglejmo, česa vse so osumljeni. Skupno kriminalno pot so pričeli v drugi polovici novembra, ko so vlomili v VVZ Črnomelj, Center srednjih šol in stanovanjsko hišo. Odnesli so več tehnihčnih predmetov in oblačil. A ne le to: pri svojem delu so bili nasilni in objestni. uničevali in razbijali so vse, kar jim je prišlo pod roke, to pa najbolje ilustrira podatek, da je bilo na uničenem in poškodovanem inventarju škode za okoli 100 milijonov din. V noči na 2. december je J. K. v Črnomlju vlomil še v dijaški dom, osnovno in posebno osnovno šolo, kjer si je prilastil nekaj glasbil in tehničnih predmetov, ob vlomu pa znova brez vzroka uničeval inventar. Šolnike je oškodoval za prek 110 milijonov din. V noči na 10. december pa sta mladoletna J. K. in M. D. vlomila še v Mercatorjevo proldajalno v Črnomlju, kjer sta ukradla za 60 milijonov din raznih predmetov. Že takrat je stekla obsežna akcija uslužbencev UNZ, da storilcem pridejo na sled. Toda fantje so se pastem še nekaj časa izogibali in v teh dneh zakrivili še nekaj vlomov. Tako so ob pomoči polnoletnega Borisa-Barede iz romskega naselja Coklovec pri Semiču vlomili tudi v podzemeljsko osnovno šolo, nato pa sami še v semiški vrtec, obrat družbene prehrane v Kanižarici, tamkajšnjo prodajalno in naposled še v bife na železniški postaji. Tudi v vseh teh primerih vrednost odnešenih predmetov in povzročena škoda presegata 100 milionov din. Za konec pa še tale zanimivost. Vsi trije mladoletniki so ta čas sku- • Ob prijetju mlade trojice je bilo pri najdenih več ukradenih predmetov, katere so jim seveda zasegli in vrnili lastnikom. paj s polnoletnim Borisom-Baredo H. v preiskovalnem zaporu, skupaj so v dobrem mesecu dni storili kar 26 raznih kaznivih dejanj, da bi naštevali vse, pa ni ne prostora ne časa. Nekaj pa še vendarle kaže zapisati: J. K., ki je postal mladoleten šele v letošnjem novembru, je kot otrok letos zakrivil verjeli ali ne — 56 raznih kaznivih dejanj. In to ne tako majhnih, o čemer pričajo tudi gornje vrstice. B. BUDJA »Kot predsednik zbora delavcev sem bil 24. januarja 1989 z dopisom krške UNZ obveščen o lem, da je bila podana kazenska ovadba na Temeljno javno tožilstvo Novo mesto zoper Draga Mirta zaradi utemeljenega suma storitve kaznivih dejanj zlorabe pooblastil, zlorabe pravic ali položaja odgovorne osebe, ponareditve poslovnih listin in poneverbe.« Obisk pri novomeškem temeljnem javnem tožilcu je te trditve v dobri meri podprl. Resje namreč na njegov naslov prispela kazenska ovadba zoper takratnega vodjo pozda Elektromontaža Abram Matko, 37-letnega Draga Mirta z Blance. Podan je bil tudi zahtevek za preiskavo, ki je kar precej sumov potrdila. Tako naj bi si Drago Mirt v času med 4. junijem in 26. avgustom lani na škodo pozda prilastil več materiala, potrebnega za gradnjo svoje stanovanjske hiše, to pa je počenjal z naročnicami pozda. Tako naj bi 4. junija lani z naročilnico pri Elektrotehni Brestanica prevzel električni kabel, vreden 445.849 din, 10. maja pa naj bi prav tako z naro- Nova žrtev prehitevanja v škarje čilnico pri brestaniškem Petrolu vzel štiri Savine avtomobilske plašče 165 x 13, vredne 243.790 din. Preiskava je pokazala tudi, da naj bi 16. avgusta v sevniš-kem MKK na enak način dvignil PVC cevi, vredne 40.220 din, 26. avgusta pa skušal z naročilnico priti do ladijskega poda in opeke v sevniškem MKK. Račun pa je raje plačal sam, kajti na uho mu je prišlo, da se za njegovo početje zanimajo tudi kriminalisti krške UNZ. A to še ni vse. Po tistem, kar stoji v zahtevku za preiskavo, naj bi Mirt nagovoril Darka Bračka, poslovodjo Merca-toijevega Kmetijskega oskrbovalnega centra v Sevnici, daje 26. avgusta lani v dobavnico vpisal lažne podatke, kako je v trgovini vzel 312 kilogramov valjanca in nekaj PVC cevi v skupnem znesku 1,844.452 din. Vse to naj bi uporabljali v pozdu, v resnici pa je namesto tega zase vzel ladijski pod, keramične ploščice, kopalne kadi in nekaj drugega materiala. Podobno naj bi Jožeta Bohorča, poslovodjo Novotehnine prodajalne v Krškem, nagovoril, da je 13. avgusta lani v dobavnico vpisal, kako je za potrebe pozda vzel več PPR in PGP električnega kabla v skupnem znesku 1,544.260 din, čeprav je v resnici za Marjana Bantima odnesel kombinirani bojler. Drago Mirt, ki je bil za vodjo pozda Elektromontaža Abram Matko imenovan leta 1986, je potapljajočo se ladjo tožilec te dni vložil tudi obtožnic0-, daje to za sedem delavcev, ki so p vidaciji pozda še danes brez zapc in bre nadomestila za osebne doho avgustu, septembru in oktobru, ka'c, niso bili izplačani niti terenski dod* regres za prehrano niti regres za dopust, slaba tolažba. Da vseh nepravilnosti in barabij, o katerihfj;^ sal že bivši predsednik zbora delftt,^ pokopanega pozda Leopold znova ne pogrevamo. p PONAREJEN BANKOVEC STRAŽA — Uslužbenci eksP Ljubljanske banke v Straži so prej' den ob pregledu dnevnega devizne! kupička odkrili ponarejen bankovec kanadskih dolarjev. Kdo gaje za tf‘ dinarje, še ugotavljajo. VLOM V IMV NOVO MESTO — Uslužbenci» meške postaje milice so bili 21. do obveščeni, daje nekdo vlomil v pre< lovnega pulta v proizvodnih prosto1-vomeške IMV. Preiskava je ugotoV»*J V soboto huda prometna nezgoda pri Karteljevem zapustil letošnjo pomlgd in, kot pravi bivši delavec Leopold Žibert, odprl za- KARTELJEVO — Krvave predbožične praznike na dolenjskih cestah je v soboto, 23. decembra zvečer, zaokrožila še prometna nezgoda, do katere je prišlo ob 4.20 zjutraj na magistralni cesti Ljubljana—Zagreb pri Karteljevem. 39-letni Rahim Avdiu iz Vitine, začasno na delu v Švici, se je z osebnim avtom opel ascona peljal proti Zagrebu. Med vožnjo po klancu navzdol je pri Karteljevem pričel prehitevati osebni avto 31-letnega Toma Rašica iz Slavonskega Broda, prav tako našega zdomca v Švici. Ko sta bila avtomobila že vzporedno, pa je nasproti pripeljal tovornjak, za krmilom katerega je sedel 33-letni Zagrebčan Marjan Antolkovič. Prišlo je do silovitega čelnega trčenja, po katerem je Antolkovičev tovornjak •zaneslo v levo, kjer je trčil še v avtomobil Tome Rašica. In posledice? Hudim poškodbam je po nekaj urah v novomeški bolnišnici podlegla 27-letna sopotnica Fahrija Avdiu, huje ranjena je bila sopotnica Slavica Rašič, 27, iz Slavonskega Broda, laže pa Rahim Avdiu, Avrim Asani in Marija Martič, vse so prepeljali po zdravniška pomoč v novomeško bolnišnico. Materialne škode je bilo za 1,400.000.000 dinarjev. sebno obratovalnico. V svoj zagovor za zgoraj očitana kazniva dejanja je preiskovalcem povedal, da je bil pri opremljanju svoje hiše pač v težavah in daje te hotel začasno premostiti z naročilnicami pozda. Upravičeno je po takšnih rezultatih preiskave pričakovati, da bo NAŠLI ROČNO BOM” METLIKA — 58-letni Franc iz Metlike je 20. decembra obvestil kranjske miličnike, da je tega dne n*j} strešju svoje zidanice v Bojanji vasl aK«. danico je kupil pred kratkim --J®-ročno bombo, imenovano kraguJjL Možje postave so ugotovili, da botf^L haja iz leta 1925, njen izvor pa ni v!n ljen. Za njeno uničenje je poskrbel t ki pirotehnik. KTW SEKAL NEPREGLEDEN OVINEK — 47-letni Pavel Žibert iz Kranja seje 20. decembra ob 10.25 z osebnim avtom peljal po regionalni cesti od Čateža proti Trebnjemu. Med vožnjo je pri Čatežu sekal desni nepregledni ovinek. V tistem trenutku je nasproti s tovornjakom pripeljal 50-letni Ludvik Škarja iz Moravče pri Gabrovki. Prišlo je do trčenja, v katerem se je Žibert ranil in so ga prepeljali na zdravljenje v ljubljanski Klinični center. Materialne škode je bilo za 500 milijonov din. PREHITEVAL V ŠKARJE - 23. decembra ob 10.15 seje 39-letni Shaban Krasniqi iz Suve Reke, začasno zaposlen v Švici, peljal z osebnim avtom iz Ljubljane proti Trebnjemu. Pri Jezeru je pričel prehitevati osebno vozilo pred seboj, ko mu je nasproti pripeljal drug avto. Krasniqi je sunkovito zavil v desno, pri tem p* zaneslo na bankino, kjer je trčil v k* jc«) meter visok cestni vsek. Avto seje p*\ t ^ prek strehe in obstal na kolesih, v mi pa seje ranila sopotnica, 31-letna 'I) Krasniqi. Materialne škode je za jonov din. PREHITEVAL ČEZ POLNO Of — 22. decembra ob 8.20 se je 52-lej*3) fik Alibegovič iz Velikega Založja pT osebnim vtom po magistralni cesjjj Zagrebu. Blizu vasi Jezero je zapelJj neprekinjeno belo črtno in pričel Pj"L vati tovornjak s priklopnikom. Ta*p nasproti z osebnim avtom pripelft letni Stanislav Vene iz Brezovice pP , jerneju. Trčenje je skušal prepreči1.1’J bilo je prepozno. V nezgodi seje hur ji Alibegovič, laže pa Vene. Škode pločevini je bilo za 250 milijonov ™ 18 EZnffiEI [^ij££j£250Ei3E23n!39M jo| Novinke mešajo štrene ieje Rebeka Koncilja o %ebi in novomeški ženski od __J__________bojki — Zelja obstati v ligi_________ lblk°'! NOVO MESTO — Za mnoge po-fflanj | Javalce športa v novomeški občini je i®° peto mesto Rebeke Koncilja, “ade odbojkarice novomeškega Pio-'Ua, v letošnji izbiri najboljše šport- RlMC «lade fy]a, , IVIU3I1JI UUlll liajuuijs^ 3JAJ11- ,ICe Novega mesta kar precejšnje pre- Ječenje. Ne pa tudi za tiste, ki 1'-letno Rebeko ; —.v iuuuu in žensko odbojko ® Dolenjskem nekoliko bolje pozna-Navzlic mladosti in navzlic temu 'Seje temu športu zapisala šele pred 'temi leti, je danes eden stebrov ekipe, N najzaslužnejšimi, da so pionir- zakorakale v I. slovensko ligo in ' tair ■ ‘ - im že prvo sezono mešajo štrene tovsem pri vrhu lestvice. "Vse se je začelo v 8. razredu “snovne šole,« se spominja Rebeka, . “ sem se vpisala v odbojkarski kro-p ^ ga je vodil naš sedanji trener Jez Mohorčič. Navdušil me je za muuuicic. ivavuusii me je za Jdoojko, čeprav sem že prej gojila tudi j,. . . ,-tuge športe, predvsem atletiko, Okusila pa sem se še v rokometu in "“miznem tenisu. Letošnja izbira Wrtnikov leta je potrdila, da sem se ““ločila prav, ni pa to le priznanje ijbi IT1“ni' Pač pa vsej ekipi, ki seje tako ' r«coč preko noči prebila iz anonim- Jfbeka Koncilja: »Naš cilj pred pridom prvenstva je bil obstati v li-, „ Pokazalo pa se je, da smo spo-iei- doseči še kaj več.« > jjal' nosti. Je pa tudi spodbuda za naprej. Smo mlada ekipa, ki šele čaka, da pove svoje.« Novomeščanke so navzlic dvema porazoma v 9. in 10. kolu najprijetnejše presenečenje prvestva, nekaj časa so bile celo na vrhu lestvice, sedaj so tik pod njim. »Naš cilj pred prvenstvom je bil obstati v ligi, uvrstiti se nekje v zlato sredino. Potem pa smo se že po nekaj kolih znašle pri vrhu. Nemara tudi zato, ker so nas nasprotnice kot novinke v ligi podcenjevale,« pravi skromno Konciljeva in dodaja, da so se po vsem tem njihove želje vendarle zvišale. »Rade bi bile blizu vrha, tam okoli četrtega mesta, to bi bil za nas velik uspeh « In naslednjo sezono? »Mislim, da bi lahko posegle tudi po naslovu. Za kaj takega bo seveda potrebnih več treningov: sedaj vadimo v popolni zasedbi le ob petkih, kajti večina igralk se šola v Ljubljani,« ne skriva želja dijakinja II. letnika novomeške gimnazije. Rebeka pa razmišlja tudi o tekmovalnem sistemu. Pravi, daje sedanji predlog, še posebej za tako mlado ekipo, igralk ne motivira. Precej učinkovitejša in vabljivejša bi po njenem bila liga z manj člani pa potem s play ofTom, kot pa sedanje dolgovezno prvenstvo z dvaindvajsetimi koli. Rebeka Koncilja je letos že nastopila v kadetski reprezentanci Slovenije, starost ji omogoča, da v njej ostane še eno sezono. Ne dvomimo, da te priložnosti ne bo izkoristila, kot ne dvomimo v to, da bo s svojo nadarjenostjo, vztrajnostjo in pridnostjo čez leto oblekla majico še kakšne reprezentančne vrste. »O tem ne razmišljam, ne nazadnje bo vse odvisno tudi od tega, kje in kako bomo igrale pionirjevke. Možnosti za delo imamo dobre, sedaj tudi dovolj terminov za vadbo v športni dvorani, nemara nam v prihodnjem letu res uspe skočiti v II. zvezno ligo.« Krka še štiri leta s kolesarji Novomeška tovarna zdravil je podaljšala pokroviteljstvo nad kolesarji NOVO MESTO — Za novomeško in tudi dolenjsko kolesarstvo je bila minula sobota velik dan: Miloš Kovačič, generalni direktor tovarne zdravil Krka, in Matjan Zupanc, predsednik Kolesarskega društva Krka, sta podpisala novo štiriletno pogodbo, s katero je ena najuspešnejših dolenjskih delovnih organizacij nasploh podaljšala svoje pokroviteljstvo nad novomeškimi kolesatji. Krkaši so svojo roko prvič podali kolesarskemu društvu leta 1985, ko je bila med potekom balkanskega prvenstva podpisana njihova prva pogodba o sodelovanju. Za kolesarje je to nova in velika obvez- ko zdi že samo po sebi razumljivo, njihova novomeškega kluba. Dobra organizacija, strokovno in analitično delo, urejeni pogoji za vadbo in nastope ter seveda Krka so porok, da korak novomeškega kolesarstva na poti k evropskemu vrhu ne bo zastal. B. B. nost, ime Krke naj bi bilo v športu vsaj enako znano in cenjeno, kot je v gospodarstvu. »Ponosni smo, da tako uspešen in dobro organiziran klub nosi naše ime,« je v soboto na razgovoru s predstavniki kluba in tekmovalci med drugim izjavil Miloš Kovačič, hkrati pa ponudil roko še tesnejšega sodelovanja. Krka je namreč pripravljena poseči v skrhane odnose v kolesarski zvezi ter predvsem med Rogom in Noyo-meščani, svojo besedo naj bi zastavili tudi za objektivnejše poročanje o novomeškem kolesarstvu v osrednjih republiških medijah, veliko govora pa je bilo tudi o tem, kako reprezentante in prvake vključiti v Krkin marketing in reklamo. Razumljivo je, daje krkaše zanimalo tudi, kakšni so novomeški kolesarski načrti. Za nas velja le pot navzgor, so v en glas odgovorili kolesarji. To, da bodo tudi v prihodnjih letih obdržali primat najboljšega jugoslovanskega kluba, se jim neka- želja je dokazati se tudi zunaj naših meja. Čeprav tega po (ne)ugledu naše reprezentančne vrste ne bi pričakovali, je KD Krka danes vendarle eden najbolj cenjenih in popularnih evropskih kolesarskih klubov. To navsezadnje potrjujejo številna vabila ČRNOMALJSKI KOŠARKARJI USPEŠNI ČRNOMELJ — Košarkarji Črnomlja so uspešno sklenili prvi del prvenstva v območni slovenski košarkarski ligi, njihov izkupiček je namreč kar pet zmag in vsega dva poraza. Črnomaljci so po pričakovanju klonili v Postojni z vodilno ekipo prvenstva, Javotjem s 76:79, edini spodrsljaj pa so si privoščili doma proti Jesenicam, ko so izgubili z 70:82. V ostalih srečanjih so premagali Janče z 82:77, Gorenjo vas s 77:73, Salonit z 81:77, Kočevje z 80:78, Janče s 66:67 in Gorenjo vas s 77:86. Po prvem delu vodi Javor s 14 točkami, Črnomaljci pa so četrti. UT ) Krškem izbrali športnike leta m------------------------------- ženskah je to Natalija Repec, pri moških Dragoljub Minic, med ekipami pa mladi strelci SP SOP — Podeljena še druga priznanja______________________________________________ IJRŠKO Resda dvorana doma Edvarda Kardelja v Krškem v soboto zvečer ni ka, novo ime na vrhu svetovnega ženskega ,J*o polna kot ob podobnih slovesnostih prejšnja leta, vendar pa tokratna pri-ni bila nič manj prisrčna in prijetna. V Krškem so namreč v soboto proglasili športnice in športnike pravkar iztekajočega se leta ter najzaslužnejšim po- lj y Posebna priznanja. Au« em pravijo, da letošnja izbira ni bila težavna, rezultati so bili J l^Večk0' °č'ten barometer. Natalija mlada plavalka Celulozaija, letoš-tjtO^bliška in državna prvakinja, je bila« ^“ski konkurenci brez prave tekmi-seJe v izbiri najbolje športnice črf8 njena klubska kolegica Sergeja Pri moških je naslov odšel v ka-Nuklearka, za naslov državnega prvaka gaje prejel Dragoljub Minič, drugi v tej izbiri je bil prav tako karateist Hadzo Sinančevič, tretji pa mladi in obetavni strelec Boštjan Reberšak, letošnji mladinski republiški prvak. Očitno zelo strogi občinski kriteriji za podelitev Bloudkovih značk so botrovali temu, da so bile v soboto zvečer podeljene le tri. Bronasto je prejela strelska družina SOP Krško, srebrno Franc Bračun za dve desetletji zagnanega dela v športu, predvsem v kajak kanu klubu, zlato pa je prejel že prej omenjeni Dragoljub Minič, letošnji športnik krške občine. Ob teh ne gre pozabiti še na posebne nagrade, ki sojih prejeli Matjaž Zajelšnik iz kostanjeviške osnovne šole za uspešno organizacijo številnih prireditev, Tončka Škafar, Krčan- kegljanja, in Igor Kranjec, prav tako Krčan, danes vetjeto največji up jugoslovanskega kolesarstva, vozi pa v dresu novomeške Krke. In za konec še imena mladih športnikov, ki so priznanja prejeli za letošnje uspešne nastope in rezultate. V rokometnih vrstah so bili nagrajeni Bogovič, Gla- • Za letošnjo najboljšo športno ekipo krške občine so bili proglašeni mladi strelci SD SOP, na drugo mesto se je uvrstila mladinska vrsta krškega kajak-kanu kluba, tretja pa je bila članska ekipa RK Krško. _________________________ R0| ki je med drugim letos osvojil ““slov državnega prvaka. »«mjv arzavnega prvaaa. ^žičanom pokal Hollyjevega ^memoriala . .* šflii* Wm m ■ m ^Pešna telovadna pri-5 saditev v Brežicah p™ ... — Brežiški telovadni delav- D|b pred dnevi organizatorji tradieio-, že 18. Hollyjevega memoriala. dt?Vanja mladih telovadcev in lelo- J* vse Slovenije. Žal se tekmovanja v vajah niso vnovič udeležile ljub- Streljanji za dan JLA rprlf? ekipe. vseeno pa so številni gledal-'gf (v 1 n» svoj račun. Jj Pionirkami je v obveznih vajah • Nova štiriletna pogodba med kolesarji in Krko ureja predvsem pravice in dolžnosti enih in drugih, materialna pomoč je ovrednotena za vsako leto posebej na podlagi pripravljenega programa. V prihodnjem letu naj bi Krka za novomeško kolesarstvo prispevala 100.000 zahodnonemških mark. za nastope v prihodnjem letu, krona vseh pa je zagotovo povabilo Novomeščanov, da nastopijo na znamenitem Texas open touru v ZDA, kjer svoje moči merijo najboljši amaterski in profesionalni kolesarji sveta, iz Evrope je vabilo dobilo le nekaj amaterskih klubov. Dolgoročni cilj vseh pa so seveda olimpijske igre v Barceloni in Kolesarska zveza Jugoslavije je med kandidati za potnike naštela kar šest imen iz ser, Voglar in Gorenc, med kajakaši Tkavc, Novak in Petrovič, karateisti Klja-jevič, Sinančevič in Filak ter mladi obetavni kolesaiji KD Videm: Dremelj, Jordan, Jarh, Zupanc, Košir in Grmšek. PRIZNANJA ZASLUŽNIM — V krškem Delavskem kulturnem domu Edvarda Kardelja je bila v soboto zvečer prisrčna slovesnost, na kateri so izbrali najboljše športnice in športnike občine, najzaslužnejšim pa so podelili priznanja. Posebno nagrado je za svoje neutrudno delo pri organiziranju številnih športnih in rekreacijskih prireditev prejel tudi Matjaž Zajelšnik iz kostanjeviške osnove šole. (Foto: B. B.) Dobra udeležba in rezultati na dveh tradicionalnih tekmovanjih v počastitev dneva JLA___________________ Spodnja Šiška pred Zeleno jamo af I \°rtnim razredom Brežice, posamično i|J L,“8anova pred Peričevo (obe Zelena C« lM Č Vah jeli* Vk Mežiški im Športnim razredom /[) a........ ...................... v .‘Novo mesto. V posamični konku- *l |P S h. _ i n t "v / ‘ V L \ —. .1 Hjtv Zrnagala Poradiševa(Zagreb) pred ^ w5>v° (Ruše), Živoderjevo (Trbovlje), J o«;an'“a Rancingerjeva je bila četrta. "Cnj5kova Pa deveta. In še pogled k f ut,,rle,|1i.vMoštvenoje slavila vrsta mari->[ i|ac8a Železničarja, Maribor Center je ? t|Cu8>, Brežičani pa tretji. Posamično je -eni * r'e‘n (Železničar), Marinšek 1 irCfnjc bil drugi, Rosenfeld (Železni-- ('r,;tji, najboljši Brežičan pa je bil Pa- 119 Petem mestu. Skupni prehodni po-J*- S tnAlzami ncvniilii cKlpfl JbiT s točkami osvojila I nega razreda Brežice. B. ŽNIDARŠIČ NOVO MESTO — V počastitev 22. decembra, dneva JLA, sta bili v Novem mestu že tradicionalni strelski tekmovanji. Tako je bilo v športni dvorani pod Marofom organizirano streljanje z zračno puško, v vojašnici Milana Majcna pa streljanje z vojaškim orožjem. Poglejmo najprej v športno dvorano. Med ekipami, ki so se pomerile v streljanju z zračno puško, je zmagala Krka s 504 krogi, druga je bila ekipa Straže 1 s 500 in tretja Iskra Tenel s 496 krogi. V konkurenci posameznikov je zmagal Malnar s 174 krogi pred Lukanom, ki jih je nastreljal prav toliko in Doljakom s 171, pri ženskah pa je po pričakovanju zanesljivo zmagala Smiljana Kos s 176 krogi, Bregarjeva jih je nastreljala 171, Košakova pa 167. Precej bolj bučno je bilo na strelišču vojašnice Milana Majcna v Bršljinu. kjer sc NAZDRAVILI SODELOVANJU — Takole so po podpisu nove pogodbe, s katero je tovarna zdravil Krka podaljšala svoje pokroviteljstvo nad novomeškimi kolesaiji, nazdravili sodelovanju Maijan Zupanc, predsednik KD Krka, Miloš Kovačič, generalni direktor Krke, in Slavko Plaveč, njegov namestnik (od leve proti desni). Krka bo prihodnje leto za novomeške kolesaije prispevala 100 tisoč zahodnonemških mark. (Foto: B. Budja) TURNIR TROJK DRAGATUŠ — Tukajšnji TVD Partizan je pripravil v soboto, 23. decembra, v počastitev dneva tradicionalni turnir trojk v košarki. Tekmovanje je potekalo v dra-gatuški telovadnici, udeležile pa so se ga ekipe iz vseh koncev Bele krajine. Zmagala je vrsta JLA pred veterani Dragatuša in Črnomljem. Usodna poraza na startu Če ne bi bilo nesrečnih dveh kol, bi bile Kočevke lah-_______ko jesenske prvakinje II. zvezne lige___ • Kadar gre za odločilne drže, ki so za preživetje neizogibne, morajo biti Slovenci enotni kot žebelj, odpasti morajo vsi nazorski predsodki in ideološke razlike. (Trstenjak) • Ozdravitev denarja je prvi, najpomembnejši korak k povrnitvi dostojanstva posamezniku, njegovemu delu in življenju. (Boškovič) KOČEVJE — Če so se nemara nekomu zdele izjave treneija kočevskih odbojkaric Toneta Krkoviča pred pričetkom prvenstva, češ da lahko ekipa LIK Kočevje osvoji tudi prvo mesto, nerealne in nepremišljene, pa je finiš prvenstva pokazal, da bi se to kaj lahko zgodilo. Če ne bi bilo dveh nesrečnih porazov v prvih dveh kolih proti Novi Gorici in Poreču, bi Kočevke lahko postale jesenske prvakinje. »Žal na teh gostovanjih nismo igrali v kompletni postavi,« razmišlja Tone Krkovič, »nekaj ključnih igralk je bilo poškodovanih, nekaj pa ne dovolj pripravljenih na prvenstvo.« Kasneje se je razplet do-.............................l,for godkov obrnil Kočevkam v prid, forma je bila iz kola v kolo boljša, zdi pa se, daje bil prelomni trenutek jesenskega dela prvenstva uspeh nad favorizirano ekipo Tabor Jadrana v Ljubljani. Ta zmaga je mladim Kočevkam dala poleta, tako da je v zadnjem kolu v Kočevju praznih rok ostala celo dotlej neporažena ekipa bivšega osiješkega prvoligaša Željezničarja. Zagotovo je to bilo srečanje, ki bo kočevskim ljubiteljem odbojke še dolgo ostalo v spominu. • Majhen narod mora biti politično enoten, ne sme biti skregan in sprt v nasprotujoče se stranke. (Trstenjak) TELOVADNA AKADEMIJA NOVOLETNI TURNIR V MALEM NOGOMETU NOVO MESTO — Športno društvo 13. maj bo tudi letos pripravilo tradicionalni novoletni turnir v malem nogometu, ki bo potekal v soboto in nedeljo. 30. in 31. decembra, v novomeški športni dvorani pod Marofom. Turnir se bo pričel ob 7. uri, pristopnina zanj pa znaša 2,500.000 din. Znesek naj ekipe nakažejo na žiro račun društva 52100-678-14307, lahko pa ga vplačajo na dan žrebanja, ki bo danes 28. decembra ob 18. uri v prostorih doma športov na Loki. Najboljše ekipe in posameznike čakajo seveda lepe nagrade, vse dodatne informacije pa je moč dobiti na telefon (068) 21-084. METLIKA — V petek, 5. januarja 1990, bo ob 19. uri v športni dvorani v Metliki telovadna akademija, na kateri bo nastopilo 25 mladih telovadk iz Novega mesta, ki vadijo pod vodstvom Ruže Kovačič. Novomeške telovadke bodo nastopile s programom, ki so ga pripravile za nastop ob predstavitvi knjige Leona Štuklja Mojih sedem prvenstev. »Igralke poznajo skrivnosti odbojkarske igre do obisti, vse so izredno nadarjene in res škoda, da v prvenstvo nismo startali kompletni. Nemara bi bili danes prvi, čeprav je treba v isti sapi dodati, da danes niti organizacijsko niti kadrovsko nismo sposobni za tak podvig. Stroški tekmovanja so ogromni, tudi zaledje ni tako, kot bi moralo biti. Na srečo se je letos v ekipi le pojavilo nekaj mladih imen, med katerimi velja na prvo mesto vsekakor postaviti Natašo Briški.« Kočevke se bodo na nadaljevanje prvenstva skrbno pripravljale in želijo mesto tik pod vrhom lestvice obdržati do konca. Možnosti za to so dovolj realne. M. GLAVONJIČ PORAZ UNITEHNE S KEGLJAŠKIH STEZ TREBNJE — Košarkaiji trebanjske Unitehne so v 12. kolu II. republiške lige — center izgubili tekmo v Šentjurju proti tamkajšnjem Alpousu z 69:78 (29:31). Koše za Treban jce so dosegli: Kotar 5, Za-rabec 3, Vaupotič 25, Erčulj 2, Skube 5, Bevc 17, Bunc 8 in Grandovec 4. V predzadnjem kolu 6. januarja igrajo Trebanjci doma s Podbočjem. M. G. je pomerilo šest strelskih ekip. V skupnem seštevku je zmagal občinski štab teritorialne obrambe Novo mesto z 915 krogi, ekipa OŠ TO Trebnje jih je nastreljala 891, UNZ Novo mesto pa 88 L in kakšna je bila uvrstitev med posameznimi orožji? V streljanju s pištolo je zmagala Vojna pov-šta 1394 Novo mesto z 298 krogi pred OS TO Novo mesto 288 in OŠ TO Trebnje 271. Uslužbenci novomeške UNZ so najbolje streljali s polavtomatsko puško, zadeli so 351 krogov, ekipa OŠ TO Trebnje jih je nastreljala 337 in OŠ TO Novo mesto 304. Z avtomatsko puško so najbolje zadevati strelci OŠ TO Novo mesto s 323 krogi. Pokrajinski štab TO za Dolenjsko jih je zadel 290, UNZ Novo mesto pa 284. In še posamično: v streljanju s pištolo je zmagal Gordanič s 155 krogi, v streljanju s polavtomatsko puško Hribar s 178 in v streljanju z avtomatsko puško Bcrlan s 181 zadetimi krogi. Nekaj »gnilega« je v RZS? V rokometni zvezi Slovenije ignorirajo argumente ZTKO Sevnica glede registracije mladincev RK Sevnica za RK Radeče_______________________ SEVNICA — Delavci v sevniški telesni kulturi se — navkljub temu da ocenjujejo odnos Rokometne zveze Slovenije do afere glede registracije mladincev RK Sevnica za ekipo RK Radeče za pristranski, navijaški in skratka nedgovoren — bojijo, da obetavnih fantov nikoli več ne bodo dobili nazaj v Sevnico. Po besedah tajnika občinski: zveze telesnokultumih organizacij v Sevnici Boruta Bizjaka gre mladim sevniškim rokometašem v Radečah (po gmotni plati) nenormalno dobro. »Normalno bi bilo, da se vsi rezultati Radeč registrirajo brez borbe. Če bi prišli mladinci nazaj v Sevnico, ne bi mogl več računati na naslov prvaka, saj je sedanja mladinska ekipa Sevnice po dohodu celotnega prejšnjega moštva dobesedno na hitrico zmetana skupaj in je dobila le eno tekmo. Moram pa reči, da smo prejšnji mladinski ekipi (kije zdaj presedlala v Radeče) nudili v okviru možnosti telesne kulture v občini dosti, vsaj toliko kot članski vrsti.« polagajo, niso Sevničani dobili še nikakršnega odgovora. »Kljub vsemnašim argumentom je bila naša pritožba na organih zveze Bizjak je predsedstvo RZS in Lojzeta Erjavca iz Posavsko-zasavsko- dolenjske rokometne zveze 20. novembra pisno opozoril, da je zavlačevanje pi oblema (registracije sevniških mladincev za RK Radeče) neodgovorno, saj je v tem času minil že jesenski del tekmovanja. Kljub temu da je ZTKO Sevnica na omenjena naslova 1'. 9. in 11. 9. poslala dopise, tajnik ZTKO Bizjak pa je tudi v telefonskih stikih s sekretarjem rokometne zveze zaprosi za kopije dokumentacije, s katero v zvezi z omeneno zadevo raz- zavmjena, čeprav smo z dokumentacijo dokazovali, da so bile izpisnice, ki so sicer datirane s 25.6., napisane šele 14. 8. 1989 in jih je šele tedaj bivši predsednik RK Sevnica Franc Soto-šek predal vodstvu RK Radeče. Mimogrede: Sotošek ni naredil nikakršne primopredaje, po svojem odstopu, ki gaje objavil po sevniškem radiu, pa je med drugim še vedno imel žig RK Sevnica! Priložena dokumentacija prav tako dokazuje nepravilno Rijavčevo delo pri postopku registriranja igralcev. Svoje trditve smo podkrepili še z dodatnimi dokazili, in sicer s polletnim poročilom o delu RK Sevnica, ki gaje za ZTKO Sevnica poslala 18. 7. bivša uprava, iz tega pa je razvidno, da so bili ti igralci še člani RK Sevnica. Nadalje je tu še vloga za dodelitev sredstev zaradi udeležbe mladincev na mednarodnem turnirju v italijanskem Teramu, datirana s 17.7., in naposled še predlog vabila, ki sta ga na OTKS poslala člana UO RK Sevnica za sestanek 27. 7. 1989, na katerem smo poskušali pridobiti nove člane upravnega odbora. Iz vse te dokumentacije je razvidno, da so bili mladinci po prestopnem roku še člani RK Sevnica in da jim je izpisnice izdal predsednik kluba po svojem odstopu brez vednosti ostalih članov in tudi to, daje Erjavec nepravilno registriral igralce za RK Radeče! In kje je tu športna etika in morala?«* • Na kegljišču v Ivančni Gorici seje pred dnevi končala letošnja revija kegljačev v počastitev dneva republike. Zmagal je Go-leš (Mercator Trebnje) z 865 podrtimi keglji, sledijo pa: Gričar (Mercator) 831, Draganjac (Metlika) 825, Maraž 818, Tkavc (oba Mercator) 815, Simec (Metlika) 813 itd. • Za razliko od fantov so dekleta tekmovale v novomeškem domu JLA. Presenečenja ni bilo, zmagala je Milena Veber s 383 keglji, pred klubsko kolegico Sked-ljevo (obe Novo mesto) 380, Vidmarjevo (Semič) 378, Fliserjevo (Novo mesto) 367 itd. • Kegljači in kegljačice Krškega so bili uspešni v ligaških nastopih. Dekleta so premagale Gorico z 2437:2369, dosegle pa so takšne izide: Arh 410, Škafar 422, Jakelj 413, Antič 406, Zupančič 362 in Kovač 424. Moški so na kegljišču Sremič ugnali Tekstino s 5172:5020. • V 3. kolu II. republiške lige so kegljačice Novega mesta nastopile v Celju in izgubile proti Emu z 2224:2335. • Novomeške kegljačice so zaključile prvi del tekmovanja v drugi republiški ligi. V zadnji tekmi so doma izgubile proti Šentjurju z 2081:2143, tako daje ostalo pri njihovih treh zmagah, porazov pa imajo štiri. Boljša od ostalih je bila Andreja Ri-felj s 381 podrtimi keglji. • Trebanjski kegljači pa so odigrali drugo kolo klubskega prvenstva. Najboljši izid je z 880 podrtimi keglji dosegel Franci Maraž, ki tudi vodi v skupnem seštevku, sledita pa mu Goleš in Tkavc. • Po prvem kolu prvenstva Dolenjske — odigrano je bilo v Ivančni Gorici — vodi Trebanjčan Tkavc z 882 podrtimi keglji pred Novomeščanom Blažičem (862) in Golešem in Trebnjega (852). N. G. PRVI DEL ZAKLJUČILE Z ZMAGO NOVO MESTO — Odbojkarice novomeškega Pionirja so v zadnjem jesenskem kolu prvenstva v I. repuliški ligi prekinile črno serijo porazov. Po pričakovanju so doma opravile z ekipo Rogoze s 3:1 (-10, 10, 14, 8), čeprav niso prikazale igre, kot smo je bili vajeni v prvem delu ligaških bojev za točke. Gostje so bile namreč na pragu presenečenja, na srečo pa očitne krize v igri Novomeščank le niso izkoristile. Ekipa Pionirja je tako prvi del prvenstva sklenila na petem mestu s štirinajstimi točkami, spomladanski del pa se bo pričel 11. februarja. DOLENJSKI UST | TELEVIZIJSKI SPOREDI PETEK, 29. XII. 9.45 — 12.05 in 15.30 — 23.55 TELETEKST 10.00 VIDEO STRANI 10.10 TV MOZAIK 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.45 POSLOVNE INFORMACIJE 16.50 TV MOZAIK 17.40 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 18.35 SKRIVNOSTNI SVET, amenSka dok. serija, 4/12 19.13 NAŠE AKCIJE 19.30 DNEVNIK 2 20.05 ZAMEJCI, do. oddaja 20.55 ULICE SAN FRANCISCA, ameriška nanizanka, 9/13 21.50 DNEVNIK 3 22.10 DVA MOŽA V MESTU, francoski film TV ZAGREB 8.20 TV koledar — 9.00 Šolski program — 12.40 Prezrli ste, poglejte — 13.35 Kvizoteka - 15.00 Noč in dan 18.25 Narodna glasba — 19.30 Dnevnik 2 — 20.00 Zakon v Los Angelesu 20.55 Umetniški večer: Miroslav Krleža 22.15 TV razstava 22.30 Dnevnik 3 23.05 Noč in dan SOBOTA, 30. XII. 8.00 OTROŠKA MATINEJA 10.15 KONCERT ZA UNICEF 11.15 TELEVIZIJA, angl. dok. serija 12.10 DINAR, ponovitev 12.55 SMUČARSKI SKOKI, prenos 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 17.00 ZADNJI SAMOROG, ameriški risani film 18.35 SKRIVNOSTNI SVET, ameriška dok. serija 19.30 DNEVNIK 2 19.59 UTRIP 20.30 KRIŽKRAŽ 22.05 DNEVNIK 3 22.25 JACK RAZPARAČ. angl. nadaljevanka, 2/4 23.10 MED DVEMA ŽENSKAMA, ameriški fi m TV ZAGREB 9.00 Izbor iz izobraževalnega programa 11.00 Zakon v Los Angelesu (nanizanka) 11.50 Prezrli ste, poglejte 12.50 Televizijski družinski magazin 14.20 Fant iz Brooklyna (ameriSki mladinski film) 16.10 Sedem TV dni 17.40 TV drama 18.30 Teleobjektiv 19.30 Dnevnik 2 20.15 Meteor (ameriški film) 21.50 Dnevnik 3 22.05 Zabava vas Prijavo kazalište — 23.15 Noč in dan NEDELJA, 31. XII. DRUGI PROGRAM 10.00 Danes za jutri — 15.35 Športno popoldne — 16.55 Harem (amer. nadaljevanka) 17.45 Carmina burana (koncert iz Berlina) 19.30 Dnevnik — 20.05 Mati, poslušaj pesem mojo (španski film) — 21.35 Nadrealisti — 22.35 Tuje čestitke —23.05 Novoletni video meh 0.45 Labirint (angl. film) — 2.20 Ropot v Babilonu — 3.05 Satelitski programi TV ZAGREB 9.30 Nedeljski program za otroke 12.15 Narodna glasba 13.00 Serijski film 14.05 Nedeljsko popoldne 15.55 Vrni se, Snoopy 17.15 Skupna jugoslovanska novoletna oddaja 19.30 Dnevnik 21.00 Novoletni program — 2.30 Sentimentalni blues (ameriški film) M«rcator PONEDELJEK, 1.1. 90 8.05 ŽIV ŽAV 9.05 VIŠE KOT MARVICA, sovjetski film 10.15 POLETJE V ŠKOLJKI, 2. del filma 12.15 NOVOLETNI KONCERT, prenos z Dunaja 13.30 SMUČARSKI SKOKI 15.30 MOPED SHOW, ponovitev 16.30 DNEVNIK I 16.45 CLOUD WALTZER. angl. film 18.30 SKRIVNOSTNI SVET, dok. serija 19.30 DNEVNIK 2 20.05 KING KONG, ameriški film 22.20 DNEVNIK 3 22.40 LETNI KONCERT BIG BAND RTV LJUBLJANA, 1. del 23.40 ZVEZA, ameriški film 0.55 IZ NOVOLETNIH PROGRAMOV JRT DRUGI PROGRAM 9.00 Iz novoletnih programov 14.05 Velika parada komedij (ameriški film) 15.30 Pobalini in razbojniki (ameriški film) 17.05 Iz sil- vestrskega programa 18.45 Harem (ameriška nadaljevanka) 19.30 Dnevnik — 20.00 Zlata kaseta 21.35 Ljubljana London (zabavnoglasbena oddaja) — 22.20 Človek kot meduza (angleški film) 0.05 Satelitski programi TV ZAGREB 8.00 Lojtrca domačih 8.30 Novoletni glas- beni tobogan 9.30 Davy Crocet in gusaraji (ameriški film) 11.00 Pesmi hrvaškega Zagorja 11.30 Potepuški pes (serijski film) 12.15 Dunaj: novoletni koncert 13.30 Novoletna turneja v smučarskih skokih 15.20 Novoletne čestitke 15.50 Superman II (ameriški film) 17.35 Pesmi 89 18.05 Pesnik na srebrni cesti (1. del dok. oddaje) lj8.45 Dokumentarna oddaja 19.30 Dnevnik 2 20.00 Šampanjec, šampanjec (zabavna oddaja) 21.05 King kong (ameriški film) 23.15 Dnevnik 3 0.00 Zabavna oddaja 1.00 Noč in dan 3.15 Poročila 3.20 Na kakršenkoli način (ameriški film) 4.50 Ropot v Babilonu 8.25 OTROŠKA MATINEJA 8.55 POLETJE V ŠKOLJKI, slovenski film 10.20 JACK RAZPARAČ, ponovitev 2. dela nadaljevanke 11.35 KMETIJSKA ODDAJA 13.40 KOLO SREČE, ponovitev 15.10 SKUPNA JUGOSLOVANSKA NOVOLETNA ODDAJA ZA OTROKE 16.30 DNEVNIK 1 16.50 LJUBEZEN S TUJCEM, angleški film 18.30 SKRIVNOSTNI SVET, dok. serija 19.30 DNEVNIK 2 20.05 BIKEC FERDINAND 20.50 MOPED SHOW 21.15 TRIBUTE TO TOMMMY DORSEY, 2. del 22.15 JU HU HUJ, Črtova klavirološka razmišljanja 22.45 ZLATA KASETA 0.25 NOVOLETNA VIDEO GODBA 1.25 IZ NOVOLETNIH PROGRAMOV JRT 2.25 ČLOVEK KOT MEDUZA, angleški film TOREK, 2. I. 8.00 ŽIV ŽAV 11.55 NINOČKA, ameriški film 13.40 LOJTRCA DOMAČIH 15.10 VRNI SE, SNOOPY, ameriški risani film 16.30 DNEVNIK I 16.45 POLETNO GLEDALIŠČE, ameriški film 18 40 SKRIVNOSTNI SVET. ameriška dok serija 19.30 DNEVNIK 2 20.05 LEPOTEC Z OTOKA, zadnji del nadaljevanke 21.05 JUGOSLAVIJA V LETU 1989 22.05 LETNI KONCERT BIG BAND RTV LJUBLJANA 23.10 DNEVNIK 3 23.30 POGREB V LOS ANGELESU, francoski film DRUGI PROGRAM 11.30 Iz novoletnih sporedov 18.10 Teleski 90 18.45 Harem (zadnji del nadaljevanke) 19.30 Dnevnik 20.00 Flash Gordon (ameriški film) SREDA, 3.1. 9.00 MOZAIK 15.55 TELESKI 90 16.30 DNEVNIK I 16.45 ROPOT V BABILONU 17.30 JU HU HUJ. ponovitev 18.05 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.30 DNEVNIK 2 20.05 FILM TEDNA: DIPLOMIRANEC, ameriški film 22.05 DNEVNIK 3 22.25 SVET V LETU 1989 DRUGI PROGRAM 18.30 Mostovi 19.00 Skrivnostni svet 19.30 Dnevnik 20.00 Žarišče 20.30 Gala koncert 22.05 Svet poroča ČETRTEK, 4. I. 9.00 MOZAIK 15.25 MOZAIK, ponovitev 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK I 16.45 MOZAIK SELE Kmetijska zadruga Krka, Novo mesto TOZD BRAZDA DE AGROSERVIS Komisijska trgovina AGROSERVIS v Žabji vasi v Novem mestu priredi v NEDELJO, 31. 12. 1989, od 7. do 13. ure III. SEJEM KMETIJSKE MEHANIZACIJE pred trgovino AGRO-SERVISA V ŽABJI VASI (nasproti IMV). ZA VSE TISTE, KI ŽELIJO PRODATI ALI KUPITI KMETIJSKE STROJE. PRI PRODAJI ALI NAKUPU VAM BODO NA VOLJO STROKOVNJAKI DELAVNICE AGROSERVISA. V času sejma bo na istem prostoru tudi licitacija večjega števila rabljenih motornih žag, last GG Novo mesto. Za udeležbo pri licitiranju bo potrebno predhodno plačati polog. V ČASU SEJMA BO ODPRTA TUDI TRGOVINA Z REZERVNIMI DELI IN KMETIJSKO MEHANIZACIJO. 723/52 18.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.30 DNEVNIK 2 20.05 DOMOVINA, nemška nadaljevanka 21.40 TEDNIK 22.45 DNEVNIK 3 23.05 KOMEDIJA NA SLOVENSKEM ODRU DRUGI PROGRAM Opomba: 19.55 Košarka Jugoplastika:Limoges 17.25 Teleski 90 — 18.00 Studio Ljubljana 19.00 Alo, alo (humoristična oddaja) 19.30 Dnevnik — 20.00 Žarišče — 20.30 V hribih se dela dan: Poprek čez Pohorje — 21.00 Plesni nokturno — 21.15 Spreminjanja 22.00 Večerni gost — 22.30 Satelitski programi PETEK, 5.1. 9.00 MOZAIK 15.20 TELESKI 90 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.45 MOZAIK 18.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.30 DNEVNIK 2 19.59 ZRCALO TEDNA 20.20 NAFTA, angl. dok. serija. 1/8 21.20 ULICE SAN FRANCISCA, ameriška nanizanka 22.15 DNEVNIK 3 23.15 KABARET, ameriški film SOBOTA, 6.1. Opomba: 10.15 SVETOVNI POKAL V ALPSKEM SMUČANJU VELESLALOM (M) 9.25 VELESLALOM (Ž) 12.25 SP V SMUČARSKIH SKOKIH 13.50 LJUBLJANA LONDON, zabavno-glasbena oddaja, ponovitev 14.35 LASS1E SE VRAČA, ameriški film 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK I 16 45 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 16.55 ŠPORTNI DOGODEK 18.30 IZ TROPSKEGA DEŽEVNEGA PRAGOZDA 19.30DNEVNIK 2 19.59 UTRIP 20.35 KOLO SREČE 22.10 DNEVNIK 3 22.30 JACK RAZPARAČ. 3. del nadaljevanke 23.20 SAME LAŽI. ameriški film NEDELJA, 7. I. Opomba: 9.25 SLALOM (Ž) 9.55 SLALOM (M) 8.50 OTROŠKA MATINEJA 10.10 JACK RAZPARAČ. 3. del nadaljevanke 11.00 ALO. ALO. humoristična oddaja 11.30 LOJTRCA DOMAČIH 12 00 LJUDJE IN ZEMLJA 12 30 DEDIŠČINA GUI DENBURGOVIH. nemška nadaljevanka. 1/14 14.55 KRIŽKRAŽ 16.30 DNEVNIK I 16.45 LEGENDA O SAMOTNEM JEZDECU. ameriški film 19.30 DNEVNIK 2 20.05 ŽREBANJE PODARIM DOBIM 20.20 M. Crnjanski: ROMAN O LONDONU, drama TV BG. 1/2 21.35 ZDRAVO 22.55 DNEVNIK 3 PONEDELJEK, 8.1. TOREK, 9.1. SREDA, 10.1. 9.00 MOZAIK, ponovitev 9.20 V ZNAMENJU DEVICE, ponovitev TV drame 10.15 VEDNO POPOLDNE, ponovitev 1. dela nadaljevanke 15.20 TELESKI 90 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.45 MOZAIK 18.05 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.30 DNEVNIK 2 20.05 FILM TEDNA: PRIČA, ameriški film 22.05 DNEVNIK 3 22.25 ROPOT ČETRTEK, 11.1. 9.00 MOZAIK, ponovitev 9.25 ŠOLSKA TV 10.25 MOZAIK 15.25 MOZAIK, ponovitev 15.55 ŽARIŠČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16 45 MOZAIK 18.00 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.30 DNEVNIK 2 20.05 DOMOVINA, zadnji del nadaljevanke 21.55 TEDNIK 23.00 DNEVNIK 3 23.20 KOMEDIJA NA SLOVENSKEM ODRU srečno 90 m > Uti ZLATPOROČENCA — Nekdaj so žene resda rojevale več otrok, toda za zdravstveno varstvo je bilo tedaj klavrno poskrbljeno. Komu pa je bilo mar za knapovske otroke, se spominja Mihaela Lužar, ko obuja prehojeno življenjsko pot z možem Feliksom. On je namreč rudaril v Krmelju in ko sta se s Feliksom pred 50 leti vzela in je Mihaela s kmetov prišla v staro hišo — nekakšno rudarsko kolonijo v Krmelju, se je kar zgrozila nad živžavom kupa otrok. »Rudarji so tedaj zaslužili kar dobro, pa še zastoj je bilo stanovanje, elektrika, premog. Tako, da sva prihranila tudi s pomočjo pletenja, s čimer sem se ukvarjala jaz, toliko, da sva se že začela ozirati po parceli za hišo. Toda ta je prišla na vrsto šele po vojni.« In tako Feliks in Mihaela Lužar na jesen svojega življenja še danes živita v toplem domu v Gabrijelah. Najbolj vesela pa sta, kadar sta skupaj z dvema otrokoma (trije so kmalu po porodu umrli) in s štirimi vnuki. BISERNA POROČENCA — Marija 9.00 MOZAIK 16.15 ŽREBANJE PODARIM DOBIM, ponovitev 16.30 DNEVNIK I 16.45 MOZAIK 18.10 SPORED ZA OTROKE IN MLADE 19.30 DNEVNIK 2 20.05 V ZNAMENJU DEVICE,drama TV ZG 21.10 OSMI DAN 21.55 DNEVNIK 3 22.15 ČLOVEK IN GLASBA Virant in njen soprog Vinko sta se / Sm 9.00 MOZAIK, ponovitev 15.35 TUJI JEZIKU 15.55 ŽARIAŠČE, ponovitev 16.30 DNEVNIK 1 16.45 MOZAIK — ŠOLSKA TV 17.40 SPORD ZA OTROKE IN MLADE 19.30 DNEVNIK 20.05 VEDNO POPOLDNE, avstralska nadaljevankam 1/4 21.10 PESEM JE... 22.15 DNEVNIK 3 vzela leta 1929 v Smarjeti, kjer je bila doma Marija. Tedaj sta Virantova živela na njihovi kmetiji na Polju pri Gradišču. Najtežja življenjska epizoda je bila, ko so Vinka med zadnjo vojno Italijani, ne da bi povedali, zakaj, odgnali v internacijo na Rab. Šele po treh mesecih je Marija zvedela, kje ima moža. Na kmetiji je ostala s tremi mladoletnimi otroki. K sreči so bili Vinkovi starši še pri močeh, da so pomagali pri kmetovanju. In ko je po 30 mesecih po kapitulaciji Italije prepešačil (po 14 nočeh hoje) iz Bakra, so mu doma spet zagrozili s smrtjo, ker naj bi se bili Italijani in Nemci maščevali za divertizansko partizansko akcijo na železniški progi. Tedaj so ustrelili 13 talcev v Pijavicah. Vinka so rešile le močno ožuljene in og-nojene noge, tako da so celo okupatorji rekli, da ni za drugam kot za k zdravniku. SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST iM OBČINE TREBNJE OBVESTILO Samoupravna stanovanjska skupnost občine Trebnje NOSTNO LISTO UPRAVIČENCEV DO PRIDOBITVE SOLI- RAZPISUJE ZBIRANJE VLOG ZA UVRSTITEV NA PRED- DARNOSTNIH STANOVANJ V OBČINI TREBNJE S podrobnostmi razpisa se vsi zainteresirani lahko seznanijo v delovnih organizacijah, delovnih skupnostih in krajevnih skupnostih. Rok za oddajo posebnih vlog je 30.1.1990 in se lahko dobijo pri strokovni službi samoupravne stanovanjske skupnosti Trebnje, Goliev trg 5, soba št. 16. Številka: 36-37/89 Datum: 22/12-1989 Odbor za solidarnost v stanovanjskem gospodarstvu ŠOLA 'JCZ/ KRŠKO 1 Srednja šola kovinarske in elektrotehnične usmeritve Krško, p.o. KRŠKO, Hočevarjev trg 1 Komisija za delovna razmerja RAZPISUJE prosta dela In naloge: 1. enega učitelja elektro predmetov; diplomirani inženir elektronike 2. enega učitelja elektro predmetov; diplomirani inženir energetike 3. enega učitelja fizike; prof. Fl, dipl. ing, Fl, prof-MA-FI, prof. MA z izpolnjevanjem za pouk Fl Vsa navedena dela in naloge razpisujemo za nedoločen čas s polnim delovnim časom; nastop dela 5. 2. 1990. Kandidati naj pošljejo prijave z ustreznimi dokazili o izobrazbi ter kratkim življenjepisom in opisom dosedanjih zaposlitev v desetih dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v petnajstih dneh po poteku razpisnega roka. ^ Upravni organi občine Novo mesto Razpisna komisija delovne skupnosti RAZPISUJE prosta dela in naloge I TEHNIČNEGA REFERENTA ZA GRADBENE ZADEVE Za dela in naloge se lahko prijavijo kandidati, ki poleg splošnih pogojev, ki jih določa zakon o sistemu državne uprave in o izvršnem svetu skupščine SR Slovenije ter o republiških upravmn organih, izpolnjujejo še naslednji pogoj: . — visoko strokovno izobrazbo gradbene ali arhitekturne smei1 ter 5 let delovnih izkušenj pri ustreznih delih. . T* Delovno razmerje bo sklenjeno za nedoločen čas in s polnim delovnim časom. Poskusno delo traja tri mesece. Kandidati naj pošljejo pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev v 8 dneh po objavi sekretariatu za občo upia' vo — kadrovski službi upravnih organov občine Novo mestO' ( Ljubljanska cesta 2. Kandidate bomo o izidu izbire obvestili v 30 dneh po končanec zbiranju prijav. 738/52 DELOVNA ORGANIZACIJA ZA ZBIRANJE IN PREDELAVO ODPADK0‘ surovina tozd ljubljana SUROVINA n. sol. o. Temeljna organizacija združenega dela za zbiranje in predelavo odpadkov Ljubljana, n. sub. o. Ljubljana, Cesta dveh cesarjev 370 tl 'k Komisija za delovna razmerja objavlja prosta dela in naloge — administratorja — evidentičarja v poslovni enoti Trebnje pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: SUROVINA, TOt* IY| LJUBLJANA, Cesta dveh cesarjev 370, 61000 LJUBLJANA^ ^ Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po končanem zb' ^ ranju prijav. oic % sta on Pogoji: — končana srednja šola ekonomske smeri — 6 mesecev delovnih izkušenj — poskusna doba 30 dni k. Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandid3’ S| pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: SUROVINA, T um metalna PLESKARJI! znanje k znanju — to je naš razvoj! Metalna, strojegradnja, konstrukcije in morita; ža, n.so.o. Maribor TOZD TOVARNA GRADBENE OPREME, n.sol-0. SENOVO H Potrebujemo „ SKUPINOVODJO — PLESKARJA v novozgra]^ jeni barvarni k Pogoji: srednja šola (delovodska) ali KV pleskar, 2 oz. 5 let d lovnih izkušenj M Izbrani kandidat bo združil delo za nedoločen čas, s polnim a lovnim časom. Za ugotovitev strokovne usposobljenosti 5 ■ uvede poskusno delo v času 4 mesecev. Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pričakujemo v 8 dne k, po dnevu objave na naslov: Metalna, tozd Tovarna gradben prj opreme, Titova cesta 106, 68281 Senovo. hi) Kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 30 dneh po dp teku roka za prijavo. 729/^Ir 20 DOLENJSKI UST V NOVO LETO Z NOVOLESOVIM DARILOM i fovse, ki si želijo prihraniti skrb in nervozo je novoles iz Novega mesta Pripravil posebno ugodno novoletno prodajo. Privlačne ugodnosti boste deležni ob nakupu iz: ^ programa pohištva (stoli, mize, jedilnice, spalnice itd.) ^ programa kopalniške opreme (kopalne kadi, kuhinjska korita, tuš kadi, kopalniško pohištvo, tuš kabine, toaletne omarice). - programa polizdelkov (predali, samonosne police, izdelki iz masivnega lepljenega lesa) programa akrilne galanterije in ^ otroškega programa AJDA OD 18. DECEMBRA DO 31. DECEMBRA 1989 Pogoji nakupa: SniH pji- /nih nefi i r# jnju pra- ■sto. lefl1 )/S! 40% popust obročno odplačevanje svetovanje arhitekta telefon: Salon novoles Novo mesto 068/25-091 Salon Kolpa san Metlika 068/58-273 in 58-292. srečno 1990 Pohištvo SALON ARK LESNA INDUSTRIJA IDRIJA . f?o in novo pohištvo — dve težavi hkrati, ki ju najlaže s pomočjo Lesne industrije Idrija, saj vam proda-3* Pohištvo po načelu »staro za novo«. Svetovanje na w ____ dostava in montaža novega pohištva in odvoz z^ega. Vse, kar morate storiti, je, da pokličete enega ^svetovalcev Ll Idrija ali salon ARK: .7 V IDRIJI, telefon 065-71-855 in % bTANE TURK, tel. doma 068-27-653 ( JARJAN ZALETEL, tel. doma 068-27-330 bi JLOJZ KOPINA, tel. doma 068-44-258 . IDRIJA vam svoje pohištvo ponuja po načelu »staro 9 novo«! ^VOLETNI POPUSTI! jGodni pogoji za plačilo * GOTOVINO! izl JO/52 DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE LJUBLJANA Komisija za medsebojna razmerja delavcev objavlja prosta dela in naloge PRODAJALEC IV. za poslovalnico v Brežicah — za določen čas 9 mesecev Pogoji: srednja šola trgovinske smeri (IV. stopnja) poskusno delo traja 5 mesecev Kandidati naj pisne ponudbe z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov: DRŽAVNA ZALOŽBA SLOVENIJE, kadrovski oddelek, Ljubljana, Mestni trg 26. Prijavljene kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po opravljeni izbiri. 733/52 2-mesečno poskusno delo peftg °bjavljena dela se sklepa delovno razmerje za nedoločen erKS’s polnim delovnim časom. , LViave z dokazili sprejema PLETENINA, proizvodnja trikotaz-'Zdelkov, p. o., Ljubljana, Zaloška 14, Kadrovska služba, 8 V?1 Po objavi. l/6K'C|icla,e bomo Pisno obvestili v 15 dneh po končanem spre-j^nju ponudb. Mercator Kmetijski kombinat Sevnica TOZD Proizvodnja Savska cesta 20/b, Sevnica, objavlja po sklepu delavskega sveta LICITACIJO za prodajo osnovnih sredstev: Zap. št. Naziv OS znamka oz. tip letnik izklicna cena 1. traktor Zetor 6911 1979 vozen 450,000.000 din '2. traktor IMT 558 z RIKO nakladačem vozen 450,000.000 din 3. varilni aparat VARPOL 3,000.000 din 4. dizel motor Besler WM 310 (40 KM) 50,000.000 din 5. traktorski vrtalnik 3,000.000 din 6 žitokombajn ZMAJ 133 del. šir. 380 vozen 1.500,000.000 din Pričetek licitacije bo v soboto, 13.1.1990, ob 10. uri pred mehanično delavnico v Sevnici, Savska cesta 20/b. Ogled je možen dan pred licitacijo v času od 8. do 14. ure na kraju licitacije. Interesenti za nakup morajo pred licitacijo vplačati 10% varščino na blagajni hranilno-kreditne službe ali se izkazati s finančno listo, iz katere bo razvidno nakazano plačilo varščine. Licitirano blago bo prodano po klavzuli videno — kupljeno, poznejših reklamacij ne bomo upoštevali. Za kupljeno blago morajo kupci plačati prometni davek ter ga prevzeti oz. odpeljati najkasneje v treh dneh po licitaciji oz. po dogovoru s prodajalcem. V tem času mora biti tudi plačana kupnina. /v KOUINTEHNA TOZD INŽENIRING PROGRAM INFORMATIKA NEMOGOČE JE MOGOČE Za vas, ki se ne bojite Evrope 92, smo pripravili vrsto računalniških programov za sodobno poslovanje! FINANČNO-INFORMATIVNI SISTEM (glavna knjiga, salda-konti, menične in ostale obresti) MATERIALNO POSLOVANJE (skladiščno in finančno poslovanje) Na ta dva osnovna programa se z istimi matičnimi podatki o dobaviteljih, kupcih, klasifikaciji materiala, kontnim planom, šiframi materialov in drugimi podatki navezujejo še programi za: OSNOVNA SREDSTVA OSEBNE DOHODKE EVIDENCO KREDITOV KADROVSKO EVIDENCO EVIDENCO IN OBRAČUN NAROČNIKOV KALKULACIJE IN RAZPIS PROIZVODNJE FAKTURIRANJE KALKULACIJSKE PONUDBE MALOPRODAJO DROBNI INVENTAR EVIDENČNO DOKUMENTACIJO PODPORO DELA PRAVNIH SLUŽB Z našimi računalniškimi programi poslujejo že v več kot 50 podjetjih, bankah, skupnostih širom po Sloveniji. Zagotavljamo tekoče vzdrževanje in prilagajanje programov spremenjenim predpisom. Prodajamo in vzdržujemo računalniško opremo. Podrobne informacije na telefon (063) 29-321, interna 02 (Zlatko Gruber) Slovenija Moja dežela. (ojs) OBLEKA NAREDI ČLOVEKA, POSODO PA PREVLEKA NOVI EMAJL J® bep Dnevnik EMO. Mariborska 86. 63000 Celje Telefon: 063/32-112, telex: 33512 YU EMO, telefax: 063/34-925. girauuBfivl LESNA INDUSTRIJA ■ | I KOČEVJE bi nudi novoletni popust 25% na proizvodne cene za pohištvo, primerno za otroške in mladinske sobe, predsobe, garderobe, dnevne sobe ipd. V trgovini LIK, Kolodvorska ulica v Kočevju, do 20. januaija 1990. DOLENJSKI LIST V TFM TFnMII UAQ 7AMIMA TEDENSKI KOLEDAR - KINO - SLUŽBO IŠČE - SLUŽBO DOBI - STANOVANJA - MOTORNA VOZILA - KMETIJSKI STROJI ¥ ItlVI I HUNU VAO £ANIIVIA prodam — KUPIM — POSEST — ZENITNE PONUDBE - RAZNO — OBVESTILA — PREKLICI — ČESTITKE - ZAHVALE tedenski koledar Četrtek, 28. decembra — Živko Petek, 29. decembra — Tomaž Sobota, 30. decembra — Branimir Nedelja, 31. decembra — Silvester Ponedeljek, 1. januaija — novo leto Torek, 2. januarja — Gregor Sreda, 3. januarja — Genovefa Četrtek, 4. januarja — Angela Petek, 5. januaija — Simon Sobota, 6. januaija — Gašper Nedelja, 7. januaija — Valentin Ponedeljek, 8. januaija — Severin Torek, 9. januaija — Julijan Sreda, 10. januaija — Viljem KRŠKO: 28. in 29. 12. (ob 18. up) risanke. 28. 12. (ob 19. uri) ameriška komedija Pod udarcem zakona. 29. (ob 19. uri) in 30. 12. (ob 15. uri) risanka Asterix. 30. 12. (ob 11. uri) risanke. 2. 1 (ob 20. uri) ameriški akcijski film Umri pokončno. 3. l.(ob 18. uri) ameriški glasbeni film Ognjena srca. 4. 1. (ob 20. uri) film Mama je znorela. 5.1. (ob 22. uri) erotični film Jack in Jill. 9. 1. (ob 20. uri) ameriški kriminalni film Nočni skok. LUNINE MENE 28. decembra ob 4.20 — mlaj 4. januaija ob 11.40 — prvi krajec kino BREŽICE: 29. in 30.12. (ob 20. uri) hongkonški akcijski film Obračun v Hong Kongu. ČRNOMELJ: 28,v 12. (ob 19. uri) ameriška komedija Žena na dopustu, ljubica v mestu. 29. 12. (ob 19. uri) karate film Tigrov bes. 4. 1. (ob 19. uri) akcijska drama Mož z zlatimi očali. 5. 1. (ob 19. uri) akcijski film Človek v izgnanstvu. 7. L (ob 20. uri) trimikome-dija Nadina. 9. 1. (ob 19. uri) erotični film Enajst dni in enajst noči. NOVO MESTO — DOM KULTURE: 28. in 29.12. (ob 16.uri) pustolovski film Indiana Jones, II. del. 28. in 29. 12. (ob 18. in 20. uri), 30. 12. (ob 16., 18. in 20. uri), 1. 1. (ob 16. in 18. uri) ter 2. L (ob 16. uri) ameriška glasbena melodrama Cocktail. 1.1. (ob 20. uri), 2. in 3. L (ob 18. in 20. uri) ameriška grozljivka — premiera Knez teme. 4. in 5. 1. (ob 18. in 20. uri) ameriški akcijski film Rdeča vročica. Od 5. do 7. 1. (ob 22. uri) trda erotika Ljubezenski stroj. 6. in 7. L (ob 16., 18. in 20. uri) ameriški fantastični pustolovski film Wilow (priporočljiv mladini). 8. in 9.1. gledališki maraton. SEVNICA: 28. in 29. 12. hongkonški akcijski film Bojevniki Ninje. 30. in 31.12. ameriška komedija Hollywood-ske neumnosti. KRMELJ: 30. 12. hongkonški film Bojevniki Ninje. službo dobi VEČ KLJUČAVNIČARJEV zaposlim. Ključavničarstvo ŠPOLJAR, tel. 24-544. (411 l-SD-51) KV PRODAJALKO in NATAKARICO takoj zaposlim. Tel. (068) 76-214. (P52-23MO) službo išče SLUŽBO na območju Mokronoga—Trebnjega iščem. Tel. 49-698. (P52-1MO) stanovanja STANOVANJE v Brežicah vzamem v najem ali odkupim. Smodiš, Slomškova 13 a, Ljubljana. (P52-6MO) DVOSOBNO STANOVANJE (61 m2) v Sevnici prodam — po dogovoru. Tel. (0608) 81-208. (P52-2MO) GARSONJERO V IZMERI 30 kv. m v centru mesta Sevnice, s centralnim ogrevanjem in telefonom. Takoj vseljivo! Prodamo informacije na tel. (0608) 60-090 po 15. uri. (ček-ST-52) STANOVANJE na Kristanovi v I. nadstropju, z balkonom, centralno in telefonom, prodam za 35000 DEM. Tel. 26-352 popoldne, 21-432, dopoldne. (P52-20MO) motorna vozila LADO 1300 S, letnik 85, prevoženih 48.00 km, rdeče barve prodam. Tel. 25-741. (P52-44MO) Z-128, letnik 87, registrirano do XII 1990, in peč za centralno kuijavo prodam. Medle Franc, Dolnji Suhadol 17, Brusnice. (P52-46MO) VW 1200, letnik 1974, in APN 4 prodam. Slavko Gorišek, Dobe 24, Kostanjevica na Krki. (P5241 MO) R 4 GTL, letnik 1984, prodam. Tel. 73-094. (P52-25MO) MINI, letnik 1979, in golf, letnik 1985, prodam. Tel. 25-894. (P52-42MO) Z 850, letnik 1982, prodam. Tel. 76-332. (P52-26MO) Z 101 GTL, letnik 1987, prevoženih 30000 km, prodam. Mohar, K Roku 132, Novo mesto, tel. 27-276. (P5243MO) Z101 GTL 55, letnik 1986,31000 km, prodam. Tel. (068) 23-228. (4123-MV-52) GOLF XD, 1987, prodam. Mirko, tel. (0608) 60-039. (4121-MV-52) Z 101, letnik 1975, karambolirano, za dele prodam. Cena 300 DEM. Branko Jabuka, Podbočje 28. (4117-MV-52) R 4, starejši letink, registriran, prodam. Vprašajte na tel. 42-430 v soboto od 18. do 20. ure zvečer. (4118-MV-52) ZASTAVO 101 POLI, letnik 1986, ugodno prodam. Tel. 52-073. (4112-MV-52) AUDI 80 — 1600, 1 leto, zatemnjena stekla, sive metalne barve, pomična streha, prevoženih 22000 km, prodam. Anton Vrščaj, tel. (068) 52-073. (4112-MV-52) KAMION ZASTAVA 35, 8 A 3600, podaljšana izvedba, letnik 1989, registriran do avgusta 1990, prodam. Tel. (068) 52-073. (4112-MV-52) Z 128, letink november 1984, registriran do novembra 1990, prodam. Tel. 52-989. (P52-8MO) JUGO 45 KORAL, star leto in pol, prodam. Drago Iljaš, Rigonce 27 a, Dobova, tel. (0608) 67-140. (P52-9MO) R 4, letnik 1979, ugodno prodam. Tel. 42-247. (P52-10MO) FIAT UNO 45 S fire, letnik 1986, prodam. Vidmar-Verček Jožica, Cegelni-ca 45, Novo mesto. Možnost na obroke. (P52-5MO) Z 750, letnik 1977, obnovljeno, pro- Li I -ZV, IVU11IV > z I I , VUIIUOJVIIU, K"'' dam. Bojanič, Nad mlini 24, Novo mesto. (P52-27MO) 126 P, letnik 1984, odlično ohranjen, ugodno prodam. Marinka Oštir, Savska pot 9, Čatež-Brežice. (P52-28MO) R 4 GTL, letnik 1987, prodam. Tel. 26-206. (P52-29MO) JUGO 45 koral, letnik 1989, in novo avtomobilsko prikolico prodam. Tel. 27-445. (P52-30MO) LADO RIVO1300, staro dva meseca, in Z 101, letnik 1987, prodam. Maijan Rokavec, Dol. Ponikve 17, Trebnje. (P52-32MO) R 4, letnik 1977, prodam. Tel. 40-219. (P52-33MO) JUGO 45, letnik 84, in novo centralno peč 35 KW prodam. Tel. 86-181. (4140-MV-52) DOLENJSKI UST IZDAJA: DIC, tozd Dolenjski list, Novo mesto. USTANOVITELJI: občinske konference SZDL Brežice, Crnomel|, Krško, Metlika, Novo mesto, Sevnica In Trebnje. la, Novo mesto, Sevnica in Trebnje. „ . . .. u SKUPŠČINA Dolenjskega lista je organ upravljanja tozda. Predsednik: Nace štamcar. tamcar. ČASOPISNI SVET je organ družbenega vpliva na programsko zasnovo In UrUREDNllrva Drag^Phmtja^Zglavni urednik in vodja tozda), Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Marjan Bauer (urednik Priloge). Mirjam Bezek-Jakše, Bojan Budja, Anton Jakše, Zdenka Lindlc-Dragaa, Martin Luzar, Milan Markel), Pavel Perc, Jože Primc, Jože Simčič, Jožica Teppey in Ivan Zoran. TEKOČI RAČUN pri SDK Novo mesto: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-970-257300-128-4405/9 (LB - Temeljna dolenjska banka Novo mesto). m?ZHAJA ob četrtkih. Posamezna številka 50.000 din, naročnina za 2. polletje 250 000 din; za delovne In družbene organizacije 580.000 din na leto; za tujino 40 ameriških dolarjev ali 70 DM (ali druga valuta v tej vrednosti )na leto. OGLASI: 1 cm v enem stolpcu za ekonomske oglase 600.000 din, na prv ali zadnji strani 1,200.000 din; za razpise, licitacije Ipd. 700.000 din. Mati oglasi do deset besed 450.000 din, vsaka nadal|nja beseda 45.000 din. NASLOV: Dolenjski list, 68001 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 130. Telefoni, uredništvo (068) 23-606, 24-200, naročniška služba, ekonomska propaganda in fotolaboratorij 23-610, mali oglasi in zahvale 24-006. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Na podlagi mnenja republiškega komiteja za Informiranje SR Slovenije (št. 23 od 21 oktobra 1988) se za Dolenjski list ne plačuje temeljni davek od prometa proizvodov. Časopisni stavek, prelom in filmi, diu, tozd Grafika, Novo mesto. Tisk: Ljudska pravica, Ljubljana. Delavski svet podjetja Emona — Posavje trgovina na debelo, drobno in gostinstvo, p. o. Brežice, odda v najem najboljšemu ponudniku hotel Turist v Brežicah. Vse interesente vabimo, da oddajo svoje ponudbe do 15. 1. 1990 v Splošni sektor podjetja. Potrebne informacije dobite na sedežu podjetja, Cesta prvih borcev 35, Brežice. 126 P, letnik 1979, in TAM 5000 ki-per, neregistriran, prodam. Brane Uher-nik, Otočec 48. (4136-MV-52) FIČKA, letnik 1983, prodam. Dobravc, Brod 7, Podbočje, tel. 60-154. (P52-37 MO) Z128, letnik 1988, rdeče barve, prodam. Tel. 85-896. (P52-38MO) ZASTAVO 750, letnik 1985, ugodno prodam. Tel. 49-176. (4138-MV-52) JUGO, letnik 1986, prodam. Tel. 25-820. (P52-22MO) JUGO koral 55,5 prestav, letnik 8/88, prodam. Gregor Pucelj, Slavka Gruma 40, Novo mesto. (P52-24 MO) Z 101 skala, letnik 1988, prodam. Milan Golob, Birčna vas 24, Novo mesto, tel. 43-579. (P52-39MO) Z SKALA, stara eno leto, prodam ali menjam za golfa D, z doplačilom. Tel. 52-691. (4139-MV-52) Prodam Fiat Uno 45 letnik 1988 ter Renault 11 letnik 1987. Tel. 23-360. (P52-50MO) Prodam Zastavo 128 letnik 1987, prevoženih 23.000 km, garažiran. Tel. 25-441 po 16 uri, Redek, Potočna vas 5/a, Novo mesto. (P52-50MO) prodam AMERICAN STAFFORDSHIRE TERIER; eminenca v pasjem rodu, mladiči naprodaj. Tet. (061) 212-223. (4124-PR-52) UGODNO PRODAM rabljen barav-ni televizor Gorenje 701 KN in rabljeno motorno brizgalno Stihi za vinograd. Tel. 24-506. (&k-PR-52) UZNIAVTO STRUŽNI AVTOMAT MAS-80, letnik 65, prodam. Cena 7000 DEM. Tel. (068) 52-073. (4112-PR-52) BOŽIČNI POPUST za kompleton disko, bas, orgelsko in pevsko ozvočenje prodam. Tel. 56-247. Tel. 56-247. (P52-14MO) SPALNICO starejšega tipa z novimi . Ce ’ JUGO 45 AX, rdeče barve star 2 leti, prodam. Majda Novak, Blato 4, Trebnje. Tel. 44-193 (P52-47) Z 850, letnik julij 1984, prodam za 2.700 DEM. Tel. (068) 24-235, popoldan. (4141-MV-52) LADO, letnik avgust 1987, prodam za 7.700 DEM. Tel. (068) 23-937, dopoldne ali 26-226, popoldne. (4141-MV-52) Z 750, letnik 84, prodam. Zupančič Majda, Birčna vas 5, tel. (068) 43-547. jogiji ugodno prodam. Če vas zanima, pokličite tel. (0608) 31-679! (P52-7MO) PLETILNI STROJ Singer na kartice prodam. Tel. (061) 800-144, popoldne. (P52-17MO) DOBERMANE, 9 tednov stare, prodam. Informacije: Colarič, tel. (068) 21-945. (4120-PR-52) ZAMRZOVALNO SKRINJO (210 1) prodam. Muhaber 31, Novo mesto. (4127-PR-52) BARVNI TV SONY — trinitron, star eno leto, glasbeni stolp fisher 223, staro leto in pol, prodam. Tel. 25-741. (P52-44MO) KRZNENO JAKNO (nutrija), št. 40, novo, prodam za 1300 DEM. Tel. 25-986. (P52-48MO) CISTERNO creina 2200, dobro ohra- Prodam Jugo 55, letnik 1989, peso in kolerabo za krmo. Kostrevc Jože, Ratež 31. (P52-49MO) JUGO KORAL 45, letnik J 989, prodam. Gričar, Dol. Jesenice 3, Šentrupert, tel. 49425. (ček-MV-52) Z101, rdeč, letnik (maj) 1989, ugodno prodam. Vojko Gazvoda, Vel. Brusnice 53. (ček-MV-52) 126 P, letnik (oktober) 1987, prodam. Zagorc, Dol. Brezovica 20, Šentjernej. (4132-MV-52) 126 PGL, 12/87, R 4 12/86, ZASTAVO 101 9/83,2 m3 suhih smrekovih desk 32 mm prodam. Tel. 84-652. (4131-MV-52) JUGO 55, letnik 1987, prodam za 5000 DEM. Tel. (0608) 88-807. (4128-MV-52) 126 P, december 1984, prodam. Tel. 42453. (4134-MV-52) GOLF DIESEL, 1984, prvi lastnik, prodam. Tel. 27-573. (4133-MV-52) kupim HIŠO (220 m2) v Novem mestu prodam. Mala Cikava 9, tel. (061) 325-910, kmetijski stroji Bučka, tel. 76-209. (4114-KS-52) TRAKTOR Eicher (25 KM) s kosilnico prodam. Tel. (061) 738-619. (P52-15MO) ŽITNI KOMBAJN LANZ TV 523, motorno prenosno škropilnico in avtoradio (stolp) prodam. Kostrevc, Trebelno 2, tel. 49-673. (P52-19MO) PRODAM nov traktor IMT 539 ali traktor »Tomo Vinkovič« 821. Informacije na tel. (061) 666469. (4141-KS-52) ZAHVALA «E Ni več trpljenja, ni bolečin, le žalost je v srcih naših globočin Ob boleči izgubi naše mame, stare mame, sestre in tete TEREZIJE ZAGORC Petane 6 se najlepše zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znam cem, ki so nam v težkih trenutkih pomagali, z nami sočustvovali in tzrm kli sožalje, darovali cvetje ter jo spremili na njeni zadnji poti. Se posem no velja zahvala dr. Kresetovi ter patronažni sestri Erni Gruden za tru v času njene bolezni. Prisrčna hvala tudi gospodoma župnikoma opravljeni obred. Žalujoči: vsi njeni njeno, prodam. Judež, Vel. Cikava 10, tel. 23484. (ček-PR-52) PRODAM traktorski obračalnik sip 220, malo rabljen; mlin kladivar brez mo-totja; traktorske verige 13 x 28; osovino za cirkular z ležaji. Tone Prijatelj, Dobruška vas 2, Škocjan, tel. 76-567. (ček-PR-52) KUPIM PARCELO ali manjšo zapuščeno kmetijo na Dolenjskem. Tel. (068) 65-208. (4144-KU-52) NA OBMOČJU Krškega — Brežic kupim v samostojni hiši stanovanje, tudi mansardno. Šifra: »DEM«. (P52-21MO) NA OBMOČJU Krškega-Brežic kupim manjšo stanovanjsko hišo ali posestvo. Šifra: »DEM«. (P52-21MO) GRADBENO PARCELO na regr-ških košenicah prodam. Tel. 25-645, od 15. ure dalje. (P52-40MO) VINOGRAD z zidanico ter kompletno opremo v Gor. Vrhpolju, po zelo ugodni ceni prodam. Tel. (068) 42-147. (P52-18MO) ZIDANICO, vinograd in sadovnjak v Semiški gori prodam. Cena 28000 DEM. Tel. 27-117. (P52-31MO) PARCELO 3500 m2 na Trški Gori, nov vinograd, 400 trt, gradbeno dovoljenje za zidanico, ugodno prodam. Tel. 21-602. (4137-PO-52) zvečer. (4125-PO-52) GRADBENO PARCELO, opremljeno, prodam na Raki pri Krškem. Tel. (0608) 33436. (P51-16MO) PARCELO za vinograd (3000 m2), Leskovec pri Krškem — Veniše, prodam. Tel. (061) 331-347. (P52-13MO) STAREJŠO HIŠO v starem delu Brestanice prodam. Tel. (0608) 70-011 ali 70-386. (P52-11MO) GOZD pri Semiču (1 ha) prodam. Rene, Mencingerjeva 36, Maribor, tel. (062) 34-238. (P524MO) VINOGRAD z zidanico v bližini Brežic prodam. Tel. (0608) 67-761. (P52-16MO) obvestila FERGUSON (58 konjskih moči), letnik 1980, prodam. Franc Zorko, Dule 6, IZOLACIJE — SERVIS ZAMRZOVALNIKOV! VIKTOR PAJEK Ptujska cesta 89, 62000 Maribor tel. (062) 305-150,413-606, nonstop Generalno popravljamo in obnavljamo ohišja zamrzovalnih aparatov, tudi takih, ki se jim življenjska doba že izteka, če točijo, rosijo, od zunaj ledenijo. Prihranite 50% elektrike. Za stotjeno delo dobite garancijo. Delamo na območju, kamor seže Dolenjski list. Ob triletnem uspešnem delu na vašem območju dobi vsaka stranka v decembru ob popravilu zamrzovalnika novoletno darilo. Cene storitev se gibljejo od 3.900.000 do 6.750.000 din. V SPOMIN NIKOLA BADOVINAC gostilničar Metlika CBE 10 24. 12. 1980 24. decembra 1989 je minilo 9 let, odkar nas je zapustil dragi sin, brat Žalujoči: mama, oče, brat, sestra V SPOMIN Bolezen je bila močnejša od njene življenjske volje in je 26. decembra 1988 za vedn° ustavila zlato sroe naši ljubi mamici, babici, dragi sestn, teti in svakinji IDI KRESE rojene Berk S •h Vsem, ki ohranjate spomin nanjo, prisrčna hvala! Vsi njeni Brestanica, Grosuplje, Krško, Gabrijele, Krmelj, Laško 3 ZAHVALA V 44. letu nas je 19. decembra 1989 po hudi bolezni za vedno zapustila naš8 dobra mamica, žena, sestra, teta in hči VIDA RODIČ samostojna frizerska obrtnica iz Novega mesta, Pod Trško goro 23 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste Vidi in nam pomagali v zadnjih dnevih njenega življenja, izrekli sožalj pUMJJlll III L-Vtljt lil JŠJ V LUrcVZ VvlHVLIll .liuritu jpiuinu iv rvvuvuiu puvitninu. » * V * - dr. Repšetu s kliničnega centra v Ljubljani, zdravnikom in sestram kirurškega oddelka novomeške bolntšni sorodnikom, sosedom Medvedovim iz Mačkovca, Prešernovim z Otočca, Zupančičevim iz Regrče vasi, K reničevim z Gomile, gospodu proštu Jožetu Lapu za ganljive besede in lep obred, upravi in delavcem No tehne, obrtnemu združenju Novo mesto, Juretu Pestneiju za poslovilne besede v imenu frizerjev, pevC*'L V.P. 5229 Ljubljana, gojencem in upravi doma učencev Bežigrad ter vsem ostalim, ki ste bili z nami v hudih trenutkih. Žalujoči: mož Franc, sin Robert, hči Barbara in ostalo sorodstvo ^ Solze, žalost, bolečina te zbudila ni, tiha, nema je gomila, kjer počivaš mimo ti ZAHVALA Nepričakovano nas je v 65. letu starosti zapustila naša najdražja VERA GORENC iz Mokronoga 31 mili o® I Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, sosedom, ki ste našo mamo pospremil oddelku novomeške bolnišnice, poklicni gasilski enoti Novo mesto, govornikom pevcem in gospodu žup, ku za opravljeni obred. Besede zahvale naj veljajo tudi maminim prijateljicam in Devovt družim za pozo v času mamine bolezni. V globoki žalosti: vsi njeni Št. 52 (2106) 28. decembra i Jgo, g|» fP4 BRANE za opečno, salonitno o kritino izdeluje, po potrebi itira, obrtna delavnica Daneta 'JA, Krško, tel. (0608) 31-513 in (P45-98MO) „ -čtarstvo in kovinski J®.meti medle novo me- 3 Žabja vas 47, tel. 23-673, želi strankam in poslovnim &«jem SREČNO NOVO LETO Nin se priporoča! (4129-OB-52) ime, čestitke Dragi IVANKI VOGRIČ iz Ljubljane, ki te dni praznuje rojstni dan, želimo vse najboljše. Družina Brulc. (P52-45MO) Dragi mami MILKI ŽIBERT iz Ro- višč pri Studencu iskreno čestitamo za njen 70. rojstni dan, ji želimo veliko zdravja, in zadovoljstva, obenem pa želimo srečno novo leto. Vsi njeni! (P52-45MO) — rv«, ------' &a: vrnr ZAHVALA Nenadoma je odšla od nas komaj 4-mesečna hčerkica, sestrica, vnukinja in nečakinja MATEJKA BAHOR iz Doblič 32, Črnomelj kkreno se zahvaljujemo za nesebično pomoč in tolažbo v najtežjih tre-"Mkih vsem sorodnikom, sosedom in prijateljem. Enako se zahvaljujmo vsem, ki so darovali cvetje in malo Matejko pospremili na zadnji še posebno pevkam iz Doblič za zapete pesmi, Faniki Malerič za ^lanizacijo pogreba, sodelavcem Knjigovodskega centra in obrti iz jnomlja ter župniku za lepo opravljeni obred. Vsem še enkrat iskrena Žalujoči; ati, mamica, bratca Marko in Rok ter ostalo sorodstvo Na podlagi sklepa sveta šole z dne 19.12.1989 razpisna komisija Osnovne šole bratov Ribarjev Brežice objavlja prosta dela in naloge POMOČNIKA RAVNATELJA za določen čas, s polnim delovnim časom POGOJI: Kandidat mora izpolnjevati pogoje za učitelja osnovne šole, določene z zakonom o osnovni šoli. Imeti mora najmanj 5 let vzgojno-izobraževalne prakse in opravljen strokovni izpit. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju razpisnih pogojev, kratkim življenjepisom in opisom dosedanjega dela naj kandidati pošljejo razpisni komisiji na OŠ bratov Ribarjev Brežice v 20 dneh po objavi razpisa. O izbiri bodo kandidati obveščeni v 15 dneh po poteku razpisnega roka. ■I m.'M ZAHVALA Tiho se je poslovil od nas naš dragi ata LUDVIK DEBELJAK iz Martinje vasi 2 pri Mokronogu Iskreno se zahvaljujemo vsem sovaščanom, prijateljem in znancem, ki ste nam izrekli sožalje, darovali pokojnemu cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Prisrčna zahvala osebju Doma upokojencev in oskrbovancev v Sevnici za skrb in nego, kolektivu Zmage iz Mokronoga, kolektivu Iskre iz Mokronoga, delavcem in učencem osnovne šole Smarjeta in osnovne šole Mokronog, mokronoškim pevcem za lepo petje, tov. Milanu Uhanu za poslovilne besede in g. župniku za lepo opravljen obred. Vsi njegovi n % m 75 ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage mame in stare mame MARIJE TAVŽELJ roj. BRADAČ iz Meniške vasi 17 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti in nam v težkih trenutkih stali ob strani. Hčerki Anica in Marinka z družinama Zaman te iščejo oči, zaman te kliče naše srce, srce ljubeče v grobu zdaj spi, nam pa rosijo se naše oči V S P O M I N na našega dragega moža in očka MARTINA KLOBUČARJA jjl- decembra bo minilo žalostno leto, polno bolečine, odkar te je kruta usoda iztrgala iz naše sredine. Dragi °čka, z žalostjo v srcih in solzami v očeh se te spominjamo vsak dan. Hvala vsem, ki imate še lep spomin nanj, tou prinašate cvetje in prižigate sveče na njegovem preranem grobu. K- Žalujoči: žena Marija, hčerka Andreja in sin Robi ZAHVALA Po dolgotrajni in hudi bolezni nas je v 76. letu starosti zapustil naš dragi mož, oče in stari oče MARTIN VRVIŠČAR iz Radoviče pri Metliki Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, posebno pa sosedom Badovinčevim, prijateljem in znancem za darovano cvetje, izraženo sožalje ter številno spremstvo na zadnji poti, UKC Ljubljana-oddelku za torakalno kirurgijo, prof. dr. Orlu, osebju Onkološkega inštituta, osebju Zdravstvenega doma Metlika, GD Radoviča, GD Metlika, ZZB NOV Radoviča, DU Metlika, DO Komet, DO Novoles-TKO Metlika, obrtnikom občine Metlika, OŠCZ Metlika, oddelku za ljudsko obrambo v Metliki, oddelku za ljudsko obrambo v Črnomlju, OŠTO Metlika, upravi za družbene prihodke v Metliki, delovni skupnosti SIS Metlika in govornikom za poslovilne besede. Žalujoči: vsi njegovi Umrl je na& )žalje; ,pro>' ŠnicC’ i,Ko-slovo" vcefl1' v teh lili I ijeif° neihu JURIJ LEVICNIK USTANOVITELJ IN DOLGOLETNI GENERALNI DIREKTOR INDUSTRIJE MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO Njegovo veliko delo bo ostalo trden temelj naše bodočnosti! Njegovemu spominu se lahko poklonimo v njegovi domači hiši v Drči pri Pleterjih od srede, 27. decembra 1989, od 15. ure dalje, poslednje slovo pa bo danes, 28. decembra 1989, ob 14.30 na pokopališču v Šmarju. KOLEKTIV INDUSTRIJE MOTORNIH VOZIL NOVO MESTO 2106) 28. decembra 1989 D0LEMJSD UST NOVOLETNA NAGRADNA KRIŽANKA SOSKDOVA TROBILA TREVIDNO, TA POLJUB utežne) BITI USODEN-•/ ' POSLEDNJI TANGO karikatura: tranco Jafi DOLENJSKI UST ZNAMKA NEM AVTOMOBILOV PERJE P« REPI SESTAVIL J UOR KEM SIMBOL ZA ŽVEPLO MOHAMEDAN SKO USTNO IZROČILO MIZARSKO OROOJE PRVOTNO IME ZAAER JEZERO MALAVI ANTON AŠKERC ZBIRALEC KRP GLASB IZRAZ ZA PRIJETNO DOLENJSKI UST ASSOCIATED PRESS ČEVLJARSKA NAVOZA ZADETEK PRI NOGOMESTU KEM SIMBOL ZA BOR PESNK ELEGU VISOKO OOUKOVANJE NAJVEČJI OTOK V KIKLADIH IT MOŠKO IME MADEŽ V ZVEZKU NEKO JAP PREMER IJASUHIROl NEKDANJA TENISKA Šampionka iCHRSI NAPRAVA ZA PRETAKANJE TEKOČ* TRAJNA ONOULACUA FR FIZIK PAPINOV LONEC' VRSTA IGLAVCA |TUJA| LISTNATO DREVO UT POOSEB LJENASMRT IZOTOP RADONA MEHIŠKI SADEŽ ZA SOLATE M. SIMBOL A GALU BODEČ PLEVEL PRAVOSLAVNI DUHOVNIK SIMBOL VLADARSKE ČASTI KlEJASTA SNOV PREKLIC AKREDITIVA VRTEČI SE DEL EL MOTORJA NEOOLOČEN POLOŽAJ PRI ŠAHU LJUBEZEN DO IDILIČNEGA ZAKLJUČEK OOVUANJA POSAMEZNICA DaENjSKI UST ZELENA VLAKNATA RUDNINA STRUPEN PAJEK FNSKO JEZERO VRSTA OR^N TALSKEGA VOZILA EDO MOHORKO OBČNO IME KIS par ;isla IVKA RlZEVO ŽGANJE ETNČNA SKUPINA PREDKOLUM BOVŠKE AMERIKE OKRASEK V ARABSKEM SLOGU REDKEJŠE Zensko ime ENA 00 CEL* SUHA* ______ POKRAJINA V SAUD ARABIJI TURŠKI DVOREC AVT OZNAKA MILANA ANGL FILOZOF (FRANCIS) srečno 1990 GR BOG VOJNE 'ECEUPR GOBI GRENKA RASTLINA AM KUKAVICA Z GRBASTIM KLJUNOM NAROONO 0SV0800ILNI BOJ Življenjska tekočina SVETNIŠKA P0008A SAMEC GOZDNE Živali KLJUČNI POJEM KIT RELIGIJE SREČNO EDEN OD LEDENIH MOZ DESNI PRITOK DONAVE PRIPADNIK ETATIZMA MOŠKI GLAS TRAVNIK OB VODI ZENSKO IME PEČENJE RDEČKASTA BARVA UVOON ČLANEK OOSOTNOST OSUMLJENCA NADaOČE NEM KRAJU BIBLUSKA OSEBA VRSTA OPEKE PODRED MOR SK« SESAL CEV ENOTA Za GLASNOST DUH NEM PISATELJ IVALHELM) KRAJ POD FRUŠKOGORO MEDN BEGUNSKA ORGAMZACUA LEVI PRITOK RENAVŠVCl RIBJE JAJČECE JEZERO V ET©PUl IZSUŠENA REČNA STRUGA STRUPENA KAČA RM KRALJ GRADITELJ OSTUE LADJA NA TRI VRSTE VESEL VRSTA ACETATNE CELULOZE KEM SlMBa ZA DUŠIK STARA PRESTOLNICA BABKONUE PERZUCI DEL ROKE MAKED KNJIŽEVNIK ČAŠULE POKRAJINA V VIETNAMU DOGA ZA DNO SOOA AM ZIMSKOŠPORTNO SREDIŠČE iHSKA REPUB- LIKANSKA ARMADA PRITOK REKE SEVERN LEVI Pl REKE Sl lANGLUAi INOUSTRUSKA RASTLINA RUOMŠKI JAŠEK PRAŠEK ZA LASE SLOV PIŠA TEU (VISOŠKA KRONIKA, OMERSA NIKOLAJ OBDELANA ZEMUA IRANSKO NOMADSKO PLEME Novoletna nagradna križanka Spet je leto naokrog in pred vami je veliki novoletna nagradna križanka. Kdor želi so delovati pri žrebanju lepih nagrad, naj pra vilno izpolnjeno križanko pošlje v uredniš tvo Dolenjskega lista do vključno petka, 12 januarja 1990. Žreb bo izbral med nasled njimi dobitki: 1. nagrada — 5 milijonov dinarjev 2. nagrada — 3 milijone dinarjev 3. nagrada — 2 milijona dinarjev 4. do 10. nagrada — knjiga Reševalci križanke naj na kuverto obvei no napišejo oznaka »Križanka«, svoj našlo pa pripišite na beli rob križanke, ki bo hkra tudi kupon pri žrebanju. Prijetne praznik in vse dobro v let 1990 vam želi vi DOLENJSKI LIS