Gospodarstvo. Pred prevzemom kmetijskih šol v maribojrtki oblasti.  Smo že porocali svojčas, da se je vozil v Belgrad k kmetijskemu ministrstvu odbornik za kmetijstvo v mariborski oblasti g. Zupanič radi prevzetja kmetijskih šol. Ko so bili pred kratkem v Belgradu pri finanonem minigtru na posebnem posvetovanju predsedniki oblasti, je šlo tedaj tudi za kmetijske šole v Sloveniji. Na podlagi zgoraj omenjenik pogajanj je poslalo kmetijsko ministrstvo mariborsskem* oblastaemu odobm predloge, pod katerimi je pripravljen« odstopiti takoj kmetijske šole v mariborski oblasti. Te šole so: mariborska, ona v Št. Juriju ob južni žel., in Rakacany v Prekmurju. Te šole so bile za proračunako leto 1927-1928, torej do 1. aprila 1928, v državnem proračun» po tem xedu in za te svote: Maribor 480.000 Din, št. Jurij 520.000 Din in Rakicany 253.000 Din. Poljedelsko ministrstvo je pripravljeno, omenjene šole odstopiti oblastni skup ščini s celim imetjem, gradbami, živim t&r mrtvim inventarjem in s pridelki, to je s prehrano za ljudi ter živino d»  nove žetve. Ministrstvo stavi sledeči način prevzema: 1. Vse stroške glede vzdrževanja šol, nastavljencev ter služinčadi prevzame s 1. aprilom 1928 oblastna »kupščina. Skupščina pa bo imela tudi vse dohodke od posesti, ki so pri kmetijskih šolah. 2. Od 1. aprila 1928 bo nastavljal oblastni odbor uone moči ter služinčad in si pridrži poljedelsko ministrstvo samo še nadzorstvo nad kvalifikaoijo učiteljev, oziroma inženerjev. 3. Ministrstvo bo vršilo še nadalje sporazumno s predsednikom oblastnega odbora nadzorstvo nad učnim na5rtom in nad učnimi knjigami, ki se bodo rabile na teh zavodih. Samoobsebi nmevno bo poljedelski minister še nadalje nadzoroval pouk v teh šolah. T omenjenem odloku opozarja minstrstvo oblastni odbor, da mu naj sporoci, ako je pripravljen sprejeti naštete pogoje, da ne bo treba kmetijskih šol vnašati v novi držarai proračun. Mariborski oblastni odbor bo poslal te dni poljedelskemu ministrstvu sklep, da sprejme zavode pod predloženimi pogoji in kmetijske šole bodo prešle popolnoma pod oblastno skupščino s 1. aprilom 1928. Razdelitev diplom in pohvalnic uspešnim bikorejcem za leto 1927. V smislu odredbe velikega župana mariborske oblasti v Mariboru z dne 29. julija 1927, E. št. 651-30 se s tem razglasuje, da se bo vršila slovesna razdelitev diplom in pohvalnic uspešnim bikorejcem leta 1927, dne 15. oktobra 1927, ob 10. uri dopoldne v sejni dvorani okrajnega zastopa Maribor, Koroška cesta 26-11. Ob tej priliki se bo vršilo tudi strokovno predavanje o živinoreji. Živinorejci se vabijo, da se udeležijo razdelitve diplom in pohvalnic ter predavanja. — Gerent: dr. Andrej Veble s. r. Odlikovanje vina. G. dek. upravitelj in duh. svetnik Iy. Šketa, župnik pri Sv. Marjeti niže Ptuja in g. Jakob Poljanec, posestnik in župan v Zagajičih sta dobila za vino, razstavljeno na vinski razstavi v Ptuju, diplomo s pohvalo. Saj je haloško vino zares izborno. To priznanje naj bo vzpodbuda drugim, da še oni z umnim kletarstvom povzdignejo že itak dober sloves haložana. Vinskim odjemalcem, ki želij» prav dobro kapljico, pa priporočamo oba odlikovanca. Sadna letina v Medjimurju. Talne in podnebne prilike v hribovitem delu Medjimurja (srez Čakovec) nudijo sadnemu drevju zelo ugodne pogoje za njegov rast in rodovitnost. Posebno jablane so redno vsako drago leto bogato ob ložene s soenhn ter dišečim sadjem do zadnje vejice. Tudi Jetos, ko je izborna sadna letina, se šibijo veje pod težo krasnega sadja. Da je res temu tako, je razvidno iz dejstva, kako živahna je sadna trgovina. Posebno zanimanje za naše sadje imajo inozemski trgovci, ki ga pridno kupujejo ter izvažajo v svojo domovino. Največ povpraševanja po našem sadju je od strani Avstrijcev, Oehov in deloma Nemcev, ki spravljajo naše sadje celo naprej v prekomorske dežele. Natančne štatistike glede množine izvoženega sadja mi žal ni mogoče podati. Vendar sem iz zanesljivih virov doznal, da se je v letu 1925 natovorilo na postajah Čakovec, Središče in Ljutomer okrog 250 vagonov prvo- in drugovrstnega samo medjimurskega sadja (v pr\i vrsti jabolk). Ta številka nam jasno dokazuje, kako važno mesto zavzema sadjarstv« v omenjenem delu mariborske oblasti. Tudi letos je dokaj izborna sadna letina. Tenra primerno je pa tudi začela sadna trgovina nastavljati prav zadovoljive cene. Že v prvem početku se je vnela nekaka medsebojna mešetarska konkurenca, ki je pa žal povzročila več škode kakor pa koristi. Začelo se je namreč z obiranjem sadja na zahtevo odjemalcev v času, ko še ni niti popolnoma dorastlo, še manj pa dozorelo. Vse to prenaglenje v prvih pocetkih je povzročilo sadni trgovini vecje ali manjše rane, ki ne bodo tako kmalu zacelile. Na drugi strani je opažati, da tudi med sanimanci za sadje ni takega tekmovanja, kot je bilo to leta 1925, to pa bo najbrž iz gotovih razlogov. Kljub vsem omenjenim neprilikam pa še cena vendar drži od 2—2.50 D za 1 kg. Za dosti vdšjo cano bi se lahko vnovčevalo naše sadje, ako bi se na lieu mesta pakovalo v sode ali drugo primerno posodo. Temu pa otežkoča pomanjkanje strokovnega znanja in prakse. Dosedanje zkušnje so pa vendarle pokazale, da bo v bodoče poleg živinoreje edini in najbolj zanesljivi vir dohodkov sadjarstvo, v prelepem Jiribovitem delu Medjimurja. Iz hmeljskega trga. Iz Žatca poročajo, da vlada na tamošnjem jhimeljskem trgu neprestano živahno povpraševanje in nakupovanje. Zelo mnogo blaga se poknpi za nemške pivovarne. V soboto se je na deželi plačevalo blago po 2200 do 2500 5K za 50 kg (okrog 74 do 84 Din za kg). Pred dnevi se je le najprvovrstnejše blago plačevalo po 2500 ČK ea 50 kg, sedaj pa je to ceno doseglo tudi ostalo zelo dobro blago. Prav tako so se popravile tudi cene slabšemu blagu. Porast cen znaša v mdnulem tednu 150 do 300 -5K pri 50 kg Zakljuono razpoloženje je zelo čvrsto. Cene se dvigajo. V žate&kem okolišu je doslej prodanega po cenitvi okrog 80 odstotkov vsega tamošnjega hmeljskega pridelka. — Na nurnberškem hmeljskem trašču je v minulem tednu znašal dovoz 1800 bal, prodanih pa je bilo 1200 bal. Promet je bil pri nespremenjeno čvrstdh cenah miren. Prvovrstni hmelj se je podražil za 10 mark pri 50 kg. — V Savinjski dolini je bil v minulem tedim priličen promet. 0 kupciji po vzoru inozemskih tržišč letos seveda ni govora zaradi velikega navala novih izvensavinjskih hmeljarjev, ki brez vsakega pojma o hmeljski kupčiji in o razmerah na inozemskih hmeljskih tržišcih prihajajo ponujat blago v Žalec ter ga prodajajo eden tako, drugi zopet popolnoma drugače. Cene se gibljejo med 45 in 58 Din za kg. Te dni je bila neka večja partija prvovrstnega blaga prodana celo po 62 Din za kg. Kakor kažejo zadnja porocila, se bo položaj polagoma le zboljšal, zlasti ker že ponehava naval izvensavinjskih hmeljarjev, ki so lažje spravljali svoje blago v denar tudi zaradi zelene barve, dasi kakovost tega blaga daleko zaostaja za savinjskim blagom. Mariborsko sejmsko poročilo. Prignalo se je: 8 konj, 12 bikov, 149 volov, 466 krav in 7 telet; skupaj 642 komadov. Povprečne cene so bile sledeče: debeli voli 1 kg žive teže od 8 do 9 Din, poldebeli voli 7 do 8, biki za klanje 6 do 7, klavne krave debele 5 do 6.25, plemenske krave 4 do 5, krave za klobasaf je —, molzne krave 5.50 do 6, breje krave 5.50 do 6, mlada živina 6 do 8, teleta 10. Prodalo se je 374 komadov, od teh za izvoz v Avstrijo 54 komadov. Mariborsko sejmsko poročilo. Na svinjski sejem dne 7. t. m. se je pripeljalo 417 svinj, cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov stari komad 75—125 Din, 7—9 tedmov 150—200 Din, 3—4 mesece stari 320—400 Din, 5—7 meseoev stari 420—450 Din, 8—10 mescev stari 550—650 Din, 1 leto stari 1000—1100 Din, 1 kg žive teže 10—11.50 Din, 1 kg mrtve teže 15—18 Din. Prodalo se je 241 ko•madov. Mesne cene v Mariboru. Volovsko meso, meso od bikov, krav, telic 10 do 18 Din, telečje meso 17.50 do 22.50, svinjsko meso sveže 17 do 30 Din kg.